STRAN 4 RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ - letos jih je še manj kot prejšnje leta, zato razpisa ne spreglejte STRAN 6 STRAN 8 RAZCVET PODJETNIŠTVA in drobnega gospodarstva — občinsko vodstvo ta razvoj podpira STRANKE V VELENJU - koliko članov imajo, kako se financirajo, koliko je v strankinem aparatu zaposlenih, s kakšnim OD? velenje, 11. aprila 1991 številka 14, cena 18 dinarjev Tovarna usnja Šoštanj Čistilne naprave morajo obratovati v začetku junija Kaj bo s Tovarno usnja v prihodnje — vse je odvisno od tega, ali bodo, tako kot je njihovo vodstvo in vodstvo matične firme iz Vrhnike obljubilo, usposobilo čistilno napravo do začetka junija. Velenjska vlada je namreč ta ponedeljek po temeljitem preudarku, poitrdila predlog vodnogospodarske inšpektorice, da se z otdločbo odredi tovarni usnja !Šoštanj v nasprotnem prime:ru s prvim majem omejitev, si prvim junijem pa prepoved izlivanja odplak v reko Pako. Ta prepoved pa bi seveda istočasno pomenila omejitev oziroma ustavitev proizvodnje. Druge možnosti velenjska vlada ni imela. Reka Paka je po podatkih Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora po izlivu neprečišče-nih odplak iz TUŠ mrtva reka in sodi v četrti kakovostni razred. Dovoljenje koncentracije škodljivih snovi pa so močno presežene (od 3, 4 krat — kromove spojine do 1580 krat — sulfidi), izredno velika pa je tudi obremenitev s trdnimi delci (mnogi so raztopljeni in povzročajo kalnost), kar okoli 7.200 kg jih spustijo dnevno v reko. Ob tem pa je treba upoštevati, da je Paka pravzaprav« hudourniški potok«, da je njen pretok v sušnih obdobjih tudi komaj 150 litrov na sekundo. Kolektiv je imel dovolj časa, da usposobi čistilne naprave, vendar zadanih rokov nikoli niso jemali dovolj resno. Z izgradnjo čistilnih naprav so Ustavna komisija razveljavila sklep skupščine Obeta se vroča pomlad Zapletov okoli cen stanarin in komunalnih dobrin jeseni lani se še gotovo vsi spomnimo, saj je bila večina tako zmedenih, da ni vedela katere zneske naj poravnava. Na eni strani je bil sklep prejšnje velenjske vlade, ki je cene povišala, na drugi pa priporočilo sindikata, ki je zahteval nižje povišanje cen. Spor naj bi razrešila občinska skupščina, ki je nezakonito razveljavila sklep vlade. Zeleni so jo že takrat opozarjali na to in kasneje sprožili tudi ustavni spor, ki so ga pred dnevi dobili. Omenjeni sklep pa je bil tudi vzrok odstopa prejšnje velenjske vlade. Takratni sklep velenjske občinske skupščine je bil torej po mnenju republiške ustavne komisije nezakonit in je razveljavljen. In kaj zdaj? Zagotovo se nam obeta še vroča pomlad. Zeleni bodo vztrajali pri svojih zahtevah in terjali odgovornost vodstva občinske skupščine, še zlasti pa njenega predsednika. To pa še ni vse. Najbolj se zaradi neuveljavljenih višjih cen čutijo ogoljufane pri velenjskem Vekosu, kjer so že izračunali, da so imeli zaradi tega skoraj 12 milijonov in pol dinarjev primanjkljaja. Zeleni jih bodo po vsej verjetnosti podprli pri njihovi zahtevi, da je potrebno njihov primankljaj pokriti iz občinskega proračuna, ki je že itak »prekratek« da bi zadostil vsem potrebam proračunskih porabnikov. In kaj pravi na vse to velenjski župan, na čigar ramena leti največ kritik, saj je vodil sporno sejo občinske skupščine. »Veliko preveč prahu se dviguje okoli tega zato, ker hočejo to nekateri izkoristiti v politične namene«. Veko-sov izračun primanjkljaja pa komentira: »Tudi Era bi lahko izračunala, koliko primanjkljaja je imela, ker na primer ni pravočasno podražila koles. »Kaj pa zahteva, da bo moral občinski proračun pokrivati nastali Veko-sov primankljaj? »Vekosu proračun nima kaj pokrivat, dobil bo toliko sredstev kot mu jih bo skupščina odoborila. Vprašljiv pa je seveda tudi izračun, saj kolikor vem niso poslovali z izgubo in kmalu bodo javno podjetje, torej »proračunska ustanova«. M. Zakošek Kam s pepelom? V začetku tega meseca so zastavile šoštanjske termoelektrarne aktivnosti za ureditev odlagališča pepela, žlindre in produktov odžvepljevanja. Gre za silno zahteven projekt, ki ga bo po predvidenem rokovniku mogoče speljati do julija leta 1992. S tem projektom naj bi zagotovili odlaganje pepela, žlindre in produktov odžvepljevanja do leta 2020 ob predpostavki, da bi v pečeh šoštanjskih termoelektrarn pokurili od 3,3 do 4 milijone ton lignita letno. V projektu je predvideno odlaganje na obstoječi lokaciji, s tem da bi razrešili problem odpadnih voda in zapraševanja, izdelali študijo o radioaktivnosti pepela, poskrbeli za protihrupne zaščite ter upoštevali zahteve krajinarjev. Odprta je tudi možnost odlaganja vsega naštetega v rudniške rove, seveda če bodo tovrstne študije tehnološko pravočasno obdelane. Rokovnik iz- delave omenjenega projekta, za katerega zagotavlja'sredstva ministrstvo za energetiko, bodo predstavili delegatom občinske skupščine. Že sedaj pa pospešeno odpravljajo vse tegobe odlagališča pepela. Ozelenjujejo ga in urejajo namakalni sistem, da bi tako preprečili odnašanje pepela po bližnji in daljni okolici. (mz) namreč začeli že leta 1984, potem pa sprejete roke nenehno zamujali, inšpektorji pa so jim v prepričanju, da bodo čistilne naprave, ki bi bile v izgradnji vendarle kmalu začele obratovati, gledali skozi prste. Ko pa bi te morale poskusno obratovati, so ugotovili, da bazeni niso vodotesni, nikomur pa se očitno ni mudilo, da bi jih saniral in usposobil čistilne naprave za normalno obratovanje. Zdaj je obljuba dana — za njo stojijo odgovorni v Tovarni usnja v Šoštanju in v matični firmi. Ti pa bodo morali v primeru, da nalog ne uresničijo, so poudarili člani velenjske vlade, osebno odgovarjati, saj bodo oni odgovorni, da bo ostalo brez dela veliko delavcev. MIRA ZAKOŠEK GRADIJO VODOVOD — Ker so imeli v zadnjih letih v Hrastovcu vse večje težave tnn vndn cn aHIaÌvìIì Ho ci »aJa -, •____i__________»• «r • ■ --— -----——- T KWUUJIII IV11II T A J s pitno vodo, so se odločili, da si bodo vodo »potegnili« iz mestnega omrežja. V minulem tednu je v kraju stekla množična prostovoljna akcija. V njej je na dan sodelovalo tudi blizu 50 krajanov, od torka do nedelje pa so opravili kar 1.500 prostovoljnih ur. Več na g str. __(vos) • V soboto je bila v Velenju prva konferenca ZSSS Delavci dvigajo glas Prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Velenju v soboto, je prinesla novico, ki smo jo lahko zvedeli iz vseh sredstev javnega obveščanja že v soboto, podrobneje pa iz ponedeljkovih časopisov — odstop predsednika MIHE RAVNIKA. »Tisti, ki dobro poznamo razmere po kongresu, tako v družbi kot v sami organizaciji znotraj, ocenjujem osebno, se je predsednik odločil prav. Rekla bi, da je žrtev različnih trenj, ki so v tem času nastopala. Svet ZSSS je imel takoj sejo in sprejel sklep, da opravlja predsednik skupaj s člani predsedstva, ki so pri glasovanju dobili tajno zaupnico, do 31. maja. V tem času pa naj bi stekli vsi postopki kadrovanja in volitev novega predsednika,« je o kadrovskih zapletih prve pokongresne konference rekla MIRA VIDEČNIK, predsednica Območne organizacije ZSSS Velenja. Konferenca pa je izredno dobro ocenila Ravnikov referat in usmeritve za naprej. »Prepričana sem, da bo dobil referat tudi publiciteto, ker je Miha Ravnik zelo realno ocenil današnji družbeni trenutek, tako v sindikatih kot v družbi. Ob koncu je dal tudi usmeritve kako vidi možnost vplivanja in sodelovanja delavcev v nadaljnjem družbenem razvoju. Usmeritve so našle tudi potrditve v sklepih in stališčih same konference.« Najpomembnejša: oblikovanje in sprejem slovenske ustave, ki bo s svojimi določbami zagotovila sindikalne svoboščine in socialno — ekonomske pravice ter participacijo delavcev; lastninjenje družbene lastnine. »To naj bi delavcem in upokojencem zagotovilo na neodplačan način solastništvo skladno s prispevkom, ki so ga dali k povečanju družbenega premoženja,« pravi Videčnikova. Vračalo pa naj bi se v vred- nosti in ne v fizični obliki in tako, da bi delavcem zagotavljalo tudi varnost in stalnost zaposlitve. Naslednje področje je soupravljanje delavcev — na novo opredeljen odnos: v vplivu sindikatov na oblikovanje zakonov, ki urejajo pravni in socialno-eko-nomski položaj in pravice delavcev v parlamentu. »Precej težav pa v zadnjem času zasledimo okoli celovite pravne zaščite člana in zaupnika sindikata. Sindikalni zaupniki, ki so v delovnem razmerju v podjetjih, ki jim ne grozi stečaj, imajo neko stopnjo pravne zaščite. Nastane pa problem v primerih, ko gre podjetje v stečaj. Tu je naša nadaljnja naloga tako v sami organizaciji sindikata kot v družbi, za zaščito teh ljudi. Vsekakor pa je sindikalna organizacija tista, ki je dolžna svojega delavca tudi zaščititi. In o tem smo se tudi pogovarjali,« pravi Videčnikova. (mkp) Novice Varujte se prašičje kuge V republiki Srbiji je ugotovljena klasična prašičja kuga. Velenjska veterinarska inšpekcija pa ugotavlja, da v zadnjem času s tega področja mnogo preprodajajo prašiče pri nas. Najpogosteje ti trgovci za svojo dejavnost nimajo potrebne dokumentacije, živali pa prav tako niso pregledane. Prav zato opozarja veterinarska inšpekcija, da takšnih prašičev ne kupujete. Tla niso zastrupljena Občina Mozirje — Prebivalce Gornje Savinjske doline je močno in upravičeno skrbelo, če je poplavljena zemlja zastrupljena, säj je voda marsikje uničila skladišča raznih nevarnih snovi. Bali so se, da bi bilo mogoče uživanje povrtnin zdravju škodljivo, zato je Zgornjesavinjska kmetijska zadruga vzorce poplavljene zemlje poslala mariborskemu zavodu za zdravstveno varstvo. Precej draga raziskava je pokazala, da tla niso prekomerno onesnažena in zastrupljena in da vsebnost toksičnih kovin ne presega mejnih koncentracij. (JP) Kar 124 krvodajalcev Šmartno ob Paki — Ne, ni nas pokvarilo mrzlično pehanje za denarjem, vsaj kadar je treba izkazati svojo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski. To lahko z gotovostjo trdimo za udeležence sobotne krvodajalske akcije, ki jo je pripravila krajevna organizacija Rdečega križa iz Smartnega ob Paki v prostorih tamkajšnjega zdravstvenega doma. Njenemu klicu na pomoč se je namreč odzvalo kar 124 krvodajalcev, kar je največ v zadnjih nekaj letih. Organizatori-ca akcije je bila seveda izkazanega človekoljubja nadvse vesela. Nekoliko manj pa ekipa celjske bolnišnice, ki za tolikšno odzivnost ni bila dobro pripravljena. Besedica hvala tistim, ki so darovali v soboto kri, je ob tem najbrž odveč. Čimprej na svojo pot Slovenija se mora čimprej popolnoma osamosvojiti! so menili tudi na volilni konferenci območnega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije za celjsko območje. V tem območnem odboru so zdaj združene občinske organizacije SDS vseh občin, razen mozirske, kjer predvidevajo ustanovitev sredi leta. Tik pred ustanovitvijo je laški odbor, vendar pa so njenega predstavnika že izvolili v predsedstvo območnega odbora. Mozirskega predstavnika pa bodo izvolili kasneje. Nova predsednica predsedstva je zdravnica Romana Gunzek iz Celja, iz Velenja pa je v predsedstvu Jože Štefanič. (k) Do kongresa je veliko dela Pri podružnici Svetovnega slovenskega kongresa za celjsko območje imajo veliko dela, saj želijo, da bi Celje primerno urejeno pričakalo goste z vsega sveta. Kot je znano, bo kongres en dan zasedal v Celju — to bo 30. junija. V Celju pa bi radi pripravili več prireditev tudi v drugih dneh. Sklenili so, da bodo mesec junij proglasili za mesec slovenstva. Načrti so seveda veliki: Celje namreč želi tudi postati eden od sedežev Svetovnega slovenskega kongresa, predvsem želijo, da bi izrabili prednosti, ki jih imajo z mednarodnim sejmom obrti, pa bi tako radi imeli sedež slovenskega podjetništva. Ob vsem tem seveda ne pozabljajo na zgodovino, na celjske grofe in kneze. Ob tem velja omeniti, da bo celjska Zlatarna v kratkem dala na trg zlatnike in srebrnike, dokajš-nje kopije novcev, ki so jih kovali celjski knezi, saj so ti imeli 20 let pravico kovanja denarja. Ti kovanci bodo seveda na voljo ob kongresu. Ti kovanci torej bodo, več pa bo težav z dinarji, ki jih bodo organizatorji rabili za polepšanje Celja in za pripravo raznih prireditev. Ker se na proračun ne gre zanašati, si bodo morali pomagati s sponzorji, kar pa gotovo tudi ne bo lahko. (k) IBfÄÄIlläü TIP — telefon, informacije, pomoč 853 369 vsako sredo med 18. in 20. uro Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 1$. