ANTIČNI GROBOVI V KOMENSKEGA ULICI
MARIJAN SLABE
Za vod za ureditev stare Ljubljane, Ljubljana
V m esecu fe b ru a rju leta 1967 so delavci gradbenega p o d jetja Šiška iz 
L jubljane naleteli p ri zem eljskih delih v kletnem p ro sto ru K om enskega 
12, to je v stav b i nekdanjega O brtniškega gledališča, na an tičn i skeletni 
grob in so ga žal skoraj v celoti uničili, preden smo bili o tem obveščeni.
N ekoliko kasneje, v sredini m arca, pa so začeli kopati tu d i n a dvorišču 
večjo gradbeno jam o za nov prizidek te r p ri tem p rav tako zadeli na rim ski 
skeletni pokop. O tej najdbi so obvestili Zavod za u red itev stare L jubljane, 
ki je s sodelovanjem M estnega m uzeja iz L ju b ljan e1 pokrenil vse potrebno, 
da bi zaščitili grob te r m orebitne nove najdbe.
Že n a začetku zaščitnih posegov smo ugotovili, da im am o opravka z 
več grobovi, in sicer skeletnim i in žganim i, ki pa so bili bolj ali m anj un i­
čeni od sedanjih, zlasti pa od starejših prekopov za hišo, k a n a l in greznico. 
Tudi večji del drugega dvorišča je, ko t smo kasneje zapazili, precej p re­
kopan, tako da po vsej v erjetnosti ne m orem o pričakovati k ak šn ih pom em b­
nejših najdb.
Na vsem izkopanem področju zasledim o zelo preprost in enovit sloj ze­
m eljskih plasti. H odni plasti, debeli 20 cm, sledi 90 cm debela tem no rjav a 
prodnata plast, m očno pom ešana s hum usom . Pod njo se p o javi čisti prod. 
G robovi ležijo, k o t je to pogost pojav p ri em onskem grobišču, na dnu tem no 
rjave plasti ozirom a segajo delom a že v prod. G robnih jam zaradi m očnih 
prekopov ni bilo mogoče zaslediti. U gotovili smo le njihovo globino, ki 
znaša 105 do 115 cm pod današnjo površino.
Grob 1
Skelet je bil fragm entarno ohranjen od kolen navzgor. Ležal je iztegnjen na 
hrbtu. Roke so bile položene ob telesu, glava nekoliko postrani (sl. 2). Sm er 
pokopa: SZ—JV. O hranjena dolžina skeleta 120 cm.
P ridatki :
1. F ragm entirana čaša iz zelenega prozornega stekla z izvihanim ustjem ter 
vboklim dnom. P rem er ustja 8,5 cm, v. 8,6 cm (T. 1: 1).
2. F ragm ent dna lonca z rahlo vboklim dnom, rjav e barve. Na dnu lonca 
je več vrezanih koncentričnih krogov. P rem er dna 10,5 cm, oh ran jen a v. posode 
3 cm (T. 1: 2).

Sl. 1. L jubljana, Komenskega ulica. Tloris stavbe in situacija grobov 
Fig. 1. L jubljana. Komenskega ulica. Délinéation de l’édifice et situation des
tom bes
3. F ragm ent u stja in vratu te r dva dela ostenja čaše hruškaste oblike iz 
rum eno žgane gline. Površina posode je narebrena, ustje izvihano. Velikost n a j­
večjega fragm enta 5 X 7,8 cm (T. 1: 3).
4. F ragm ent ravnega dna skodele, notranja površina rdeče prem azana.
5. Dva fragm enta ostenja lonca iz rdeče rjave pečene gline.
Na kostnih ostankih omenjenega skeleta je asistent dr. Tone Pogačnik napravil 
tudi antropološko analizo.2 R ezultate te analize navajam v celoti.
O hranjena dolžina skeleta in situ do distalnega dela fem urja znaša 120 cm. 
Slabo ohranjeni skelet je pri izkopu skoraj v celoti razpadel. O hranili so se 
lobanja (fragm entarno), m andibula, dve maksili ter dve vretenci cervikalne re­
gije, atlas in aksis. Na podlagi rekonstrukcije nevrokranija — viscerokranij je 
popolnoma razpadel — smo mogli izm eriti nekatere lobanjske diam etre ter izra­
čunati indekse.
2 Za sodelovanje se zahvaljujem asistentu antropološkega inštituta dr. Tonetu 
Pogačniku.