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273. Emona ekspres Majhne hudobije VINKO VASLE Opozicija in njen del nezadovoljnega ljudstva si gotovo manejo roke ob spoznanju, da je tudi v uniformni koaliciji Demosa vendarle nekaj počilo. Če je to tisto »pravo«, ve samo ljubi Bog, saj že od volitev sem — torej več kot 300 dni — ob vsakem majhnem prepiru, ki pricurlja izza dobro zapahnjenih Demosovih vrat, opozicija veselo kriči, kako je Demos pred potopom, razpadom in padcem z oblasti. Najbolj simpatični so bili prenovitelji, ki so na svoji drugi (mariborski) konferenci povedali, da ne bodo več konstruktivna in načelna opozicija, ki bi požrla vse koalicijske nesramnosti v parlamentu in na relaciji vlada—skupščina, nekdo pa je celo menil, da je prišel čas, ko bi moral Demos »sestopiti z oblasti«. Kako je to s sestopanji, prenovitelji najbolje vedo — gre počasi, ko pa pride do tega, te nihče več ne reši. Zakaj bi torej Demosovci to zgodovinsko napako ponavljali, če pa vedo, kakšen je konec tega filma! Vsi trpeči se bodo torej vendarle' morali sprijazniti s tem, da bo sedanja oblast trajala toliko časa, dokler nam ne bo uspelo napraviti nove ustave, ker bo potem nujno razpisati tudi nove volitve. Nova ustava bo pa takrat, ko bo ustavna komisija opravila svoje delo. Le-ta z vsemi svojimi dejanji spominja na zgodbo o jari kači in steklenemu polžu. Prva zgodba je sicer dolga, a dolgočasna, druga pa kratka in zanimiva, a z vidika oblasti preveč realistična. Zato ustavna komisija dela po načelu hiti počasi, na meji sklepčnosti in ni čudno, če bi nekateri najraje angažirali kar najnovejšo slovensko vojsko, ki bi preprečevala članom komisije, da med njenim delom opravljajo zasebne posle. Ne bil pa bi odveč niti poskus, da gospodje iz ustavne sedejo za mizo v zaklenjenem prostoru in v stilu konklav delajo tako dolgo, dokler ne bodo spisali ustave. Če bo kdo preživel, toliko slabše za nas! Nekateri v novi ustavi in volitvah vidijo edino rešitev za slovenski narod, kar je zagotovo pretiravanje, ker volitve še nikoli niso rešile ničesar. Dale so pa ogromno obljub in priseganj strankarskih liderjev, kako se bosta pod njihovo oblastjo cedila med in mleko. In sta se res, ampak izbrancem. Kar tudi ni nobena naša posebnost, ampak stvar vsake poštene zahodno parlamentarne demokracije. Zlobneži trdijo, da imamo tudi v Sloveniji svoj vojaški puč, ki naj bi bil po-storjen s proračunsko postavko za Janševo vojsko in Bavčarjevo policijo. Zaradi česar naj bi nastradala civilna sfera in mora zdaj gospa ministrica za zdravstvo Bohova zapirati bolnišnice, kulturni minister Capuder se na telefon sploh ne javlja več, kmetijski minister Osterc pa naj bi zaradi tega bil ob položaj. Ker je bolj poslušal Peterleta kot pa Ivana Omana in Marjana Podobnika. Slednji že grozi, da bo njegova stranka s kmeti vred vladi že pokazala, če ne bo očistila kmetijskega ministrstva, ki si je nakopalo nekaj hudih naglavnih grehov. Če bo treba bodo kmetje množično prišli v Ljubljano. Demos in njegova vlada seveda nista v škripcih samo zaradi ministra Osterca, ki ga bodo tako in tako diferencirali zaradi ljubega koalicijskega miru. Hudo se zapleta tudi ob vprašanju »samostojnost zdaj ali nikoli«, kjer Grosovi liberalci, Omanovi kmetje in Pučnikovi socialdemokrati vlado obtožujejo, da je počasna, neodgovorna in cincarska in zahtevajo takojšnjo odcepitev. In so se zato zadnjič Demosovci spet morali zapahniti na Brdu pri Kranju, da ljubi Slovenci ne bi videli in slišali, kako so se špetirali. Opozicija pa uživa. Ampak tisti, ki se zadnji smeje, se najslaje smeje in ne gre verjeti, da bi takšne malenkosti razsule koalicijo. Čudeži se pač ne dogajajo vsak dan. IHHHI Celjsko območje Izguba 16-krat večja od akumulacije Kar polovica vseh zaposlenih v osmih občinah celjskega območja je lani delala v podjetjih, ki so leto sklenile z izgubo. Največ — kar 84,3 odstotka celotne izgube — so prigospodarili v občinah Velenje in Celje, minili pa so tudi časi, ko je bila brez izgube vsaj ena občina tega območja. Glede na leto poprej se je izguba na tem območju zvečala za 172 odstotkov in je bila lani tudi 16,1 krat večja od akumulacije. Leto poprej je bila »le« 4,1-krat večja, ob lanskem polletju 9,6-krat, ob devetmesečju pa 13,6 krat večjo, kar kaže stalno slabšanje razmerja. Izguba regije je tudi veliko večja od bruto dobička. Ni treba veliko ugibati, kje je največ izgube: 93 odstotkov je je v industriji in rudarstvu, natančnejši pregled pa pokaže, da je je dobra četrtina v dejavnosti pridobivanja premoga, za skoraj 22 odst. v črni metalurgiji, za dobrih 14 odst. pa v elektrogospodarstvu in za skoraj 12 odst. v proizvodnji električnih strojnih aparatov. V teh dejavnostih lahko seveda tudi najdemo imena podjetij, ki jih tudi običajno najpogosteje omenjamo kot največje izgubarje. Ob izgubah le še dva podatka: izguba na delavca je daleč največja v velenjski občini (47.760 dinarjev — regijsko povprečje pa je 24.841), najmanj izgube pa so pridelali v občinah Šentjur in Šmarje. Drugačni so podatki o industrijski proizvodnji. Ta je v republiki glede na leto poprej padla za 10,5 odstotka, v celjski regiji pa so bile pod ravnijo leta poprej štiri občine (Celjej Slovenske Konjice, Šmarje in Žalec), ostale štiri pa so industrijsko proizvodnjo nekoliko popravile. Najbolj občina Šentjur (za 4,3 odst.) naj- bolj pa so pri industrijski proizvodnji nazadovali v žalski občini (15,4 odst.). V vseh občinah našega območja so lani zvečali izvoz, razen v celjski in žalski. Regijski izvoz se je zvečal za 9 odst., uvoz pa za 2. Močno se je zmanjšal izvoz na klirinško območje na konvertibilno pa se je zvečal za 15 odstotkov. Na to območje se je izvoz zvečal prav v vseh občinah, razen šentjurske. Skupni izvoz in izvoz na konvertibilno območje se je najbolj zvečal v mozirski občini. Uvoza nista pokrili z izvozom občini Celje (leto poprej ga je) in Laško (vendarle zboljšanje glede na prejšnje leto), največji izvozni presežek pa imata občini Šmarje in Slovenske Konjice. Ob mnogih težavah, s katerimi se ukvarja gospodarstvo, postaja nelikvidnost težava številka ena. Ta je namreč lani rasla iz meseca v mesec, nič boljši niso letošnji prvi meseci. Največji obseg so dosegle blokacije v zadnjih treh mesecih lanskega leta, ko se je zaostrilo tudi stanje v bankah. Pri celjskem SDK so v letošnjih prvih dveh mesecih zabeležili zboljšanje glede števila blokiranih pravnih oseb. Januarja se je tudi nekoliko znižal znesek blo-kacij, toda že februarja dosegal raven, kakršne še niso zabeležili, odkar spremljajo te podatke. Februarja so bile blokacije že nad povprečnim stanjem sredstev na žiro računih gospodarstva. Za vse območje je bilo tudi značilno nastajanje novih podjetij, hkrati pa se je zniževala zaposlenost. Zmanjšanje zaposlenosti ni bilo na našem območju le v občinah Šentjur in Šmarje, najbolj pa se je število zaposlenih zmanjšalo v velenjski občini. (k) Savinjsko-šaleška naveza Zakaj bi bil popis izjema i t Če pri nas zdaj že nihče nikomur več ne verjame, če se trditve nekaterih kaj hitro izkažejo za laž — zakaj bi te dni verjeli prav v popis, ki ga izvajamo! To ni moja trditev — tako menijo mnogi občani, ki se tudi ob tem popisu boje, da bodo zapisane podatke uporabili za vse kaj drugega kot le zgolj za statistiko. Saj veste, kako to gre: zakaj bi dal popisati vse svinje, vse kokoši, vso stanovanjsko površino... ko pa lahko »oni« to lepo izrabijo proti meni v novem davčnem vijaku. Jaz bom pošten, oni pa me bodo potem pošteno obdavčili. Stvar ni nič kaj nova, saj smo imeli enak občutek tudi ob zadnjem popisu, ko nas je bilo tudi strah popisati vse, ker smo se že tedaj bali, da statistika le ni povsem ločena od vsega drugega, in da nas lahko poštenost drago stane. Čeprav se je kasneje izkazalo, da davkarija le ni črpala podatkov pri »popisovalcih«, so ljudje v zadnjih desetih letih to vendarle pozabili, in jih je zdaj spet strah. Zdaj še posebno, saj na vsakem koraku vidijo, kako pravna država šepa, pa tako kakšno izrabljanje podatkov ne bi bilo tako nemogoče. Ob tem vsako prepričevanje o nasprotnem ne pomeni kaj dosti. Pa se tako lahko zgodi, da bo Jugoslavija (ali pa Slovenija) v bodoče v svetovni javnosti izgledala revnejša kot v resnici je. Kajti občan Janez je popisovalcem prikril dva prašiča, krajan Tine pet kokoši, državljan Štefan pet kvadratnih metrov kuhinje in gospa Terezija nekaj arov zemlje. Kajti rekli smo — preverjanja ne bo. In ker pravimo, da se s svojim bogastvom hvalijo le nekateri pred poroko, smo pri popisu raje nekaj zatajili, kot pa kaj dodali. In tako bo po statistični obdelavi država (pa katera že bo) gotovo revnejša za nekaj tisočev raznih živali ter za precej kvadratnih metrov raznih površin. Če bodo te podatke primerjali s podobnimi v drugih državah, bomo seveda primerjalno revnejši. Statistično bomo še revnejši, kot smo v resnici, pa čeprav nas že sicer revščina precej tepe. Podatki v primerjavi z drugimi državami ne bodo toliko odstopali le v primeru, da se tudi ob popisih v teh državah dogaja isto kot pri nas; da tudi tam ljudje skrivajo podatke, ker se tudi tam pri popisih česa bojijo. Seveda pa je to gotovo le tam, kjer imajo tako malo zaupanja v svojo državo, kot pri nas. Takih držav pa je gotovo malo,- Seveda je še ena možnost, da naši podatki od drugih ne bodo toliko slabši. Če ne bodo naši statistiki pogruntali metod občanov in na končne podatke še pribili nekaj odstotkov, saj so gotovo že navajeni raznih prikrivanj. To se namreč dogaja od popisa do popisa —- pa ni hudič, da se tudi od tega ne bi kdo česa naučil. Pa bodo tako oni odkrili, kar ljudje prikrivajo in bo vse lepo in prav. Ampak, pozor, to je le moja domneva, dokaza za to seveda nimam nobenega. To sem zapisal zaradi tega, da zaradi takega pisanja ne bi mene zavedli v kakšne statistične in še kakšne druge podatke. Jaz vam bi, dragi krajani, rad z veseljem zatrdil, da se ne bojte popisovalcem povedati resnice! (frk) Torkovo zasedanje zborov občinske skupščine Medzborovsko usklajevanje za komunalne dejavnosti Il L A irni>0 in /Inln/vévn!»« 1* 1 1 1 ' a ... ... Tako vroča in dolgotrajna kot prejšnja seja torkova, ta teden, ni bila. Brez zapletov pa vendarle tudi tokrat ni šlo. Začelo se je s pohodom Zelenih Velenja, da bi zbori zasedali ločeno, kajti tako bi bili predsedniki slednjih lahko bolj učinkoviti. Seveda tudi potek seje sam. Ko je kazalo, da bo za to pobudo potrebno medzborovsko usklajevanje, je predsedujoči — predsednik skupščine občine Pane Semečnik — vendarle dal besedo poslancu Zelenih in pokazalo se je, da je bila odločitev predsedstva skupščine o »trdo« vodeni skupščini prenagljena. Za nadaljnji zaplet pa je ponovno poskrbel predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini. Dolga razprava in medzborovsko usklajevanje sta bila potrebna, da so omenjeni odlok delegati vseh treh zborov občinske skupščine sprejeli. Predmet razprave sta bila dva amandmaja: avtorja slednjih sta bila poslanca Miran Gmajner in Martin Budna. Prvi je želel vedeti, ali sme javno podjetje ustanoviti res le občine, ali tudi fizično in pravne osebe, drugi pa še med drugim tudi. ali bodo krajevne skupnosti še lahko oddajale dela na komunalnem področju drugim organizacijam. V roke pa so pred sejo poslanci dobili še stališče izvršnega sveta o amandmajih. Tudi te je bilo treba obravnavati. Glasovanje je seveda delilo mnenje o predlaganih rešitvah in gor-dijski vozel je rešilo medzborovsko usklajevanje. S sprejetjem odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini vseh nejasnosti še gotovo niso rešili. Namreč, pri obravnavi te problematike je preveč poslancev imelo v mislih velenjski Vekos, ne pa vsebino področja samega. Gotovo predlagatelja predloga odloka o prispevku za zdravstveno varstvo kot tudi nas je presenetila tišina poslancev pri odločanju o višini prispevne stopnje. Brez razprave se namreč med tremi predlaganimi variantami osvojili najvišjo (0,66 bruto osebnega dohodka) Velja za eno leto, zagotavljala pa bo tudi nekaj denarja za najnujnejše naložbe v občinskem zdravstvu. Z dnevnega reda pa so na torkovem zasedanju umakni- predlog odloka o potrditvi aneksa k Družbenemu dogovoru modernizacije bolnišnice Celje. Obravnava tega je bila namreč brezpredmetna, saj so roki že potekli. Dosedanji predstavniki naše občine pa bodo v odboru za modernizacijo celjske bolnišnice kljub temu še delovali, vendar brez kakršnihkoli finančnih obveznosti. Med drugim pa so na tej seji spremenili odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju naše občine v teze ter sprejeli nekatere predloge komisije za volitve, imenovanja in kadrovsko zadeve. V zanimivejših delegatskih pobud in vprašanj naj tokrat omenimo le nekatere: poslanec socialistov Budna: kaj je s praznovanjem državnega praznika (slišali smo, da ga bomo proslavili v primerni obliki), program dela zborov občinske skupščine, kaj namerava storiti izvršni svet z reorganizacijo občinske uprave; delegat KS Staro Velenje Kadliček: ureditev Starega trga za prireditve in prepoved uporabe nekaterih prostorov za skladiščenje; delegat KS Šalek Melanšek: cerkev sv. Andrej — kdo je bil izvajalec del, kdo je opravljal nadzor, kdo je bil inve- stitor in koliko denarja je bilo za to potrebnega. In še ena zanimivost ob koncu poročanja s torkove seje zborov občinske skupščine: v začetku tega tedna je začel veljati odlok o povračilu stroškov delegatom. In ob odhodu iz skupščinske dvorane so jih tako čakale modre kuverte. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA PRELOŽIL RAZPRAVO O GOSPODARSKIH GIBANJIH Na prejšnjem zasedanju občinskega parlamenta so delegati zbora združenega dela sklenili, da bodo informacijo — dopolnjeno o gospodarskih gibanjih v občini obravnavali na naslednji seji, to naj bi bilo torej v torek. Tega niso storili niti takrat. Kako daleč v krizo je zabredlo naše gospodarstvo, bodo obravnavali skupaj s poslanci ostalih dveh zborov. In komentar poslanke Rudnika lignita Velenje Dragice Kotnik: »Ce človek resno gleda v prihodnost, potem ne bo tiščal glave v pesek. Za življenjska vprašanja nam vedno zmanjka časa, za obrobne stvari pa si ga vedno vzamemo.« Gospodinjski aparati povečujejo izvoz V Gorenju Gospodinjski aparati tudi v tem letu, podobno kot že vrsto zadnjih let, uspešno uresničujejo zahtevne planske cilje. Kljub lanskoletnim rekordom tudi v tem letu nadalje povečujejo tako proizvodnjo kot izvoz. Do konca meseca marca, se pravi v obdobju januar — marec 1991, so skupaj izdelali več kot 468.000 vélikih gospodinjskih aparatov, od tega skoraj 343.500 za izvoz. Tako so nad 73 % vse proizvodnje štedilnikov in vgrad-nih pečic, pralnih strojev ter hladilno zamrzovalnih aparatov namenili za prodajo na najzahtevnejše tuje trge. V primerjavi s prvimi tremi meseci leta 1990 so v obdobju januar — marec 1991 povečali skupno proizvodnjo za 7%. In še podatki o izvozu. V prvih treh mesecih letos so iztržili s prodajo na tuje skoraj 65 milijonov dolarjev, kar je 6 % več kot v odboju janu- ar — marec 1990. Najbolj uspešni pri prodaji na tuje so bili prav v mesecu marcu, ko so izvozili za 24 milijonov dolarjev velikih gospodinjskih aparatov. Letošnji mar-čevski izvoz pa je bil v primerjavi z lanskoletnim večji za 7 %. (vš) V proračunu premalo denarja za priznavalnine Člani občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Velenje se nikakor ne moremo strinjati z oblikovanjem velenjskega proračuna, saj nam sredstva, ki nam jih je odrezala vlada ne zagotavljajo uresničevanja zakonsko določenih obveznosti. Zakon o varstvu udeležencev vojne (velja od 1.5. 1990) določa med drugim, kdo je upravičen do priznavalnin in tudi pod kakšnimi pogoji. To so tisti člani naše organizaci- je, katerih skupni družinski prejemki na posameznega družinskega člana ne presegajo najnižjega zneska pokojnine za polno pokojninsko dobo. V občini Velenje imamo skupno 1500 članov borčevske organizacije, do priznavalnine pa jih je upravičenih 287. Od teh jih prejema 14 še dodatek za postrežbo in tujo pomoč. V lanskem letu je bilo za priznavalnine, dodatke za postrežbo in tujo pomoč ter druge pomoči porabljeno iz občinskega proračuna 3.699.955 dinarjev. Za letos pa je v osnutku predvidenih le 88 odstotkov lanskih sredstev, kar seveda ne bo zadostovalo za vsa izplačila do konca leta. Upamo, da bo velenjska vlada upoštevala stališča republike, ki je ocenila, da je potrebno zagotoviti sredstva za tiste pravice in obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih zakonskih določil ter predlog repu- bliškega sekretariata za borce in vojaške invalide, da pri oblikovanju občinskega proračuna za leto 1991 upoštevajo decembrski nivo. Borci se zavedamo nujnosti vsestranskega varčevanja, a sredstva namenjena za priznavalnine, ki so že itak nizke, ni mogoče omejevati. To so socialne pomoči udeležencem NOB. Nazadnje so bile usklajene novembra lani. OO ZZB NOV VELENJE Turizem Gornje Savinjske doline Bo končno storjenega vsaj pol koraka Pred nedavnim je izvršni svet skupščine občine Mozirje sklical okroglo mizo, ki so jo namenili strategiji razvojnega programa turizma v Gornji Savinjski dolini. Osnova za razpravo je bila študija o razvoju turizma v občini Mozirje iz leta 1987. V nazarskem delavskem domu se je zbralo presenetljivo veliko število vseh, ki so s turizmom v dolini kakorkoli povezani. Prišli so pravzaprav vsi, razen ministrov Inga Paša in Mihe Jazbin-ška, ki sta se (znova) opravičila, morda tokrat celo upravičeno. Okrogla miza gotovo ni bila prva, ki so jo sklicali za to, že kar boleče področje nadaljnjega razvoja doline. Upajmo, da tudi ne zadnja., saj je vendarle navrgla nekaj, za vnovični za- četek skrbi za razvoj turizma, otipljivih sklepov. Prejšnje občinske vlade z vsemi ostalimi niso bile uspešne, ob vsem pisanju in govorjenju o pomenu in možnostih turizma, se stanje iz leta v leto slabša. Tudi tokrat je bila skoraj štiriurna razprava dovolj konkretna, vendar znova (kar je razumljivo) ni bilo slišati kaj bistveno novega, ali takšnega, o čemer vsa leta nazaj in tudi še pred kratkim ne bi govorili in pisali, znova pa je bilo največ časa namenjenega Logarski dolini. Vsega ne bi še enkrat ponavljali, nekaj sklepov pa vendarle. Omenjena študija je lahko samo osnova za nadaljnje napore, saj je po eni plati zastarela, po drugi pa delno nesprejemljiva, saj predvideva tudi precej novogradenj na tem kočljivem področju. Skupen dogovor je torej bil, da v Logarski dolini novih objektov ne bodo gradili, oživiti in usposobiti je treba obstoječe objekte in dolino ohraniti kakršna je. S tega stališča so jo že »zaprli«, ko bodo to uresničili pa jo bodo za javni promet zares zaprli. Takšno je bilo mnenje večine razpravljalcev, ki so izvršni svet in skupščino občine Mozirje zadolžili, da do maja pripravita in sprejmeta osnove možnega razvoja turizma in jih »zacementirata«, kot je bilo rečeno v razpravi, da bo končno vsem jasno kakšen turizem ja in kakšen ne. Obenem so spregovorili tudi o konkretnih ukrepih, ki jih je možno uresničiti takoj, se pravi še pred letoš- njo sezono in med njo, pri čemer so bili najbolj otipljivi predlogi firme Epsi, ki je v zadnjem obdobju na tem kočljivem področju tudi največ naredila. S tem kaj je kdo naredil, bolje rečeno ni, je treba tudi skleniti prispevek. Nekdo je namreč dejal, da je bila »najboljša poteza občine to, da v Logarski dolini ni nič naredila«. Naj si vsak misli kar hoče, zelo dobronamerno pa sedanji občinski vladi želimo, da tako »dobrih« potez ne bo vlekla v nedogled. Nekaj je vendarle treba narediti in upajmo, da bomo konec maja končno vedeli kaj sploh in zares hočemo z Logarsko dolino in s turizmom v vsej Gornji Savinjski dolini, (jp) Po fludru dol (in gor) Zaprtje je (ne)resna zadeva Zaprtje je nerodna stvar. Precej te boli in zvija, pa še tja ne moreš, kamor sicer moraš. Če te zaprejo, je še slabše, razen za tiste, ki so te tja spravili. Zaprt si pač in moraš delati kar ti ukažejo, pa še ko te »odprejo«, imaš ponavadi težave. Zelo moteči so tudi zaprti lokali in uradi ob povsem nepravem času, zaprte ceste, vodovodi.. . Seveda je takšnih oblik zapiranja in zaprtosti še veliko več in zlasti v Gornji Savinjski dolini so zadnje čase posebej v modi. Zaprli bodo za promet cesto skozi Mozirje, kar je seveda prav glede na novo obvoznico. Pa nekateri spet nergajo ~ ni jim všeč sedanja zmeda in gneča na trgu, ni jim všeč zaprtje, naj se odločijo kaj bi radi. Zaprli naj bi Golte, ker v tem središču nikakor ne morejo prodreti z načrti za usposobitev, čeprav vsi vedo, da je to nujno. Zaprt je most na Ljubnem, ker ga enostavno ni, zaprta je cesta od Ljubnega do Luč, razen za junake, ki se jim ob vsej korajži ne smili avto, končno bo zaprta še Logarska dolina. Pravzaprav je že in to dvakratno. Prvič zato, ker tam ni nič odprto in drugič, ker jo je občina začasno zaprla za vse novogradnje. Ko bodo obstoječe zmogljivosti odprli, bodo dolino še enkrat zaprli, se pravi tretjič (za javni promet, da ne bo pomote). Seveda je na tem področju še kar naprej zaprt mejni prehod na Pavličevem sedlu — za promet seveda. In tako sta v tej ljubi dolini kot kaže neločljivo povezana zaprtje in promet. Če torej ne bo drugače, bodo po vsej dolini kmalu hodili le še peš, ali se vozili s kajaki in kanuji po hudourniški Savinji, če seveda ribiči ne bodo zaprli tudi kajakaškega športa, kar bi najraje storili. Ob vsem tem bi bilo seveda edino pametno, da bi se končno odločili kaj kje hočejo in zaprli dolgoletne razprave brez haska in, kar je edino najpomembneje, v tem trenutku pa še posebej, odprli in podprli delo. ODPRTO PISMO REPUBLIŠKEMU SEKRETARIATU ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO, SKUPŠČINI REPUBLIKE SLOVENIJE Zahteva za ohranitev Bolnišnice Topolšica v taki obliki, kot je sedaj ! Zahtevamo ohranitev Bolnišnice Topolšica v sedanji obliki, ker njena načrtovana ukinitev ni odraz njene nepotrebnosti temveč nehumana štednja, ki prebivalcem naše in sosednjih občin zmanjšuje zaradi onesnaženega okolja že tako nizek standard. OBRAZLOŽITEV: Zaradi industrijskega onesnaževanja in onesnaževanja zaradi pridobivanja električne energije je obolevnost prebivalcev občine Velenje 3,4-krat večja od republiškega poprečja, prav tako je povečana obolevnost ljudi v sosednjih občinah (podatki iz skupščinskega materiala in raziskovalne naloge o obolevnosti prebivalcev velenjske občine). To so vzroki bolezni, na katere posameznik ne more vplivati. Za pridobivanje električne energije, ki jo koristi cela Slovenija, smo že žrtvovali skoraj polovico doline z najlepšimi polji, ki so jih zalila jezera, žrtvujemo svoja sredstva za preživetje — naše gozdove, žrtvujemo svoje zdravje in zdravje svojih otrok. Sedaj pa bi nam vzeli še bolnišnico, da bi še mi povečevali prenatrpanost celjske in slovenjegraške bolnice. Ker nam ta bolnišnica nudi tudi kvalitetno ambulantno diagnosticiranje in zdravljenje, bi nam ukinitev vseh teh uslug še zmanjševala zaradi ontsnaženja okolja že tako nizek življenjski standard. Bolnišnice ne potrebujemo samo za zdravljenje ampak tudi za lajšanje posledic neozdravljivih bolezni (rak, infarkt) ter nego in lajšanje trpljenja na smrt bolnih. V naši dolini je ogromno bolnih ljudi na dihalih, za katere je nujna nega v bolnišnici s potrebnimi aparaturami. Zaradi ukinitve te bolnišnice bi se morali ti bolniki dušiti in trpeti doma do svoje prezgodnje smrti. Zato se nam zdi že samo razmišljanje o njeni ukinitvi skrajno nehumano dejanje. Neodgovorno razmišljanje odgovornih ljudi je že to, češ saj ljudje ne bodo imeli več denarja za bolnišnice, zato bodo te vse bolj prazne. Ali to pomeni, da bomo ustvarili tako zdravstveno varstvo, kjer bodo napredek medicine uporabljali samo bogati; revni, to pa bodo predvsem tisti, ki bodo živeli od svojega dela, in njihovi svojci pa bodo prezgodaj umirali doma? Kakšno družbo ustvarjamo? Družbo človeških strojev, ki jih bo taista družba zavrgla, ko ne bodo več uporabni? Ali bo to družba, kjer bo materialna usmerjenost zadušila duhovno veličino človeka, ki vendarle ve, da je vreden življenja vsaj tako dolgo, dokler še v svoji nebogljenosti ali betežnosti vzbuja tuja čustva in tako še vedno ostaja del človeštva, ker še vpliva nanj. Bomo v svojem pohlepu po materialnih dobrinah zanikali ta prastari zakon človečnosti, ki so ga do sedaj skušali zanikati le nekateri čustveno neprištevni diktatorji? Predsednica društva: Šavar Marija OPOMBA: Šaleško ekološko društvo organizira zbiranje podpisov za ohranitev Bolnišnice Topolšica v sedanji obliki. Če zbiralci podpisov ne bodo prišli k vam in če želite za to podpisati tudi vi, se zglasite v ponedeljkih od 18. do 19. ue na Šaleški 2 d, v prostorih društva. 4. stran naè òas GOSPODARSTVO 11. aprila 1991 SKOZI TEDEN Višje obrestne mere Od ponedeljka dalje veljajo na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. nove, višje obrestne mere. Te so višje od tistih, ki jih odobravajo na koroški banki. Sredstva tekočih in žiro računov obrestujejo po 17, hranilne vloge na vpogled pa po 20 odstotni obrestni meri. Vezane vloge in depozite obrestujejo od 35 do 60 odstotkov, odvisno od višine in dolžine vezave. Povečale pa so se tudi obresti za prekoračitve na tekočem računu. Dovoljene prekoračitve vam bodo »zaračunali« po 60, nedovoljene pa po 90 odstotni obrestni meri. (mz) Zgornje Savinjska kmetijska zadruga Slabša kakovost mleka Mleko iz gornje Savinjske doline je vedno slovelo po svoji kakovosti, žal pa v zadnjem času ni več tako. Strokovne službe vedno znova ugotavljajo razne primesi v mleku, potvorbe in pomanjkljivo čistočo, zato vse pogosteje prihaja do težav pri oddaji mleka. Čeprav je strokovna služba pridelovalce redno opozarjala, se je stanje kljub vsemu še slabšalo. Zatò so bili na zadrugi primora-ni rejcem ponuditi nove pogodbe, ki morajo zagotoviti čistočo, pristnost in brezhibnost mleka. Za marsikoga bodo nove pogodbe s strožjimi merili »malo« boleče, je pa to edina prava pot, tudi zaradi zaostrenih tržnih razmer, boja ža vsakega kupca in zaradi nameravanega prodora v evropski prostor. r o ! Kotiček poklicne orientacije Sprejemni izpiti, da ali ne? Veliko vprašanj, ki mi jih pošiljate, ima skupno točko, nanašajo pa se na sprejemne izpite. Zanima vas, ali bodo ali ne, kdaj bodo in iz kakšnih predmetov in kako se na njih pripravljati. Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do vključno 12. aprila 1991. Po tem roku bodo objavile podatke o številu prijav. Učenci, ki se boste v tem roku prijavili za vpis, in si boste iz kakršnegakoli razloga premislili ter želeli prenesti prijavo na neko drugo šolo, boste imeli možnost to storiti do 10. maja 1991. Srednje šole bodo te prijave obravnavale enakovredno s prijavami, ki so jih dobile v rednem roku (to je do 12. 4. 91). V primerih, da bo prijavljenih učencev za vpis v posamezne programe in poklice več od predvidenega števila, bodo šole v soglasju z izvršnim svetom Republike Slovenije sprejele sklep o omejitvi vpisa. Srednje šole bodo določile merila, kriterije in postopke za izbiro učencev. O vsem tem vas bodo obvestili najkasneje do 1. junija 1991. Sprejemni izpiti bodo torej samo tam, kjer bo število prijav večje od predvidenega števila vpisnih mest. Sprejemni izpiti bodo enotni za vse programe in sicer iz dveh predmetov; slovenskega jezika in matematike. Delali jih boste na en dan v času med 16. in 20. junijem 1991. S številom točk, kijih boste dosegli, bosta lahko kandidirali za sprejem tudi na kakšni drugi šoli, ki je imela sprejemne izpite. To možnost bodo izkoristili predvsem učenci, ki na šoli, kjer so delali sprejemni izpit, ne bodo sprejeti. Kako se pripravljati na sprejemni izpit? Priporočam, da dobro preštudirate knjigo z naslovom ZBIRKA NALOG ZA PREIZKUS ZNANJA OB VPISU V PROGRAME SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA, ki jo je v letošnjem letu izdal Zavod republike Slovenije za šolstvo. V tej publikaciji je veliko nalog z rešitvami iz slovenskega jezika in matematike, torej takšnih ali podobnih kot bodo na sprejemnem izpitu. Te knjige oziroma naloge ima vsaka osnovna šola. Naj vas opozorim še na nekaj zelo pomembnega: Rezultat, ki ga boste dosegli na pre- izkusu znanja iz slovenskega jezika in matematike je le del tistega kar bodo srednje šole ob sprejemu upoštevale. Drugi del predstavlja vaš uspeh v teku osnovnošolskega šolanja. Srednje šole bodo torej določile koliki del skupnih točk, ki odloča o sprejemu bo predstavljal preizkus znanja iz slovenskega jezika in matematike in koliki del skupnih točk bo predstavljal vaš šolski uspeh. Zato se res potrudite, da boste pač glede na sovje zmožnosti dosegli tisti učni uspeh, ki ga lahko. Nekatere srednje šole bodo poleg sprejemnih izpitov zahtevale tudi uspešno opravljen posebnih sposobnosti. Te šole so: — srednja šola za trgovinsko dejavnost Ljubljana in srednja šola za trgovinsko dejavnost Maribor: za poklic aranžerski tehnik — preizkus znanja in sposobnosti (posebne likovne nadarjenosti), ki obsega risanje po modelu in slikanje lastne kompozicije; — Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana in srednja glasbena in baletna šola Maribor: za poklica plesalec in glasbenik — preizkus znanja in nadarjenosti za ples in glasbo; — srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana: za poklica oblikovalec in fotograf : preizkus likovne nadarjenosti za oba poklica; — srednja šola za farmacijo in zdravstvo Ljubljana za poklic zobotehnik — preizkus ročnih spretnosti, sposobnosti razlikovanja barv in smisla za oblikovanje. Učenci, ki sprejemnega izpita ali preizkusa posebnih sposobnosti ne bodo naredili, se bodo lahko prijavili na šole, ki bodo imele še prosta mesta. Na takšne šole se boste lahko prijavili do 31. avgusta 1991 oziroma izjemoma do 15. septembra (le učenci, ki bodo opravljali izpite v avgustovskem roku). Razumljivo je, da si sprejemnih izpitov, nihče, tudi šole ne želi, toda če jih boste morali že opravljati, vam želim pri tem veliko sreče. Srdan Arzenšek, dipl. psiholog Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Velenje. Na naš naslov (informativni center, Foitova 1/) pričakujemo vaša vprašanja povezana s poklicnim odločanjem. V kotičku poklicne orientacije bomo objavili odgovore nanje. Uredništvo I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Na osnovni šoli bratov Mravljakov poskusno dodatni pouk na razredni stopnji Sš Ze začetek pouka je zadetek v črno Na osnovni šoli bratov Mravljakov v Velenju so se v tem šolskem letu lotili nečesa novega — poskusa uvajanja dodatnega pouka na razredni stopnji. Tako so od tistega, kar so pisali v letne delovne načrte leta nazaj — skrb za nadarjene učence, le obrnili v resno delo. Znano je, da je za te učence na šolah vse premalo narejenega, še posebno pa velja to za razredno stopnjo. Na predmetni stopnji je v okviru predmetnika za osnovne sole za to poskrbljeno in po urniku je organiziran dodatni pouk za predmete matematika, angleški in slovenski jezik ... Na razredni stopnji pa se, kot ugotavlja tudi ravnatelj na tej šoli Ivo Planine, doslej niso znali organizirati, oziroma — je bilo to nekoliko težje. »Jeseni pa smo se le odločili, da bomo uvajali dodatni pouk bolj organizirano. Temu bomo lahko rekli tudi krožek za nadarjene ali bi- stre učence. Z učiteljicami smo se dogovorili, da pripravimo program, ker tega doslej ni in poiščemo učence, ki so nadarjeni, ki so bistri, da bi tak pouk ali krožek obiskovali,« pravi o tem ravnatelj. Tako so že kar jeseni začeli s splošno-izobraževal- nim delom, učiteljice so pripravile programe iz naravoslovnih dejavnosti. Danes ugotavljajo, da je bil to zadetek v polno. Učenci so radi pri tem pouku, radi delajo poskuse, radi tudi doma kaj pripravijo. »Prepričan sem, da bi na tem lahko gradili naprej, da bi bila v pri- hodnjih letih skrb za nadarjene, še boljša,« pravi Ivo Planine. S tem dodatnim poukom ali krožki se na razredni stopnji ukvarjajo štiri učiteljice, med njimi je tudi Marija Miklavc, ki bdi nad tretješolci. »Na začetku je bilo težko, ker je šlo za nalogo, drugačno od dosedanjih. Iskale smo program, brskale po različni literaturi, spraševale kako bi začele, s čim bi začele, potem pa enostavno poiskusile.« Pouk zdaj poteka tedensko eno uro, zbrali so učence, ki jih to zanima iz vseh oddelkov 1., 2., 3. in 4. razredov. Takole na začetku so bile in so še prisotne tudi težave. Marija Miklavc pravi: »Seveda in to organizacijske, materialne, prostorske ... Ampak pomembno je, da se sproti znajdemo, da smo drugačni kot v rednem pouku. Prepričana sem, da je to prava pot, ki pa jo bo treba še dodelati in analizirati.« Največjo pozornost pa zdaj posvečajo naravi. Letos so se lotili poskusov z vodo (čistili so jo, ugotavljali agregatno stanje). »Učenci radi delajo konkretne stvari in tega je veliko,« pravi Miklavčeva. Ob koncu šolskega leta bodo na osnovni šoli bratov Mravljak naredili temeljito analizo teh krožkov, ugotovili kje seje med šolskim letom zatikalo, to skušali naslednje leto odpraviti in še kaj dodati, pritegniti tudi starše, ki se jim letos to zdi nekaj čisto normalnega. Veliko jih gleda na ta krožek kot krožek. »Doslej smo se o tem pogovarjali res le v svetu staršev. Predstavniki sveta so bili navdušeni. V bodoče pa bo morala šola za dopolnilni program pridobiti kakšna sredstva, ki jih v novi zakonodaji tudi obljubljajo,« pravijo na osnovni šoli bratov Mravljakov. M. Krstič-PIaninc (foto: Bogdan Mugerle) Učenci tretjih razredov pri uri dopolnilnega pouka — tokrat o magnetu. GORENJE PROCESNA OPREMA Partizanska 12 63320 Velenje EKONOMSKA FAKULTETA EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA ekonomist RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 91/92 gorenje RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 91/92 GORENJE GOSPODINJSKI APARATI KADROVSKA IN IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST (Vloga za štipendijo) 1 ŠTUDIJSKA SMER STOP- ŠTEVILO NJA ŠTIPENDIJ FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA dipl. strojni inženir — proizvodno strojništvo — konstrukcija in gradnja strojev strojni inženir — konstrukcija in gradnja strojev — proizvodno strojništvo VII. VII. VI. VI. Partizanska 12 63320 Velenje ŠTUDIJSKA SMER STOPNJA ŠTEVILO ŠTIPENDIJ FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA dipl. ing. strojništva — konstrukterstvo VII 3 — proizvodno strojništvo VII. 3 inženir strojništva — proizvodno strojništvo VI. 4 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA dipl. ing. elektrotehnike — energetika VII. — elektronika VII. — računalništvo VII. FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO dipl. ing. matematike VII. dipl. ing. metalurgije VII. EKONOMSKA FAKULTETA EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA dipl. ekonomist — notranja menjava VII. — zunanja menjava VII. AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST dipl. oblikovalec VII. 1 PROGRAM KOVINAR STROJNIK — strojni tehnik V. 5 PROGRAM RAČUNALNIŠTVA — računalniški tehnik V. 2 GIMNAZIJA* — naravoslovno-matematična V. 7 — klasična ali družboslovna V. 3 * kandidati, ki bodo prejeli štipendijo za šolanje na gimnaziji, se morajo obvezati, da bodo nadaljevali študij na VII. ali VI. stopnji v skladu s potrebami štipenditorja GORENJE NOTRANJA OPREMA Partizanska 12 63320 Velenje ŠTUDIJSKA SMER STOP- ŠTEVILO NJA ŠTIPENDIJ BIOTEHNIŠKA FAKULTETA — inženir lesarstva EKONOMSKA FAKULTETA EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA dipl. ekonomist — zunanja trgovina PROGRAM LESARSTVO — lesarski tehnik — lesar širokega profila VI. VII. V. IV. GORENJE ELEKTRONIKA Partizanska 12 63320 Velenje Študijska smer Stopnja Število štipendij FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA dipl. elektro inženir — elektronika VII. 1 elektro inženir — elektronika VI. 1 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA dipl. strojni inženir — tehnolog VII. 1 strojni inženir — tehnolog VI. 1 EKONOMSKA FAKULTETA EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA dipl. ekonomist — denarništvo in finance VII 1 — komercialna smer VII. 1 GORENJE SERVIS Partizanska 12 63320 Velenje Študijska smer FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA dipl. elektro inženir — industr. elektronika — energetika dipl. programerski inženir Število Stopnja štipendij VII. VII. VII. GORENJE MGA, NAZARJE Nazarje 120 63331 NAZARJE Študijska smer Stopnja Število štipendij FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA dipl. inženir elektrotehnike elektro inženir FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA dipl. inženir strojništva strojni inženir VII. VI. VII. VI. PRIJAVA Kandidati za razpisane štipendije pošljite prijave na KADROVSKO IZOBRAŽEVALNE SLUŽBE POSAMEZNIH PODJETIJ GORENJE KONCERN, kjer želite prejemati štipendijo, najkasne|e do 25. maja 1991. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1. DZS-8.40 je treba priložiti: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti — potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma o vpisu na fakulteto — višjo šolo (naknadno) — overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega POLLETNEGA spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce) — potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke) — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1990. Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (1990). V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus. Za izjemno nadarjene kandidate z nadpovprečnim učnim uspehom in vidnejšimi rezultati v izvenšolskih dejavnostih, cenzus NE VELJA! POSEBNI POGOJI Štipendije za gimnazijo so namenjene izredno nadarjenim in prizadevnim učencem, ki še nimajo štipendije in bi kasneje nadaljevali šolanje na višjih in visokih šolah v usmeritvah, ki bodo potrebne štipenditorju. Prednost imajo učenci, ki bodo dosegli nadpovprečne rezultate pri psihološkem testiranju, imajo praviloma odličen ali pravdober uspeh, aktivno sodelujejo v različnih dejavnostih v šoli in izven nje, posebno še, če so dosegli vidnejše rezultate in priznanja na raznih tekmovanjih znanja in se vključujejo v raziskovalno delo (npr. gibanje »Znanost mladih«), IZBIRA KANDIDATOV O izbiri kandidatov odločajo pristojni organi posameznih podjetij — štipenditorjev. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih pogojih pa otroci delavcev v podjetjih GORENJE KONCERN VIŠINA ŠTIPENDIJE Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so opredeljene v pravilniku o štipendiranju. Štipendisti na tehniških usmeritvah VII. stopnje prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost. OBVESTILO O IZBIRI KANDIDATOV Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 30. junija 1991. Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili, bomo do 31. avgusta 1991 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije. Ti kandidati bodo o izboru obveščeni do 15. septembra 1991. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. _Velenje VARČEVALCI! Vaša banka LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d., VELENJE vam od 8. 4. 1991 dalje nudi višje obrestovanje vaših dinarskih sredstev, po najvišji možni letni obrestni meri, in sicer: Letna obrestna mera Tekoči računi občanov 17 % Žiro računi občanov 17 % Hranilne vloge na vpogled 20 % Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 55 % Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 58 % Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 60 % Depoziti, vezani nad 1 mesec 35 % Depoziti vezani, nad 3 mesece — depoziti do 50.000,00 din 42 % — depoziti od 50.000,00 din do 100.000,00 din 45 % — depoziti nad 100.000,00 din 48 % Depoziti, vezani nad 6 mesecev — depoziti do 50.000,00 din 42 % — depoziti od 50.000,00 din do 100.000,00 din 45 % — depoziti nad 100.000,00 din 48 % Depoziti, vezani nad 12 mesecev 55 % Dovoljena prekoračitev stanja na TR 60 % Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 90 % Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na podlagi 36. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št'. 18/84, 37/85, 29/86) na svoji 19. seji, dne 2. 4. 1991 sprejel SKLEP št. 189 O JAVNI RAZGRNITVI UREDITVENGA NAČRTA POKOPALIŠČA ŠMARTNO-VELENJE, POSEBNE STROKOVNE PODLAGE (osem vari ant) 1. Izvršni svet SO Velenje določa 14-dnevno javno razgrnitev projekta Ureditveni načrt pokopališča Smart-no-Velenje, posebnih strokovnih podlag, št. proj. 963/90-UN-PSP, izdelal ZUV v decembru 1990, ki v osmih (8) variantah proučuje možnosti izrabe obravnavanega prostora. 2. Namen razgrnitve je pridobitev pripomb predlogov občanov in organizacij k predlaganim rešitvam. Po preteku javne razgrnitve bo IS občine odločal o izbiri variante, ki bo osnova za izdelavo osnutka ureditvenega načrta za obravnavano območje. 3. Projekt — posebne strokovne podlage, bo javno razgrnjen v prostorih Uprave za varstvo okolja in urejanje prostora občine Velenje, Prešernova 1, 63320 Velenje (stavba sodišča). Rok za razgrnitev prične teči osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. 4. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje in glasilu Naš čas. Številka: 352-005/91-03 Datum: 5. 4. 1991 Franjo BARTOLAC PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Velenje /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. _Velenje OBVEZNICE REPUBLIKE SLOVENIJE — najbolj varna naložba denarja Obveznica Republike Slovenije zagotavlja: — najbolj varno naložbo, saj za izplačilo obveznosti iz obveznic jamči Republika Slovenija, — možnost, da obveznico lahko prodate, podarite, zastavite ali z njo koga nagradite, — naložbo dinarjev, izraženo v vrednosti deviz. To je kot devizno varčevanje, neodvisno od domače inflacije. — Fiksno obrestno mero, ki je višja od tiste za navadno devizno varčevanje in se med varčevanjem ne bo spremenila, — oprostitev plačila davka od skupnega dohodka občanov, česar drugo varčevanje ne nudi. S tem se vrednost vaše naložbe še poveča. — Možnost, da lahko varčevalec obveznico proda Ljubljanski banki kadarkoli. Prepričani smo, da obveznic Republike Slovenije ne boste želeli predčasno prodati. Toda dobro je vedeti, da boste lahko ob nenačrtovanih izdatkih brez težav razpolagali s svojim denarjem Celo, če se še isti dan, ko ste obveznico kupili premislite, boste pri predčasni prodaji plačali le stroške minimalne provizije Kot primer navajamo dinarski znesek za obveznico 500 DEM na dan 10. aprila 1991. dinarska vrednost: 4.777,70 provizija za predčasno prodajo na ta dan: 71,70 Ze po krajšem času pa obračunane obresti toliko povečajo vrednost obveznice, da jo boste lahko, kljub proviziji z dobičkom prodali, če ne boste želeli z rednim vnovčevanjem kuponov zagotoviti največjega donosa. Obveznice Republike Slovenije lahko kupite na LIKVIDATURI RUDARSKI in v EKSPOZITURI MOZIRJE. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje 11. aprila 1991 kultura naš čas stran 7 Novi skladbi skupine Bay Ob Tisnikarjevi razstavi Velenjska skupina Bay (sestavljajo jo Samo Pučnik, Janko Stopar, Brane Lampe, Boris Jelenko, Jani Legnar in Janez Emeršič) pridno vadi, pa tudi snema. Konec leta naj bi izšla njihova prva kaseta. Pred kratkim so posneli dva novi skladbici in sicer Cicolina in Hočem, da si moja nocoj. Pripravljajo pa se tudi ns nastop na letošnji prireditvi »Melodije morja in sonca«. muzeja Velenje Zgodilo se je • • 11. april Leta 1968 Danes si bomo ogledali nekaj člankov, ki so izšli v šaleškem rudarju na današnji dan leta 1968, torej leta, ki v sebi skriva določeno ideološko in revolucionarno (?) konotacijo. Zato je prav, da izberemo temo, ki je danes ponovno ali, če hočete, še vedno aktualna, to je odnose s cerkvijo. Danes smo priča izrednemu povečanju vpliva cerkve na javno življenje, nekateri celo govorijo o klerikaliziranju Slovenije, drugi pa zopet, da le stvari prihajajo na pravo mesto. Mi pa si poglejmo, kako so tega slavnega 68-te-ga leta gledali v pokojni SZDL na cerkev. V ponazorilo nam bodi nekaj odlomkov iz članka z naslovom »Problemi v odnosih s cerkvijo in naloge socialistične zveze«, ki ga je objavil šaleški rudar na drugi strani že omenjene številke: »... Načelna stališča Socialistične zveze do vere in vernosti ljudi in do razvoja odnosov med cerkvijo in državo ka-rakterizira nepretrgana kontinuiteta. Definirala in v praksi izvajala jih je že od vsega svojega začetka O F slovenskega naroda. Stališča naše socialistične družbe do verske svobode kot stvari osebne svobode vsakega posameznika, do zlorabe vere in verske dejavnosti v politične namene, do ločitve cerkve od države in šole, so oblikovana po lastnih izkušnjah naprednih sil v svetu in so sestavni del svobode, pravice in dolžnosti človeka in državljana v socialistični družbi. . . SZDL ugotavlja veliko zanimanje ljudi za presnovo rimsko-katoliške cerkve po II. vatikanskem koncilu. Izredno prizadeto spremljanje prilagajanja cerkve novi stvarnosti v svetu in doma, temelji na posledicah težkih izkušenj protikomunizma in klerikalizma kot osnovne cerkvene aktivnosti . . . Zgodovina nam dokazuje, da se je cerkev vedno morala prilagajati novim družbenim sistemom . . . kljub temu ... pa je treba tu in tam ugotoviti zaostajanje teh gibanj v katoliški pri nas, ker ne upoštevajo dovolj stvarnosti, v kateri živi . . . dejstvo je, da se del katoliške duhovščine ne odreka političnim ambicijam, da poskuša izkoriščati cerkveno dejavnost v politične namene v novih okoliščinah in z novimi političnimi stališči . . . SZDL se bori proti kakršnemu koli izkoriščanju in zlorabi verskih čustev ... Vsak poskus vzpostavljanja struktur v našem družbenopolitičnem sistemu je vračanje na staro, v revolucionarnem boju opravljeno stanje. Nevarnost klerikalizma obstaja vse dotlej, dokler se v kakršnikoli obliki javljajo težnje po posebnem organiziranju vernikov za zadeve splošno človeškega pomena izven religioznega področja, v propagiranju katoliških nazorov izven področja vere, v postavljanju katoliške socialnopolitične, kulturne in ekonomske doktrine kot edine možnosti pravične družbene ureditve . . .« Iz tega vele zanimivega članka bi se dalo citirati še mnogo odlomkov, vendar smo že tako skoraj predolgo obremenjevali bralca z njim. Vendar, čeprav lahko v tej številki šaleškega rudarja najdemo še mnogo zanimivosti, se nam je zdelo vredno ravno temu članku posvetiti nekaj več pozornosti. Kaže nam namreč skoraj tipično podobo povojnih odnosov s cerkvijo. Na eni strani izredno aktivno podpiranje vsakih reformnih gibanj v sami cerkvi in zato tako brezrezervna podpora II. vatikanskem koncilu, na drugi strani pa nezmanjšan pritisk na »lokalni ravni«, čeprav lahko ravno okoli koncila govorimo o objektivni otoplitvi odnosov med državo in cerkvijo in čeprav so ti odnosi tudi sicer doživeli mnoge vzpone in padce, je bila ta dvojnost nekoliko pesniško »zvezda stalnica« povojnega življenja. Kristus, Alah, Buda in Marks, rešite nas pred klerikalci, fundamentalisti in marksisti. TONE RAVNIKAR V GALERIJI Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje je odprta razstava slikarja Jožeta Tisnikarja. V eni izmed monografij je Tisnikar o sebi povedal tudi tole: ... »Življenje je kot globoko morje. Človek izplava iz njega, odigra svojo vlogo, nekaj malega se poveseli in odide—prihajajo pa drugi.« Svoje mesto v slovenskem slikarstvu si je avtor zagotovil predvsem iz osebne izkušnje, da je v trenutkih globokega čustvovanja postal neobčutljiv. Premagal je bolečino in sebe. Njegova življenjska pot je drugačna od marsikatere druge, tako in še bolj drugačne pa so slike, ki jih je ustvaril od leta 1955, ko je naslikal prvo. Od takrat pa do danes je imel že 72 samostojnih razstav širom po svetu. V Velenju se predstavlja s samostojno razstavo po osemindvajsetih letih. Razstavljene so slike iz zadnjih štirih let, za katere sva se odločila skupno z avtorjem. Jože Tisnikar je bil rojen v Mislinji pri Slovenj Gradcu leta 1928 v številni družini. Oče je bil tovarniški delavec, mati pa gospodinja. Ker je oče kmalu umrl, seje kot najstarejši otrok zaposlil Jože in tako skrbel za družino eno leto, potem pa je moral na služenje vojaškega roka. Ko se je vrnil se je Zaposlil kot bolničar v prosekturi slo-venjgraške bolnice. Prve vzpodbude za slikanje mu je dal dr. Stane Strnad, pred- stojnik bolnice, kasneje pa še akademski slikar Karel Peč-ko, ki mu je postal tudi mentor pri slikanju. Jože Tisnikar je živel zelo neobičajno, ko je začel slikati. Če že pravimo, da slikarji ustvarjajo iz notranje nuje, potem je to najbolj resnično pri Tisnikarju. Njegove prve slike niso nastajale za ljudi, temveč zanj samega, da je sproščal duševne stiske, ki so se kopičile v njem. Zato v njegovih delih ni dopadljivo-sti, ampak je ena sama resnica, ki jo običajno nikoli ne razgaljamo pred svetom. Ta resnica o življenju in smrti je tako trpka, da jo najraje obi-demo. Zakaj? Nismo dovolj pripravljeni živeti z njo, zavedati se je, ji gledati v oči. Tis-nikarjeve slike gledalca soočajo z življenjem in smrtjo. Bolj izpostavlja konec, življe-nja, ki ga s kovinskimi toni hladnih barv še bolj brezkompromisno označuje (op.: in nekompromisno označuje; tako kot je nespretno prepisal iz uvoda za razstavo pisec b.m. v prejšnji številki tega časopisa). V predstavitvi ustvarjalnosti zadnjih let ne moremo mimo pregleda razvoja njegovega slikarstva, ki se je začelo iz pripovedovanja, v katerem ni šlo brez nepotrebnih podrobnosti, sčasoma pa je pripoved postajala vse bolj prečiščena in v zadnjih delih pogosto že celo simbolna. V izboru slik za razstavo opozarjam na podobo ENO-OKE, ženske figure pred ozadjem, ki je še bolj redkobesedno kot figura, ki bolšči v gledalca. Na sliki SAM ostaja osamljen ob ugasnjeni cigareti za prazno mizo. Nihče ga ne čaka, znašel se je pred samim seboj, zavest je nepopustljiva in pričakuje rešitev tudi v največjem obupu. Osamljen stoji na sliki S KRIŽEM pred odhajajočimi ženami, ki niso našle utehe v moledovanju in gredo v drugo smer iskat drugih možnosti. Minil bo čas in z njim intenzivnost bolečine, ki ostaja za umrlim. V AVTOPORTRETU ne predstavlja svoje prisotnosti zaradi nečimrnosti, marveč kot opozorilo na zahteve življenjskega toka, ki te vleče s seboj z vso ihto. En sam trenutek lahko človeka pahne v nesrečo, on pa je imel teh trenutkov veliko in vedno ni izbral pravega. Pretresljivo doživetje s poti ohranja slika ŽALOVANJE. Mačka leži mrtva na cesti, ob njej pa stoji druga, zazrla v človeka, ki gleda ta prizor. Ni mogoče odvrniti pogleda od očitajo-čih oči, ki sodijo po mačjih zakonih in ne priznavajo civilizacijskih žrtev. Kaj pa je tudi nam mar v trenutku spoznanja, da smo za vedno izgubili prijatelja ali najbližjega, ali je smrt posledica njegove napake ali koga drugega- Tisnikarjeve slike so nam pravzaprav »zelo blizu«; ker pa si bližine takih motivov ne želimo, se nam zdi tako slikarstvo tuje. Ob dolgoletnem spremljanju in analizi njegovih slik ugotovimo, da je prav zaradi nezavidljive poti Tisnikar spoznal življenjsko resnico globlje in pred nami. Premagal je velike življenjske težave, zato ga skoraj ni mogoče presenetiti še z večjimi. Ce dolgo sekaš,®mora pasti tudi najdebelejši hrast. Milena Koren-Božiček Ljubiteljska kultura v občini Velenje So ji šteti dnevi? Prekratka odeja letošnjega občinskega proračuna je marsikateremu njegovemu porabniku povzročila precej preglavic. Iz obsežnega spiska tistih, katerih dejavnost je bila v minulem obdobju »nagrajena« s tankim kosom tovrstne pogače, je tudi ljubiteljska kultura. Najbrž je vnovično poudarjanje vloge, mesta kulture v življenju vsakega občana, pa tu-< di pogrevanje levjega deleža ljubiteljskega kulturnega snovanja pri širjenju slovesa občine izven njenih republiških in nenazadnje tudi domovinskih meja odveč. Prav zaradi tega pa je toliko nanj sprejemljivo precejšnje krčenje vsote denarja zanjo. Je mar dejavnost pod dežnikom zveze kulturnih organizacij naše občine tako malo vredna? So številke o množičnosti in kakovosti ljubiteljskih ustvarjalcev premalo zgovorne za tiste, ki imajo škarje in platno v svojih rokah? Kaj je potemtakem merilo za odmerjeno vsoto? Na vsa zapisana vprašanja so poskušali pred tednom dni poiskati odgovor predstavniki krajevnih skupnosti, društev, sekcij, skratka ljudje, tako ali drugače povezani z amatersko občinsko kulturo. Povod za hitro sklicano »mini« problemsko konferenco pa je povzročilo odmerjenih le 850 tisočakov za opravljanje vsebinske dejavnosti velenjske zveze kulturnih organizacij, kolikor je pač zanjo predvidenih v proračunu. V nominalnem zne- sku je to le 56 odstotkov lanske vsote, po ovrednotenem programu za letos pa bi njene članice rabile 2.730 tisoč din. Odgovorov na zastavljena vprašanja udeleženci seje niso našli. Z dejstvom, da bo spet in spet kratko potegnila prav kultura v primestnih in vaških krajevnih skupnostih, kjer je postala sestavni del življenja ter dela krajanov, se seveda nikakor niso mogli sprijazniti. Niti ne z zahtevano njeno tržno naravnanostjo. Mimogrede slednja bi zanjo ne pomenila le nazadovanja, ampak marsikje popolno zamrlost. Breme odgovornosti do tistih, ki ustvarjajo, in tudi do obiskovalcev prireditev ljubiteljskih zanesenjakov bi bilo pretežko, če bi pristali na skromno odmerjen delež. Začrtane programe je zato treba izpeljati, se o vsoti denarja zanje dogovoriti v skupščinskih klopeh, še večji delež sodelujočih pa pri tem odmisliti. Že doslej so namreč člani skupin, društev, sekcij primaknili iz lastnega žepa kar lepe denarce zato, da so lahko hodili na vaje, za nastope, skratka, da so se lahko šli kulturo in z njo širili obzorja drugih. Sklepi polemične razprave pravzaprav drugačni kot so bili tudi niso mogli biti. Ponos in sloves amaterske kulture nameravajo vsi, ki so tako ali drugače povezani z njo, ohraniti, kar pomeni, da bodo vztrajali pri začrtanih programih in pri vsaj lansko odmerjenih sredstvih. Vsakršnemu drugačnemu razpletanju se bo ZKO Velenje postavila po robu z vsemi svojimi članicami bo, če res drugače ne bo šlo, pripravila protestni shod na Titovem trgu v Velenju. »Naj se ve, kdo in kaj smo,« pa so besede s katerimi so se udeleženci seje razšli. T. P. Pozdrav pomladi v Skalah in Velenju To soboto ter prihodnji konec tedna bo kar 35 pevskih skupin (odraslih, mladinskih in otroških), oziroma okrog 1215 pevcev in pevk menda že 34. po vrsti zapelo pomladi v pozdrav. Torej ljubiteljem ubranega zborovskega petja v naši občini se obeta pravi pevski tabor. Letošnja prireditev »pozdrav pomladi« je organiza-torica razdeliLa v tri dni. Tako se bo to soboto, 13. aprila, pet odraslih zborov predstavilo v dvorani večnamenskega doma v Skalah, kjer bodo hkrati sodelovali na že petem srečanju zborov obrobnih krajevnih skupnosti. 