Tabela nekaterih m er in indeksov n a lobanji:
mm
dolžina lobanje (gl—op) . . . . 186
širina lobanje (eu—eu) . . . . 141
najm anjša širina čela (ft—ft) . . 97
širina m andibule (go—go) . . . 106
lobanjski in d e k s ......................... 75,8
frontoparietalni indeks . . . 68,8
frontom andibularni indeks . . . 109,3
Sl. 2. Ljubljana, K om enskega ulica. Grob 1 
Fig. 2. Ljubljana, Kom enskega ulica. Tombe 1

Po navedenih vrednostih lobanje dobimo tele podatke: L obanja je izrazito 
mesokrana, srednje širokega čela in široke mandibule. Je brizoidne oblike nor­
mae verticalis. Višine lobanje zaradi m anjkajoče baze ni mogoče določiti. Fron- 
toparietalni indeks izraža izrazito srednje široko čelo v odnosu do nevrokranija.
K er je visceralni del lobanje popolnom a uničen, nam frontom andibularni 
indeks nakazuje odnos m andibule nasproti širini čela. Po široki m andibuli lahko 
sklepamo, da je bil obrazni del lobanje širok.
Osrednji fragm ent maksile im a v alveolah ohranjene vse štiri incizive in 
desni kanin. K anin je odlomljen. Na obeh levih incizivih je opaziti znake kariesa. 
Trije zobje v m andibuli, ki je robustna, dokaj visoka, z močno izvihanim i gonioni, 
kažejo prav tako poškodbe od kariesa. K jer so zobje izpadli pred sm rtjo, so deli 
m andibule popolnom a atrofiram (levo 2. molar, 1. prem olar in desno 3. molar), 
drugi zobje so izpadli po smrti.
Glede na to, da je skelet zelo slabo ohranjen in da lobanja v celoti ni rekon­
struirana, ne bi mogli podati tipološko dovolj natančne opredelitve. Po vsej ver­
jetnosti gre za krom anjonidni rasni elem ent, ki je bil v tem časovnem obdobju 
tipičen za kraj, k jer je skelet izkopan.
K arakteristični znaki lobanje (prom inentni deli okrog glabele, močni processus 
mastoideusi, izrazit inion, močna oglata m andibula in celotnejši robustnejši videz 
lobanje) nakazujejo, da je skelet pripadal moškemu. Znaki, ki kažejo na starost, 
so izraziti in po njih uvrščamo individuum v zrelostno starostno dobo, starosti 
ca. 45—50 let.
Grob 2
V neposredni bližini om enjenega skeleta je ležala skoraj popolnom a zdrob­
ljena žara. Okoli nje so bile raztresene žgane kosti, oglje, žganina, m anjši delci 
antičnih posod te r kosi tegul.
Danes hranim o le še močno fragm entiran lonec — žaro — iz sivo črne žgane 
gline, močno pom ešane z zrnci peska. Dno posode je ravno. Spodnji del koničen. 
Na močno razpadli površini je viden vodoraven in navpičen glavničast ornam ent. 
Prem er dna 11,2 cm, ohranjena v. 18 cm, deb. ostenja 6 mm (T. 1: 4).
Grob 3
P ri nadaljnjih zem eljskih delih smo zasledili ostanke še enega žganega groba. 
Poleg oglja, žganine ter sežganih kosti, ki so bile raztresene po okolici, so bili v 
grobu še tile predm eti:
1. O ljenka iz rjavo rdeče gline, delom a fragm entirana. V dvojnem koncen­
tričnem krogu n a spodnji strani dna im a napis IANUAR ter tri žigosane krožce. 
Na zgornji strani pa sta dve večji in ena m anjša odprtina. Na zunanji strani oboda 
sta dve plastični pravokotni bradavici.
Dolž. 10 cm, š. 6,8 cm, v. 2,9 cm (T. 1: 5, 6).
2. Žebelj z veliko kovano ploščato glavo in odlomljenim trnom pravokotnega 
preseka. Žebelj je močno načet od rje. P rem er kapice 3,2 cm, v. 4,2 cm (T. 1: 7).
3. Š tirje fragm enti odebeljenega u stja s koničnim ostenjem nizke skodele. 
Na zunanji površini je več vzporednih vodoravnih vrezov. V elikost največjega 
ohranjenega kosa je 4 X 6 cm (T. 1: 8).
4. F ragm ent krožnika temno rjav e barve z odebeljenim ustjem (T. 1: 9).
5. F ragm ent ravnega dna skodele iz fino prečiščene gline. N otranja površina 
je rjavo rdeče prem azana.