20. in 21. aprila pa se bo občinstvu predstavilo še preostalih 30 prijavljenih skupin. Drugi dan občinske pevske revije, 20. aprila, bomo v dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju lahko prisluhnili na dveh koncertih 19 skupinam, dan kasneje, 21. aprila pa ubranemu petju 11 zborov, med njimi bodo tudi trije okteti. Da bo njihovo prepevanje navdušilo vse, ki se bodo zbrali v dvorani glasbene šole oba dneva ob 17. uri, smo prepričani. Prepričani pa smo tudi, da posebna komisija, ki bo budno spremljala nastope odraslih skupin, ne bo imela pri ocenjevanju lahkega dela. Koga bo med nastopajočimi izbrala za regijsko pevsko revijo, ki je običajno v Celju, pa bomo poročali po končani prireditvi »pozdrav pomladi«, (tp) Zavodnje živijo s kultur-noumetniško dejavnostjo Ura že nabira minute proti pol deveti, ko sedimo v dvorani doma kulture v Zavodnji nad Šoštanjem. Kako vendar so se lahko mnogi odtegnili sobotni televiziji, in prišli od blizu in daleč na veseli večer. Tega so pripravili domači, mladi člani. Polna dvorana pomeni priznanje nastopajočim. Tu je kraj povezan in zna ceniti trud mnogih ur, ki jih preživijo tamkajšnji ljubitelji, da bi pripravili vesele minute svojim poslušalcem. Sicer pa — to je že tretja prireditev letos tam. Režiser Janez se je prismejal na oder in napovedal prvo točko. Skeč, skeč, pantomima, skeč, pevski oktet in zopet skeč. Ta o samomorilcu je bil dokaj dober in Darja v njem je pokazala z igro pravo mojstrovino. Iz prireditve je dihalo vse, kar pač kudovci tam premorejo. Pa vendar so pokazali tudi nekaj novega — folkloro. Fantje in dekleta — pet parov jih je bilo, so se odrezali in obetajo še marsikaj, če bodo uspeli stalno angažirati trenerja. Takole sem jim v poltemi kar zavidal, vsem, ki so nastopali in privabili publiko, da jim je ploskala in se sproščala. Kako bi vendar smel pozabiti še njihov glasbeni ansambel s ci-trami, ki ga vodi g. Knez, dolgoletni požrtvovalni muzikant v Zavodnji. Deklič je zapel, citre so ustvarile ustrezno, skoraj planinsko vzdušje. Zavesa seje sesedla, ljudje pa se še niso razšli. Čakal jih je še veseli del s pomenkom in plesom. Zavodenjčani imajo radi svoj kraj. Srečni so, da se lahko zberejo in pokramljajo. Srečni tudi zato, ker živijo med njimi ljubitelji, ki se razdajajo, in uživajo, ker uživajo vsi. In prav je tako. Viš Velenjske stranke o sebi Koliko članov imajo, od kod se financirajo Leto dni je minilo od prvih povojnih demokratičnih volitev v Sloveniji, ki so nam prinesle stranke. V Velenju jih uradno deluje osem — toliko jih je prisotnih tudi v družbenopolitičnem zboru. Koliko članov imajo, kako se financirajo, to pa je podobno kot vas zanimalo tudi nas, zato smo nekaj odgovornih mož iz prvih vrst posameznih strank o tem tudi povprašali. Koliko so bili pri tem resnicoljubni, pa lahko presodite sami. Podatke za Slovensko demokratično zveze Velenje smo dobili pri Borutu Koruniču: Člani: V stranko je na tem območju vključenih okoli 150 članov. Financiranje: Približno 8000 dinarjev dobijo iz občinskega proračuna za delovanje strank, glede na to, da imajo v DPZ-ju dve delegatski mesti. Financirajo pa se tudi s članarino. Člani, ki imajo dohodke višje od 6000 dinarjev plačujejo 50 dinarjev mesečno, upokojenci in tisti z manj kot 6000 dinarjev 30 dinarjev, študentje in brezposelni pa 10 dinarjev. Zaposleni: V stranki ni niti redno zaposlenih, niti pogodbeno zaposlenih. Sami naredijo vse. Prostori: Skupaj z drugimi Demosovimi strankami na Efenkovi 61, v Šoštanju manjši prostor za krajevni odbor. • • • Liberalno demokratska stranka Velenja. Predstavil jo je Dragan Martinšek: Člani: 180 Financiranje: Za 6 poslanskih mest v občinskem DPZ-ju dobijo okoli 25 tisočakov, pomagajo, si tudi z Mladinskim servisom, odslej pa si bodo tudi s članarino. Sklep o tem je na republiški ravni že sprejet — 600 dinarjev na leto; za dijake, študente, upokojence, brezpo-slene 240 dinarjev, možne pa so tudi oprostitve. Profesionalci v stranki plačujejo 1 odstotek od BOD. So tudi delničarji nekaterih podjetij, vendar jim to zaenkrat še ne prinese nič. Zaposleni: Ena delavka za opravljanje tajniških in knjigovodskih del z okoli 9000 dinarji OD, začasno pa je na plačilni listi tudi predsednik, ki ima po dogovoru za ta čas zajamčeni OD (do 1. IV.-2830,00 dinarjev, ta mesec 3550,00 dinarjev netto) Prostori: Z njimi so še vedno tam, kjer so. Čakajo globalno rešitev, se pa tu kjer so, počutijo utesnjene. • • • O >osebni izkaznici< Stranke demokratične prenove smo se pogovarjali s Srečkom Mehom in Bojanom Kontičem. Člani: V moderni demokraciji so nekateri podatki strankina zadeva, zato o številu članov niso govorili, so pa dali vedeti, da so močna stranka tudi po številu članov. Financiranje: Iz proračuna mesečno 4300 dinarjev X 6 (toliko imajo poslanskih mest v DPZ-ju) = 25.800 dinarjev. Ob tem plačujejo člani tudi članarino — mesečno 1 odstotek netto OD, oziroma tu nekje, včasih malo več nekateri, malo manj drugi. Zaposleni: 2 redno — tajnik stranka in strokovni delavec. O osebnih dohodkih v stranki ne dajejo podatkov, so pa ti urejeni s pravilnikom znotraj stranke. Sicer pa pravijo, da so prejemniki za delo nizki, so pa v okviru možnosti. Prostori: Tam, kjer so jih imeli. Z njimi so zadovoljni. • • • Podatke za Socialdemokratsko stranko v Velenju nam je posredoval Jože Stefanie: Člani: to je zelo relativno, v stranki imajo za člane tiste, ki so pristopili k njim s pristopno izjavo, in ki dokaj redno plačujejo članarino, teh pa je med 70 in 80. Financiranje: Za I poslansko mesto v DPZ-ju dobijo blizu 4400 dinarejv, imajo pa tudi članarino. Zaposleni plačujejo 30 dinarjev mesečno, nezaposleni in upokojenci pa 10 dinarjev. Zaposleni: zaposlenih v stranki ni, delajo predsednik, podpredsednik in sekretar, brez honorarjev. Povrnjene imajo le potne stroške. Prostori: Na Efenkovi 61 skupaj z drugimi Demosovimi strankami v Velenju. • • • O Zelenih Velenja smo govorili s Petrom Rezmanom. Člani: Ta trenutek 57, se pa število spreminja, počasi raste. Financiranje: Iz proračuna dobijo okoli 17 tisoč dinarjev, pobirajo pa tudi članarino v višini 200 dinarjev letno. Razdelijo jo tako, da je 20 odstotkov ostane Zelenim Slovenije, 80 odstotkov pa dobi nazaj Območni odbor stranke. Zaposleni: Zaposlenih ni. Za administrativna dela imajo sklenjeno pogodbo o delu, plačana pa so približno tako kot če bi administratorja delala preko Študentskega servisa. Drugače pa v stranki delajo zastonj. Pravijo pa, da so nezadovoljni, ker bi radi zaposlili človeka za 4 ure, pa je to nemogoče zaradi odnosa vodstva skupščine do vprašanj kot so prostori in financiranje. Prostori: Do nedavnega so bili v Domu kulture, kjer so si prostor delili s Kinom 16 in literarnim odborom. Ko pa so si za delo nabavili računalnike, so ponovno postavili na dnevni red občinske skupščine tudi pogoje za delo strank. • • • Na ista vprašanja nam je za Slovenske krščanske demokrate Velenje odgovoril Anton Lovrec. Člani: 300 Financiranje: 3 poslanci v DPZ-ju jim iprinesejo okoli 13 tisočakov, zdaj bo verjetno, pravijo, nekaj več. Za enega naj bi dobili 5400 dinarjev, če bo proračun sprejet. Članarina pa je zaenkrat še prostovoljna. Zaposleni: nič. Vse naredijo sami. Prostori: Efenkova 61, skupaj z drugimi Demosovimi strankami. Povedal nam je, da so zdaj možnosti za nove prostore v Domu borcev in mladine, kjer bi jih dobile vse stranke, vsaka približno 25 m1, plačevali pa bi jih iz proračuna. • • • Vse kar nas je zanimalo za Socialistično stranko Slovenije, območnega odbora Velenje, smo zvedeli od Martina Budne. Člani: 46 s plačano članarino, sicer 87. Financiranje: Iz proračuna za dve delegatski mesti okoli 9000 dinarejv mesečno in s članarino, ki znaša 450 dinarjev letno, upokojenci plačujejo 250, ostali pa 50 dinarjev (študentje in nezaposleni). Zaposleni: Ni jih, niti honorarno ne. Prostori: V Domu borcev ena soba, velika približno 12 m2 s telefonom (855-433), na razpolago pa imajo tudi sejno sobo. Naslov je: Kopališka 3, uradne ure pa vsak ponedeljek od 17. do 20. ure. • • • Podatke za Šaleško kmečko zvezo nam je posredoval Ivo Drev. Člani: okoli 500. Financiranje: Iz proračuna za tri poslanska mesta okoli 13 tisoč dinarejv. Letos članarine ne pobirajo. Namesto tega je vsak član vplačal naročnino za časopis Brazde. Zaposleni: nič. Vse kar delajo za stranko delajo predsednik, podpredsednik in tajnik, a zastonj. Prostori: Imajo jih na sedežu TOK Kmetijstvo v Šoštanju, radi pa bi si jih tudi opremili. Malo uporabljajo tiste, ki jih imajo v na Efenkovi skupaj z Demosom. Za podatki spraševala: Milena Krstič-Planinc Tudi v Hrastovcu želijo piti okusno vodo V nekaj dneh opravili 1500 prostovoljnih ur Še vedno je tako — mnogi krajani morajo tudi danes krepko zavihati rokave, poprijeti za krampe, lopate in samokolnice, če si hočejo izboljšati življenjski standard oziroma še bolje, če se želijo približati življenju, ki ga imajo ljudje v mestnih družbenih stanovanjih. Na severozahodnem območju naše doline so se ljudje v minulih dveh letih lotili obsežne akcije napeljave telefonskega omrežja, še bistvenejšega pomena zanje in njihovo življenje pa je zdrava pitna voda. Z njo se danes povsod še ne morejo pohvaliti; tudi v Hrastovcu ne. Pred leti so ljudje tod pili še zdravo vodo oziroma čisto stu-denčnico, sčasoma pa je voda iz njihovih zajetij postala neprimerna zaradi raznih gnojil in drugih zdravju škodljivih stvari, ki jih ljudje uporabljajo za boljšo rodovitnost zemlje. Pod Ljubelo so si pred leti nekateri uredili zajetje, vendar pa je tamkajšnji rezer- voar premajhen, da bi to vodo lahko dobivala večina krajanov. Zato so ta gospodinjstva — 50 jih je — začela iskati svojo rešitev. Z Vekosom so se dogovorili o dobavi pitne vode iz mestnega omrežja. Ko je Vekos začel razmišljati in izdelovati projekte za nov vodovod (izdelavo projektov je krajanom sofinanciral tudi stavbnozemljiški sklad), jih je razdelil na dve veji. Nižje ležečih 15 gospodinjstev bo dobivalo vodo iz tako imenovanega konov-skega vodovoda, višje ležečih 35 gospodinjstev pa iz rezervoarja nad vpadnikom Hrastovec. Krajani teh hiš so minuli teden opravili ogromno dela. Zalogaj, ki so se ga lotili, je finančno izredno velik. Primarni del vodovoda bo namreč dolg kar 1.200 metrov, zato so že na začetku lanskega leta začeli zbirati vsak mesec po 500 oziroma 1.000 dinarjev. Po skrbnih pripravah in zbiranju denarja so se minuli teden spopadli z zemljo. Po besedah Tonija Tajnika, člana gradbenega odbora, so začeli s svojim denarjem, pričakujejo pa tudi znaten dej sredstev iz občinskega proračuna, saj znaša predračunska vrednost vodovoda 2.400.000 dinarjev. Torej minuli teden so od torka do nedelje v glavnem vsi živeli udarniško. Krajani so nadvse zavzeto delali od jutra do večera, iz ene družine je prihajalo tudi po več ljudi, mnogi zaposleni pa so si vzeli tudi dopust. Tako jih je bilo na dan na akciji tudi blizu 50. Ko so opravili s blizu 400 me- trov trase vodovoda in sešteli udarniške ure, so ugotovili, da so jih naredili kar L500. Ob tem je treba zapisati še naslednje. Marsikje imajo gradbeni odbori težave s pridobivanjem dovoljenj od lastnikov zemljišč za izkope po njihovem zemljišču. »Pri tem izkopu teh težav nismo poznali, zato se zahvaljujemo lastnikom, da so nam v času, ko raste že trava, obdelujejo polja, dovolili izkope,« je povedal Toni Tajnšek. Prvi del je za njimi. Medtem so člani gradbenega odbora že začeli pridobivati sredstva in projekte za hišne priključke. Načrtujejo, da jih bodo delali v po-lefnih mesecih. Jeseni, ko bodo polja in travniki spet pospravljeni, bodo nadaljevali dela na primarnem vodu. Toni Tajnšek: »Želimo, da bi voda stekla že jeseni, če pa to ne bo šlo, bomo imeli zdravo pitno vodo zanesljivo prihodnjo pomlad.« (vos) Avto moto društvo Šaleška dolina SMO ZA LOJALNO KONKURENCO Avto moto društvo Šaleška dolina, ima v Šaleški dolini že bogato tradicijo, njegova dejavnost pa je zelo raznolika. Res je tudi, da splošne težave društva niso obšle, kljub temu pa so člani z delom v preteklem letu zadovoljni in nanj ponosni, čeprav jih v zadnjem času pestijo kadrovske težave. O tem kaj in kako so lani delali in finančno poslovali, so govorili na delovni skupščini društva na Trebeliškem. Konference so se poleg članov udeležili še gostje in vabljeni, med njimi sekretar AMZ Slovenije, predstavnik AMD Kranj, podpredsednik SO Velenje, predstavnika PM in RK ter drugi, obiskali pa so jih tudi gostje iz pobratenega Zaboka. Podrobno je vse prisotne o društveni dejavnosti seznanil predsednik društva Franc Türk. Spregovoril je o delu avtošole, avto pralnice, vlečne službe, o rekreacijskem centru Trebeliško in o športni dejavnosti. Lani so organizirali deset tečajev za voznike motornih vozil, ki jih je obiskalo 590 kandidatov, tečaja za inštruktorje pa se je udeležilo 50 tečajnikov. AMD Šaleška dolina ima obsežen vozni park, ki ga sproti posodablja in obnavlja. Imajo sedem avtomobilov Golf diesel, dva Renaul-ta disel, po eno Zastavo 101 in 128, dva Juga 55, avtobus, vlečno vozilo in motorno kolo, za sodobno poučevanje pa še dva avto simulatorja. V preteklem letu so na šestih osnovnih šolah organizirali kolesarske izpite za 442 učencev, za 940 predšolskih in šolskih otrok so opravili predavanja o varnosti v cestnem prometu, člani AMD pa so sodelovali tudi na več akcijah, kot je denimo »Prvi šolski dan«. Društvene ugodnosti V avto šoli imajo člani, njihovi svojci, dijaki in študenti 5-odsto-tni popust pri plačilu stroškov šolan ja. V primeru nezgode imajo člani brezplačno vleko vozila do 1.000 kilometrov, v primeru okvare vozila pa do 80 kilometrov. Brezplačna je pravna pomoč, pri kasko zavarovanju imajo 10 odstotkov popusta, 50 odstotkov je popusta pri koriščenju uslug v avtopralnici AMD, v slučaju potovanja v tujino pa dobijo garantno pismo. Iščejo animatorje Občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje bo tudi letos organizirala letovanje za šolske in predšolske otroke v Savudriji. Spremljali jih bodo animatorji počitniškega dela. K sodelovanju vabijo pedagoške delavce, študente in dijake, ki so polnoletni in imajo veselje ter smisel za delo z otroki. Za vse, ki bodo to delo opravljali prvič bodo organizirali seminar za animatorje počitniškega dela. Iščejo pa tudi plavalne učitelje. Prijave zbirajo do 6. maja. (mz) Odbojkarski turnir trojk Šaleški študentski klub vas vabi na turnir trojk v odbojki, ki bo 20. aprila ob 15. uri v telovadnici osnovne šole Bratov Mravljakov. Prijave sprejemamo vsak petek in soboto od 20. do 22. ure v Placu (ob Stiskami v kulturnem domu) ali po telefonu 854-843 (Jug Aleš). Rok prijave je 18. april do 18. ure, istega dne ob 20. uri pa bo tudi žreb. Ekipa šteje tri igralce in rezervo, registrirani igralci nimajo pravice nastopa, igra se dva seta, odloča razlika v točkah, igrišče pa meri 12x6 metrov. Pri večjem številu ekip se bo igralo po sistemu izpadanja, prijavnina znaša 200 dinarjev, v prijavo pa je treba napisati ime ekipe, seznam igralcev in telefonsko številko enega od članov. »Regrat piknik« V soboto, 13. aprila, bo na Trebeliškem »regrat piknik«. Izpred Placa bomo odšli ob 15. uri, dobro voljo in pipce prinesite s seboj. Planinstvo Ponovno drugo mesto Zbrani in znani so podatki o številu članstva v slovenski planinski organizaciji za lansko leto. Kaj kažejo? V 178 društvih je bilo včlanjenih 103.483 oseb, kar predstavlja 5,2 % stalnih prebivalcev Slovenije. Vrstni red po velikosti članstva pa je naslednji: 1. Ljubljana matica 7.405, 2. Velenje 3.010, 3. Kamnik 3.007, 4. Maribor matica 2.689, 5. Radovljica 2.555, 6. Kranj 2.450 itd. V občinah Mozirje in Velenje je lani delovalo 8 planinskih društev s 5.066 člani, kar je predstavljalo 8,4 % stalnih prebivalcev obeh občin. Zadržanje oziroma povečanje so zabeležili v PD Ljubno, Luče, Rečica ob Savinji, Šoštanj