6. Ravno dno m anjšega lonca iz sivo žgane gline, grobe izdelave. Prem er 
3,4 cm, v. 3 cm.
7. F ragm ent izvihanega ustja in del ram ena rdeče žganega lonca. V. 2,5 cm, 
š. 6,1 cm.
8. Fragm ent ostenja tem no rjavega lonca grobe izdelave.
9. Fragm ent večje posode, verjetno am fore, iz rdeče žgane gline.
Grob 4
Poslednje odkriti grob predstavlja ostanek skeleta, ki je ležal na hrbtu, v 
smeri Z—V. O hranjena dolžina skeleta je 80 cm. Nad skeletom in v neposredni 
okolici je bilo precej žganine in oglja. Verjetno so to ostanki groba, ki je bil 
uničen že pri starejših prekopih.

P ridatki :
1. Rdeče rum eno žgan lonček z ravnim dnom te r kroglastim spodnjim delom 
in cilindričnim vratom . Ustje nekoliko izvihano. Na v ratu in ram enu posode 
poteka sedem vodoravnih vzporednih kanelur. Zeleno glazirana površina je de­
loma razpadla. P rem er dna 3,7 cm, prem er u stja 5,4 cm, v. posode 8,1 cm (T. 1: 10).
2. P et fragm entov ostenja večje posode iz rdeče žgane gline grobe površine.
3. Fragm ent dna s prstanasto nogo, rum eno sive barve.
4. Dva fragm enta ravnega dn a dveh različnih posod iz rum eno rjave žgane 
gline.
Grob 5
Od groba, ki je bil najden v kleti, smo mogli dokum entirati le to, da je 
ležal v isti plasti kot grobovi n a dvorišču, da je bil grob otroka, k ar je bilo 
mogoče ugotoviti po še ohranjeni m andibuli in maksili, te r da je ležal v smeri 
SZ—JV. Po pripovedi delavcev je ležal v grobu tudi novec as M arka A vrelija 
za Lucilla.3 D anes hrani novec in tu d i vse drugo grobno gradivo Mestni 
muzej v L jubljani.
Na podlagi doslej poznanega g rad iv a lahko ugotovim o precejšnjo ča­
sovno neenotnost grobišča.
K ot n ajstarejšo grobno najdbo lahko štejem o žarni grob št. 2. Lonec 
(T. 1: 4),k i je b il tu uporabljen kot ž ara — P lesničarjeva m eni, da je ta 
način uporabe red n i pojav p ri teh posodah4 — bi po svoji obliki, ornam entu 
in rustik aln i izdelavi pripadal drugi polovici 1. stoletja.5
O troški grob št. 5, ki je b il n ajd en v kleti, lahko časovno opredelim o, 
kolikor novec res prip ad a grobu, v konec 2. stoletja.
N ekoliko m lajši je žgani grob št. 3 s pečatno oljenko (Loeschke tip X, 
Ivany tip X V II6 (T. 1: 5, 6), ki bi ga lahko tu d i glede n a n ek atere druge 
keram ične frag m en te (T. 1: 8, 9) povezali z začetkom 3. stoletja.7 N ajm lajšo 
časovno mejo p a p red stav ljata grob št. 1 s steklenim kozarcem 8 (T. 1: 1) 
te r grob št. 4, v katerem ja bil n ajd en zeleno glaziran lonček9 (T. 1: 10). 
Oba pokopa b i m ogli d atirati n a začetek 4. stoletja.1 0 1 1
Te grobne n ajd b e pa na tem obm očju niso edine. Doslej poznam o s tega 
področja že več ostankov antičnih pokopov. Tako so leta 1893 p ri kopanju 
za vodovod v n ek d an ji K olodvorski ulici št. 8 n aleteli na sarkofag, v k ate­
rem je ležalo okostje m lade ženske.1 1 P ra v tako so v isti ulici, p ri hiši 
Stupec leta 1894 odkrili še en sarkofag.1 2 Zelo zanim iva je tu d i najdba
3 Novec je evidentiral in časovno opredelil tov. A. Jeločnik, N arodni muzej 
Ljubljana.
4 L. Plesničar, AV 17, 1966 (1967) 459, T. 1: 1—9, 11; P. P etru, AV 9-10, 
1958-59 (1960) 18 sl.; S. Pahič, AV 11-12, 1960-61 (1962) 88, T. 3.
5 E. Bonis, Die K aiserzeitliche K eram ik von Pannonien. Diss. Pann. II, 20, 
1942, T. 1 ; A. Schörgendorfer, Die röm erzeitliche K eram ik d er O stalpenländer 
(1942) 310; P. P etru, 1 . c. 19; L. Plesničar, 1 . c. 459.