in Velenje, znižanje pa v PD Gornji grad, Mozirje in Solčava. Ker je glavna planinska sezona šele pred durmi, vsa PD pozivajo čimprejšnjo poravnavo članarine za letošnje leto. Plačana članarina je znak pripadnosti organizaciji z dolgoletno tradicijo in tudi jasnimi cilji za prihodnost! Do 100-letnice organiziranega slovenskega planinstva manjka še samo 22 mesecev. jyj £ Veliko pozornosti je AMD Šaleška dolina lani posvetilo Rekreacijskemu centru Trebeliško. Zgradili so novo progo za moto cross, ki so jo v veliki meri pomagali graditi nekateri posamezniki zavzeti za ta šport in v dobri veri, da se bo ta zvrst športa vrnila v Šaleško dolino, pomagale pa so tudi nekatere delovne organizacije. Tekmovanje na novi progi je že bilo, za letos pa načrtujejo dve večji tekmovanji. Organizirali bodo tudi treninge, v svoje vrste pa so pritegnili tudi tekmovalca Gašperja Založnika iz Šempetra. Da bi ta šport na Trebeliškem polno zaživel, so imenovali odbor za športno dejavnost. Poleg športnih užitkov nameravajo na Trebeliškem popestriti tudi gostinsko ponudbo. Prostori so, vendar AMD za to dejavnost nima dovolj denarja, zato bodo domova dali v najem najboljšemu ponudniku. Pogovori o tem so v teku. In kakšni so načrti za naprej? Veliko jih je, predvsem pa si bo- do prizadevali, da bi bilo učenje bodočih voznikov tudi vnaprej kvalitetno in vzgojno in da bi bili bodoči vozniki kulturni v prometu. Pri učenju bodo vedno uporabljali sodobne oblike učenja, sproti bodo vzdrževali in obnavljali vozni park in ga maksimalno izkoriščali. Dodatno bodo zaposlili honorarne inštruktorje. Sicer v AMD Šaleška dolina pravijo, da se ne bojijo konkurence tistih, ki na novo organizirajo zasebne avto šole. Želijo ši le lojalne konkurence in da bi se vse stvari odvijale po zakonu in predpisih, nikakor pa ne na breme kandidatov. Končno so si inštruktorji, ki so že ali še bodo začeli na svoje, pridobivali bogate izkušnje in znanje prav pri AMD Šaleška dolina, ki si z učenjem bodočih voznikov še ni zapravila ugleda. AMD Šaleška dolina je za leto 1988 prejela zlato plaketo AMZ Jugoslavije za razvoj in pridobivanje članstva. B. Mugerle Za uspešno učenje kandidatov so potrebna tudi sodobna vozila, ki jih na AMD imajo Krščanski demokrati občine Mozirje Prva obletnica, materinski dan.., V drugi polovici marca je mo-zirski občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov obeležil prvo obletnico ustanovitve in delovanja, obenem pa počastil tudi materinski dan. Za to priložnost so člani pripravili okroglo mizo, na kateri je predavatelj na teološki fakulteti v Mariboru in Ljubljani dr. Vinko Potočnik uvodoma spregovoril o »družini v znamenju časa«, s tem pa osvetlil družino z vseh zornih kotov. Po uvodnem delu se je razvila zanimiva razprava s povsem življenjskimi pogovori, žal pa je bilo v dvorani na Ljubnem premalo udeležencev prav z Ljubnega. Materinski dan in prvo obletnico so obeležili tudi krščanski demokrati v Mozirju, ki so na podobno okroglo mizo in na podobno temo, se pravi družino, povabili ljubljanskega zdravnika Toneta Kunstlja, kije udeležencem spregovoril o družini in materi z vidika skupščinskih razprav in predvidene zakonodaje, torej bolj s praktičnega in političnega področja, tudi glede ugodnosti v zvezi s tretjim otrokom v družini. Slovenski krščanski demokrati imajo v občini Mozirje trenutno 165 članov, ki so organizirani v štirih krajevnih odborih, ustanovili so tudi mlade krščanske demokrate, vsi skupaj pa so bili v letu dni zelo delavni. Redno so se srečevali, se udeleževali republiških in regijskih srečanj in spravnih slovesnosti, njihovi člani so se in se še bodo udeleževali strankine politične šole za vse, ki doslej niso bili politično aktivni, radi bi pridobili še več novih članov, zagotovili so si prostore v Mozirju, ki jih bodo še razširili, za člane stranke so izdali doslej tri informatorje, na vseh omenjenih aktivnostih pa temeljijo tudi njihovi bodoči načrti, ki jih razumljivo želijo še obogatiti. Povejmo še, da bodo ta petek, se pravi 12. aprila, člani slovenskih krščanskih demokratov iz velenjske občine na Ljubnem pripravili očiščevalno akcijo, pomagali pa jim bodo seveda tudi domačini. (jp) Optometer MOJ SADNI VRT (21) Spet je leto naokoli in smo postavljeni pred dejstvo, da je treba naš sadni vrt kar najbolje očuvati pred boleznimi in škodljivci. Izhajam iz dejstva, da smo že vsi opravili prvo pomladansko škropljenje z oljnimi pripravki, ki smo jim dodali kontaktni fungicid, zato je sedaj že pravi čas, da opravimo drugo škropljenje proti škrlupu, ki ga bomo v prvi fazi še vedno zatirali s kontaktnimi fungicidi, kot so dihtane, captane, antra-kol... v sedem do desetdnevnih razmakih, dokler ne bo prišlo do močnejših okužb. Ko se bo to zgodilo, bomo seveda morali poseči k sistemikom, ki delujejo tudi kurativno (zdravijo že obolele liste in plodove), ti pa so topas-c, baycor, tridal MZ, systhane, rubigan____ seveda pa sistemikom vedno dodamo že prej omenjene kontaktne fungicide in tako pri- demo do popolne zaščite za dobo od deset do štirinajst dni. Vsa ta sredstva v prvi fazi že toliko učinkujejo proti plesni in sadni gnilobi (moniliji), da ni potrebno dodajati še kakšnih posebnih dodatkov. Plesen ponavadi prične s svojimi okužbami šele v poletnih mesecih, takrat pa bomo v prvi fazi dodali karathane in kasneje, če ne bo pomagalo, še bay-lethon, ki je sistemik in tudi zdravi napad pepelaste plesni. Začele so se pojavljati že prve listne uši, ki so nam napadle šele komaj razvite cvetne in listne nastavke. Te bomo poškropili z blagimi sredstvi, kot sta actelic in pirimor. Vse več je tudi že napadov rdeče sadne pr-šice (rdečega pajka) in če je napad res tako močan, da ga bomo morali kemično zatirati, je sedaj pravi čas, da uporabimo akaricid apollo, v poletnih mesecih pa nissorun. Seveda morate biti previdni, če namreč rdečega pajka ni, ne škropite kar na pamet, saj boste's tem naredili več škode kot koristi, še posebej, če boste uporabljali katere od drugih pripravkov, ki so širšega spektra in pobijejo tudi druge naravne sovražnike rdečega pajka, kot so pikapolonice, roparske stenice, roparske pršice ... V poletnih mesecih se pričakuje napad jabolčnega im L#..... j^j-m ■ ' MF » Ä, ** ■ ■ ifey. "Vf,-. SWfrm^ßl zavijača, ki ga bomo tudi preganjali samo z blagimi pripravki, kot sta dimilin in zolone. V naslednjih člankih vas bomo pravočasno opozorili na napad kakšne bolezni ali škodljivca in na zadnji čas za škropljenje le-teh. Upam, da se boste držali navodil, saj boste le tako imeli zdrave plodove v vaših nasadih, to pa je tudi namen pridelave sadja. Matjaž Jenšterle -: ... Velenjski avtomobilski sejem Ponudba večja od prodaje r Ni kaj reči, če je lepa in sončna nedelja, je velenjski avtomobilski sejem živahen in pester, tako po številu prodajalcev avtomobilov, kot po številu kupcev in nedeljskih sprehajalcev. Tudi to nedeljo je bilo natanko talco, veliko je bilo vseh nmštetih. Naprodaj je bilo tudii veliko železnih konjičkov in to novejših, pa tudi sicer dobro ohranjenih je bilo precej. Znova so prevladovale registrske tablice MB. Žal pri vsem tem prodaja šepa, kljub pestri izbiri različnih tipov avtomobilov, verjetno kupci čakajo na ugodnejše cene, kar pa je zaradi bližnje vozne sezone vprašljivo. Poglejmo še nekaj cen: Za- Naš barometer cen Ugodno Tokrat smo se ozirali po ulicah, kjer piše UGODNO. Tam, kjer takšnih polic ni, pa smo povprašali prodajalce, kaj menijo, da se dà pri njih kupiti posebno ugodno. K sreči, v eni teh trgovin, ni bilo kje v bližini poslovodje, ker bi morala trgovka za odgovor, ki smo ga dobili, vsaj po opominček k disciplinski, če jo imajo. Je pa na drugi strani bila tudi prodajalka, ki bi imela najraje, da ji zapišemo vse cene, ker so vse ugodne. To prijetno, lahko omenimo — Era Stara vas. Zaidete kdaj tja? Škoda, če ne. Pa poglejmo, kaj smo si pod ugodno lahko kje zapisali: ERA Stara vas: olje Zvezda 20,60 dinarjev, olje Konzum 18,80, sladkor 13,10, bela moka TIP 500 7,20, češke buteljke 39,90, sadni sirupi Bonij 29,70, pralni prašek Faks in Mixal 79,90 dinarjev. Merx Staro Velenje: Fruktal sokovi (gosti sok) 17,20 dinarjev, sladkor 13,20, sir Edamec 64,40, tirolska salama 64,40 in ljubljanska salama 58,00 dinarjev. Era Prehrana: kisle kumarice 800 gramov 24,80 dinarjev, ananas kompot 27,50, sardine 12,70, mlečna čokolada z lešniki 100-gramska 13,40, paradižnikov Ketchup 28,30, pomaranče Jaffa 24,30, ženske hlačne nogavice 15,10, grah 870 gramski 21,90 in arašidi kilogram 81,90 dinarjev. Metro: mehčalec za perilo Rosana (3 1) 75,00 dinarjev, Likvi (1 liter) 21,30, pralni prašek Hollupan (3 kg) 72,30, mešana marmelada 440 g — 19,00 dinarjev in jajca 2,30 dinarjev komad. Tiskarskemu škratu je vseeno, koliko stane Ja, tako je. Tiskarskemu škratu je popolnoma vseeno, koliko stane liter olja, ker ga ne kupuje. Zato je v zadnji številki Našega časa tudi vse »pobrkal.« Žal nam je, če ste v diskontih zastonj spraševali po olju s tako in tako ceno. Pravilne cene so: v ERI Tržnica stane liter olja 18,00 dinarjev, v Nami 24,30 dinarjev, v Merxu na Gorici 22,50 in v diskontu Selo 23,90 dinarjev. Tudi pri kavi — barcaffe ni imel mirne roke. Cene je premaknil za stolpec in spet je vse narobe: kilogram te kave stane v Tržnici 155 dinarjev, v Nami 140,20, v Merxu 165,40 in na Selu 137,20. Nekaj zmede je povzročil tudi med trgovinami, saj je nekaterim neopravičeno pripisal nižje cene kot jih imajo v resnici, drugim pa izdelka precej podražil. stava 101, 1989, 92.000 dinarjev, Zastava 128, 1987, 6.300 DEM, Zastava 126, 1990, 70.000 dinarjev, Zastava 101, 1990, 8.800 DEM, Jugo 45, 1988, 6.500 DEM, Jugo 45, 1987, 5.400 DEM, Jugo 55, 1989, 8.000 DEM, Jugo 60, 1989, 105.000 dinarjev, Golf diesel, 1985, 9.500 DEM, Golf D, 1987, 13.300 DEM, Golf D, 1983, 8.300 DEM, Renault 4, 1987, 5.700 DEM, Renault 4, 1983, 4.300 DEM, Lada Samara, 1989, 9.000 DEM, Lada 1300, 1988, 9.000 DEM, Opel 1,8, 1985, 13.800 DEM, Volvo 360 GEL, 1986, 14.900 DEM, Opel kadet 1,3, 1980 7.300 DEM, Merzedes 190 D, 1989, 47.000 DEM, BMW, 1989, 25.000 DEM itd. B.M. kuharskTna|veF Mesni zavitki Potrebujete: goveje meso, prekajena slanina, poper, sol, mast. Pusto goveje meso brez kit in maščobe razrežite na tanke zrezke. Osolite jih in popoprajte, položite nanje nekaj rezin prekajene slanine, nato pa zvijte v zvitke, ki jih prevežite z nitjo. Povaljajte jih v moki in v vroči masti ter hitro opečite. Nato jim prilijte malo vrele juhe ali vode in pustite, da se počasi dušijo. Predno jih servirate jim odstranite nitke, zložite na krožnik in jih prelijte z omako, ki je ni treba dodatno začiniti, saj bo dovolj okusna. Zraven postrezite pire krompir ali pa krompir v kosih. Jed je odlična in hitro pripravljena. Le pol ure boste potrebovali. MODA t MODA «MODA Sako Sako je osnovni kos garderobe, ki ne sme manjkati v nobeni omari moškega, ki želi biti vedno brezhibno oblečen. V lagodnejši verziji so za vse letne čase primerni toni rjave in sive barve, za zimo pa je najbolj primeren tvid. Tradicionalni sivi in rjavi se pridružujejo moderni toni živih barv: bordo in zelena. Tisti, ki ne marajo vzorcev, niti tistih najbolj drobnih in povsem diskretnih, lahko izbirajo med svežimi naravnimi barvami. Kravata bo imeli droben cvetlični, kašmir ali pa geometrijski vzorec. Z rjavimi barvami bomo kombinirali bordo in zelene, k sivim modre, rdeče, pa tudi mirne rumene barve. Če so vam bolj všeč močenjši kontra- sti, ali želite presenetiti, se odločite za to dovolj samozavestni, da boste prenesli neizbežne komentarje. Kdo draži ose? Iz vladnih krogov (republike) je spet pribrstela vznemirljiva novica. Da bi namreč z anketo med občani ugotovili, ali bi ne bilo bolje, če bi občinski uslužbenci opravljali svoje delo od 7.30 do 17.30 ure. Odgovor bo natančno takšen, kakršnega si predlagatelj želi. V vprašalniku se seveda da prepričati občana da je za njega najugodneje, če je čas za urejanje zadev takšen, da bo ustrezal izključno njemu. Kdo pa bo še spraševal žene, matere, dekleta in funkcionarje, kaj njim (vsaj za silo) ustreza. Občinski uslužbenci so zdaj v luči javnosti »ena sama birokratska farna«, ki se mora prilagoditi vsakemu prepihu. Po potrebi bodo oblekli potapljaško opremo(?). Halo\ je tam pošta, telegraf, telefon? Kličemo iz Šmartnega ob Paki. Od soseda. Radi bi zgradili telefonski priključek. Čim več z udarniškim delom. Ja, ja, vem. Pet tisoč mark, potem se pa lahko začnemo pogovarjati. Ja, no, no, ja ... pa če mi naredimo vse udarniško in vse malice damo sami, vi samo kable in številke . . . aaaaa niste za to? No, pa brez zamere gospod Poštni, sem samo vprašal! Spet nam jemljejo bolnišnico Naša vlada pa je res od hudiča. Ne bo omogočila izgradnje čistilnih naprav v TEŠ, torej bo pospeševala »proizvodnjo« ekoloških bolnikov, hkrati pa bo ukinila specializirano bolnico za tovrstne bolnike v Topolšici. »Bolan, kje s pa še to vidu?