6 S. Loeschke, Lam pen aus V indonissa (1919) ; D. Ivanyi, Die Pannonischen 
Lampen. Diss. pann. II, 2, 1935, 16. T. 48: 6. P rim erjaj tudi: M. L. B ernard, Lampki 
starozytne (1955) 358, T. 130, 450; H. M enzel, A ntike Lam pen im RGZM. Katalog 
15, 1954, 64, T. 53: 4.
7 L. Plesničar, 1. c. 460, T. 2: 4, 5.
8 R. Sunkowsky, Antike G läser in C arnuntum und Wien (1956) 10, sl. 11 b.
8 A. Schörgendorfer, 1 . c. 151, T. 27: 349.
1 0 Problem datacije glazirane keram ike je še vedno dokaj pereč.
1 1 A. M üllner, Argo 2, 1893, 67—68 ; J. Klemenc, Zgodovina Em one v Zgodovini 
Ljubljane 1 (1955) 342.
1 1 S. R utar, MZK 23, 1897, 186.

sarkofaga z dvem a skeletom a v n jem te r poleg njega ležečim fragm entom 
antičnega napisnega kam na. N ajdbo so odkrili pri podiranju Veselove hiše 
(K olodvorska ulica) leta 1896.1 3 L eta 1952 pa so p ri pod iran ju hiše Kolo­
dvorska 17 n ašli še en odlom ek rim skega napisnega kam na.1 4 Najbližjo 
najdbo novem u najdišču pa n av aja poročilo iz leta 1911, ko so na prostoru 
nekdanjega san ato rija Em ona odkrili rim ski grob s p rid atk i te r s spodnjo 
človeško čeljustjo.1 5
Prof. K lem enc navezuje grobove iz Kolodvorske ulice z rim sko cesto, 
ki je potekala paralelno z »Jantarsko«, to je v sm eri današnje Moša Pijade- 
jeve ceste.1 6 Po vsej verjetnosti lahko isto storimo tudi z najdbam i iz Ko­
m enskega ulice, za to govori predvsem bližina posam eznih najdišč. Ne 
glede na to p a so novo odkriti grobovi na doslej raziskanem področju 
najvzhodnejše grobne najdbe tak o im enovanega severnoem onskega gro­
bišča, zato je njihova lega še posebno zanim iva. G robovi iz Komenskega 
ceste in grobni n ajdbi iz L atterm anovega drevoreda1 7 bi bili torej trenutno 
najvzhodnejša ozirom a najzahodnejša točka severnoem onskega grobišča.
RÉSUMÉ
Les tom bes antiques dans la Komenskega ulica à L jubljana
Au printem ps de l’année 1967, au cours de travaux de construction dans 
la cour et la cave de la maison de la Komenskega ulica 12, les ouvriers sont 
tombés sur des tom bes antiques, qui étaient dans une grande m esure démolies 
par divers trav au x de terrassem ent. Plus tard, lors des fouilles de protection, il 
fut possible de constater qu’il s’agissait de restes de deux tom bes d’incinération 
et de trois tom bes à squelettes.
S ur la base des m atériaux conservés, nous pouvons ranger la nécropole dans 
la période tem porelle allant de la fin du 1er siècle au début du 4e siècle.
A cause de la proxim ité, nous pouvons la relier aussi aux découvertes de 
tombes de ce secteur, faites .iusqu’ici accidentellem ent, m entionnées par le prof. 
Klem enc avec la voie romaine, qui au rait eu un cours parallèle à celle de 
l’Ambre, c’est-à-dire en direction de l’actuelle rue Moša Pijade.
Les découvertes de la Kom enskega ulica et celles de l’allée de Latterm an 
représentent le point le plus oriental, resp. le plus occidental de ladite nécropole 
nord d’Emona.
1 5 A. M üllner, Argo 8, 1900, 40; S. R utar, MZK 23, 1897, 186.
1 4 J. Mal, V arstvo spomenikov 4, 1951-52 (1953) 138; J. Sašel, AV 4, 1953, 
290 sl.; V arstvo spomenikov 8, 1960-61 (1962) 289.
1 5 MZK 10, 1911, 400, 401.
1 6 J. Klem enc. 1 . c. 349.
1 7 Argo 5, 1897, 40.

Ljubljana, K om enskega ulica. 1 steklo — verre, 2—6, 8—10 glina — argile, 
7 železo — fer. 1—3, 5—8, 10 = 1/2, 4, 9 = 1/4