« Mi, knapi in ostali »žve-plozaugarji« pa bomo kar tako gledali, kako bodo za »rcnejami« odpeljali proti Celju še naš špital? Zaupne skrivnosti Eni tako, drugi drugače, tretji pa morda po vzoru članov Demosovih strank v šoštanjskem zdravstvenem domu. Možje v belem so sicer dobri sodelavci, znajo uskladiti svoja mnenja tudi kadar je treba pokazati Demosovo enotnost navzven. Kadar pa tega ni treba, so menda bolj vsak sebi, vsaj kar se informacij tiče. Kako si sicer razlagati njihovo ravnanje takrat, kadar komu stranka pošlje kakšen pisni material. Menda se seznanijo z njegovo vsebino kar z branjem na skrivaj. Očitno so se nalezli Janševih in Bavčarjevih zaupnih skrivnosti. Hudič je, če ni denarja V mozirski občini letos ne bodo pridobili nobenega novega stanovanja, le nekaj malega bodo uredili. V proračunu ni denarja. Ni denarja tudi za komunalo in odvoz smeti, za ceste, za odpiranje novih delovnih mest... In vse skupaj niti ni tako slabo. Novih stanovalcev ne bo, s tem bo manj smeti, novih delovnih mest ne bo, s tem bo manj prevozov na delo, v šolo, do odlagališča odpadkov, torej tudi cest ne bodo tako presneto potrebovali. Ni denarja tudi za inovativno dejavnost, torej se ne bo splačalo misliti. Le kaj si ljudje ob vsem tem še mislijo? Uboga turistična slovenščina Da turizem v mozirski občini šepa in nazaduje, je splošno znano. Tudi zato, ker razpravljajo o njegovi nadaljnji poti na približno takle način »poudarek je treba dati ljudskemu faktorju in realizirati globalno definicijo turističnega programa in produkta«, ali pa malo bolj konkretno »karkoli si zamislimo je nekje v zraku«, dodajmo še bolj konkretno — predvsem v zraku. Ptt stoprvič Torej pišemo spet o PTT. Verjetno že stoprvič, če bi pogledali nazaj. Ampak, časopis je za PTT čisto navadno potrošno blago, ki ima rok uporabe dan ali dva. Če ne bi mislili tako, bi se tudi obnašali ne tako. Zadnja cvetka prihaja iz KC Ivan Napotnik. Pred dobrim mesecem so PTT-ju posredovali pismeno vlogo za prestavilo telefona iz ene pisarne v drugo, pa nič. Morda pa v KC ne vedo, da je tudi za prestavilo treba pri PTT čakati tako dolgo kot na nov priključek? Ja, Evropa, smej se! 10. stran naè čas Sport, objave 11. aprila 1991 Novo podjetje GOST Pripravili pester in zanimiv dopustniški program Za letovanje delavcev Rudnika lignita Velenje in delavcev ostalih podjetij, ki so bile v preteklosti združena v sestavljeni organizaciji REK, bo letos poskrbelo novo podjetje GOST, d.o.o., ki je nastalo iz bivše delovne skupnosti REK družbeni standard, bila pa je seveda zadolžena za organizacijo letovanj. Tradicijo in bogate izkušnje s tega področja bodo prav gotovo tudi letos veliko prispevale k temu, da bodo vsi koristniki letovanj kar najbolje preživeli svoj dopust, je prepričan direktor novega podjetja Franc Lenart. Rokomet - — Nogomet- Podjetje GOST je letos pripravilo pester, zanimiv, obsežen in za vsak žep dosegljiv dopustniški program. Ponuja okrog 1.600 le-tovalnih zmogljivosti na kar 20 različnih mestih ob morju, v toplicah in hribih. Od tega je okrog 1.000 zmogljivosti v lasti RLV, ESO, SIPAK, APS in TISK, torej so to lastne zmogljivosti ustanoviteljic novega podjetja, ostalih 600 mest pa je organizator letovanj zagotovil z zakupom v hotelih, avtokampih in toplicah. Lestne zmogljivosti imajo v počitniškem domu v Fiesi, ob tem pa velja povedati, da letos počitniškega doma v Crikvenici ni več v programu letovanj, ker ga je ponovno prevzela TES Šoštanj kot primarni lastnik. Poleg tega imajo Rudnik in ostala podjetja lastne apartmaje še v Barba-rigi pri Pulju, Marcidi pri Novem Gradu, v Stinici pri Karlo-bagu, pri Treh kraljih na Pohorju in na Rogli. Prav tako razpolagajo podjetja z večjim številom kamp prikolic v Poreču, Rabcu in na Malem Lošinju. Zadnja leta narašča povpraševanje po zmogljivostih v apartmajih in bungalovih kjer si lahko letovalci, sami kuhajo in si letovanje organizirajo po svoje, zato je GOST letos največ zmogljivosti zakupil prav v takšnih objektih. Na območju Umaga, v Stella Marisu, Polineziji, Savudriji, Ka-negri, Poreču, Verudeli in na otoku Braču je na voljo preko 400 apartmajev in bungalovov. Ni najbolj udobno, je pa najceneje, letovanje v prikolicah, zato je povpraševanje po njih vsako leto večje. Kljub številnim lastnim prikolicam jih morajo vsako leto še dodatno zakupiti. Tako so v Rabcu zakupili 35 prikolic, skupaj pa bo v tem kraju na voljo 50 prikolic, že kar celo naselje torej. Za tiste, ki ne želijo sami kuhati bodo na voljo hotelske zmogljivosti v Umagu in Poreču, veliko pa je tudi zanimanja za poči-tnikovanje v zdraviliščih. Zdravje veliko velja, zato so letos zakupili preko cele sezone od 3 do 5 sob v Radencih, Moravcih in Čateških toplicah. Pomemben je podatek, da traja letovalna sezona od 20. junija do začetka septembra, v Fiesi in lastnih apartmajih pa že od sredine maja naprej. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE in VRTNARSTVO »VEKOS« VELENJE organizirata v soboto, 20. aprila od 8.00 do 13.00 ure — seminar o vzgoji in zaščiti povrtnin ter biovrtnarjenje MOJ VRT, MOJE VESELJE IN ZDRAVJE program mag. Marta Dolinar, Inštitut Hmezad Žalec: • PRIDELOVANJE ZDRAVIH POVRTNIN • VRT IN EKOLOŠKI VPLIVI NA PRIDELOVANJE POVRTNIN • GNOJENJE IN ZAŠČITA POVRTNIN • BIOPOVRTNINE - ALTERNATIVA ALI POTREBA Stane Vanoviek, VRTNARSTVO Vekos Velenje: • PRIPRAVA ZEMLJE ZA SAJENJE POVRTNIN • VZGOJA IN SAJENJE POVRTNIN • IZBIRA SADIK • UPORABA BIOKOLEDARJA • UPORABA SREDSTEV PROTI ŠKODLJIVCEM • PO ŽELJI OGLED «VRTNARSTVA.. VEKOS Vzemite si čas, vaš vrt bo lepši, bogatejši in zdrav! Cena seminarja 200,00 dinarjev se plača ob prijavi (na Delavski univerzi Velenje, Titov trg 2, Informacije dobite na telefonu 854 539 od 7 —14. ure). Udeležence seminarja čaka prijetno presenečenje! Velenjčani še naprej tretji Tudi tokrat (le) točka ** i. »F Mo pnstnvuniii nri Muri v \4nrcl-i «irfr nptnlilrn hnliči vpn Prizadevanja za čim cenejše in kar najbolj ugodno letovanje so očitna. Danes ni dobrega dopusta in zadovoljnega letovalca brez nizke in dostopne cene, brez zajetnega izbora zabavnih in rekreativnih dejavnosti in temu so namenjeni največji napori novega podjetja GOST. V Fiesi velja oskrbni dan na osebo v sezoni 200 dinarjev, izven nje pa 180, dnevna najemnina za prikolico je 200 dinarjev, najemnina v lastnih apartmajih znaša 240, v najetih pa od 240 do 360 dinarjev na dan, za pension v zdravilišču ali hotelu ob morju pa bo treba letos odšteti okrog 280 dinarjev. Po teh cenah lahko letujejo vsi zaposleni in njihovi nezaposleni ožji družinski člani. Letovanje traja od 7 do 10 dni, naštete cene pa seveda niso ekonomske. Podjetja jih posebej regresirajo s posebnim prispevkom, na Rudniku in verjetno tudi v ostalih podjetjih pa bo vsak delavec dobil na roko še okrog 6.500 dinarjev namenskih sredstev za dopust. Posebne pozornosti bodo tudi letos deležni upokojenci. Vsi, ki so se upokojili v minulem letu, bodo lahko letovali brezplačno, ostali pa pod enakimi pogoji kot ostali zaposleni. Delavci, ki so potrebni zdraviliškega zdravljenja bodo na podlagi potrdila zdravniške komisije lahko uveljavljali pravico do povračila 70 odstotkov 14-dnevnega bivanja v toplicah. Približno 250 delavcem bodo omogočili brezplačno preventivno zdravljenje v Lipiku, Šmarjeških Toplicah in v Portorožu. Zaposlenim, ki jim omenjene možnosti ne ustrezajo in si bodo letovanje organizirali po svoje, bodo na osnovi dokazil prispevali regres v znesku 120 dinarjev na dan za 10 dni. Za dober dopust je poleg postelje in hrane potrebnega še kaj drugega, zato pri izbiri zmogljivosti upoštevajo tudi možnosti za zabavo, športne in rekreativne dejavnosti, letovalcu pač ne sme biti dolgčas. Zaradi tega je v Fiesi zaposlen športni animator, ki skrbi za organizacijo vseh teh aktivnosti, seveda pa je vsem na voljo tudi vsa ostala ponudba, od izletov do biljarda in vse kar je vmes. Možnosti razvedrila je torej veliko, s tem pa veliko manj možnosti, da bi se z dopusta vrnili slabe volje in nerazpoloženi. Očitno so lepi pomladni dnevi bolj mamljivi kot pa tekme v Rdeči dvorani. Na sobotni in nedeljski prvenstveni tekmi se je skupaj zbralo v Rdeči dvorani le kakšnih 250 gledalcev. Kljub temu pa so igralci ŠRK Velenja podobno kot dekleta v nedeljo zavzeto zaigrali za prvenstvene točke. Ekipa Metalca iz Siska se je predstavila v zelo slabi luči, zato so si domači lahko privoščili tudi veliko sobranja, saj s streli na nasprotnikov gol niso imeli težav. Najnevarnejša gostom sta bila Šerbec in Plaskan, prvega je poskušal zaustaviti eden izmed gostujočih igralcev s stalnim pokrivanjem, kako mu je to (ne)uspelo pove številka 11 njegovih zadetkov. Poraz in zmaga Rokometašice Velenja so v soboto gostovale v Mariboru in srečanje z domačim Branikom izgubile z 19:24. Domače so igrale veliko bolj zavzeto kot gostje, saj še vedno krožijo na robu prepada, ki jih lahko pahne v nižjo ligo, zato so osvojile dragoceni točki. Zapisati pa je treba, da so gostje nastopile oslabljene brez obolelih Zidarjeve in Hudejeve. Že naslednji dan v nedeljo popoldne pa so Velenjčanke v Rdeči dvorani v zaostalem srečanju gostile ekipo Borova. V ekipi domačih še vedno ni bilo Hudejeve, Zidarjeva je v glavnem igrala le v napadu, kljub temu pa Velenjčanke niso imele težav in so slabo gostujočo ekipo zlahka premagale. Ko so si sredi drugega polčasa priigrale neulovljivo prednost, je domači trener dal priložnost za igro tudi mladim igralkam — pionirkam, ki si tako počasi nabirajo izkušnje za drugoli-gaško tekmovanje. Po 20. kolu so velenjska dekleta s 25 točkami na petem mestu. - Odbojka- Na gostovanju pri Muri v Murski soboti so Velenjčani osvojili točko. Oba tekmeca sta sicer igrala požrtvovalno, vendar zelo neučinkovito, pravzaprav brez pravih priložnosti. Se najlepšo so imeli gostje v 64. minuti, a je domači branilec žogo zbil z go-love črte. Nogometaši Rudarja so bili Mariničev memorial V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca je Plavalni klub Velenje pripravil konec preteklega tedna 4.memorial Boštjana Mariniča. Spominske tekme se je udeležilo 60 učencev prvih treh razredov velenjskih osnovnih šol. Rezultati: 50 metrov kravi (spominska disciplina dečki): 1. Rigelnik (KEIK); 2. Sikman (AA); 3. Rovšnik (BM). 50 metrov kravi deklice: K Vaici (AA); 2. Kropušek (W); 3. Petras (BM). 50 metrov prsno dečki: 1. Simič (AA); 2. Rigelnik (KDK); 3. Kotnik (AA). 50 metrov prsno deklice: 1. Vaici (AA); 2. Breznik (W); 3. Kropušek (W). Štafeta dečki: I. OŠ bratov Mravljakov, 2. Veljka Vlahoviča, 3. Šalek. Štafeta deklice: 1. OŠ Velika Vlahoviča, 2. Veljka Vlahoviča, 3. Šalek. M. Primožič Trikrat zapored ni šlo Odbojkarske ekipe z našega področja v slovenski ligi tokrat niso ponovile uspehov zadnjih dveh kol, ko so vse tg obakrat zmagale, enkrat doma in enkrat v gosteh. Tokrat so bile v gosteh poražene. Odbojkarice Kajuha iz Topolšice so klonile proti Fuži-narju na Ravnah. Tekmo so izgubile kljub dobri igri, zasluge zato pa imata oba sodnika, ki sta s čudnimi odločitvami režirala potek tekme. Rezultat 3:1 ne pokaže vsega, kar se je dogajalo na igrišču. Odbojkarji Topolšice so gostovali v Ljubljani pri ekipi Tovil Brezovica in izgubili z 1:3. Ljubljančani so z dobro igro v napadu in dobrim blokom zaustavili sicer borbene goste. Ljubenke so gostovale pri prvem Koper Cimosu in gladko izgubile z 0:3. V soboto bo v Šoštanju sosedski derbi med Topolšico Kaju-hom in Ljubnim, fantje pa spet gostujejo, tokrat v Mariboru pri Tehnomobilu. D.M. Najuspešnejši velenjski plavalci na nedavnem republiškem prvenstvu: od leve proti desni: Majhen, Primožič, Vaici in Petras. Dviganje uteži Velenjski dvigalci uteži so po dveh letih spet pripravili tekmo doma. V novi šoli v Šaleku so organizirali mladinsko republiško prvenstvo, njihovi dosežki na prvenstvu pa so dokazali, da lanski uspehi niso bili naključje. Republiška prvaka sta postala Milan Zep (do 52 kg) in Marjan Vuzem (do 60), drugi mesti sta osvojila Danilo Mlakar (do 60) in Mitja Cve-tkovič (do 67), tretja mesta pa Edi Kranjc (do 60), Marko Rutnik (do 75) in Aleš Redžič (do 100). Zatem so se udeležili članskega prvenstva v Domžalah in bili spet zelo uspešni, saj so osvojili tri naslove prvakov in eno tretje mesto. Prvaki so Zep (do 52), Edi Kranjc (do 56) in Vuzem (do 60), v svojih kategorijah pa so bili Redžič tretji, Jutriša četrti in Cvetkovič peti. P. Srnovršnik ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 1.4. do 6. 4. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije S02 in maximalne 1/2 urne koncentracije S02 v zraku: AMP 1. 4. 2. 4. 3. 4. 4. 4. 5. 4. 6. 4. 7. 4. Šoštanj 1 2 0,03 0,30 0,09 0,89 0,02 0,15 0,12 0,72 0,10 0,58 0,01 0,01 0,00 0,02 Topolšica 1 2 0,07 0,26 0,14 0,91 0,03 0,08 0,03 0,09 0,02 0,11 0,01 0,02 0,01 0,03 Veliki vrh 1 2 0,03 0,10 0,07 0,39 0,01 0,03 0,02 0,04 0,01 0,36 0,16 0,99 0.11 0,73 Zavodnje ~~r 2 0,09 0,25 0,11 0,78 0,05 0,19 0,02 0,05 0,02 0,31 0,00 0,01 0,00 0,02 Velenje 1 -> 0,02 0,05 0,02 0,12 0,01 0.02 0,01 0,02 0,01 0,02 0,01 0,01 0,01 0,01 Graška gora 2 0,02 0,07 0,05 0,38 0,01 0,03 0,01 0,24 0,02 0,33 0,00 0,01 0,00 0,01 2.4. Šoštanj 11.30-12.00 Topolšica 11.00-11.30 in 13.00-13.30 Zavodnje 13.30-14.00 ODSEK ZA VARSTVO ZRAKA TRGOVINA Prešernova 18, Velenje Telefon: 063/851-831 od 15. aprila za vas POSEBNO UGODNA PRODAJA BARV proizvajalca COLOR MEDVODE Obiščite nas, prepričajte se! Vsak dan od 8. —12. in od 14, —18., ob sobotah od 8. do 12. ure. sicer nekoliko boljši, vendar prav tako kot gostitelji v svojih vrstah nimajo pravega strelca. Razlika med vodilnim Slovanom, ki je v tem kotu igral z Ljubljano prav tako le 0:0, je ostala nespremenjena, le točka. V naslednjem kolu bodo Velenjčani gostili petouvrščeno Svobodo, Slovan pa doma s Partizanom Hmezad. KAKO SO IGRALI? VELENJE: METALAC 29:22 (13:10) Rdeča dvorana, gledalcev 150, sodnika Krasna in Vodopivec (Sež). VELENJE: Stropnik, Čater 1, Krejan 3, Ramšak 2, Plaskan 7, Požun 2, Rozman, Vogler 3, Šerbec 11, Vajdl. BRANIK: VELENJE 24:19 (11:7) VELENJE: Lakič, Misaljevič 7, Draganovič, Hudarin, Ikič 2, Katič 7, Oder 3, Petek, Delič, Memič, Fale, Hrast. VELENJE: BOROVO 72:21 (12:10) Rdeča dvorana, gledalcev 150, sodnika Wutej in Kranjc (Mb). VELENJE: Lakič, Misaljevič 12, Draganovič 1, Hudarin 1, Zidar 2, Katič, Oder 6, Fale, Ikič, Delič 3, Hemič, Hrast. MURA: RUDAR 0:0 RUDAR: Dabanovič, Križan, Skrbinek, Doler, Golač, Macura, Polovšak (Grajfoner), Pranjič, S. Oblak, Brdjanovič, Goršek, S. Oblak. TOVIL BREZOVICA: TOPOLŠICA 3:1 (6, 12, - 7,4) TOPOLŠICA: Jezeršek, Nah-tigal, Mihalinec, Medved, Aravs, Kugonič, Žigon, Cop, Britovšek, Stakne, Golob. FUŽINAR: TOPOLŠICA KA-JUH 3:1 (12,-15, 11, 14) TOPOLŠICA KAJUH: N. in J. Stevančevič, Türk, Hojak, Kavnik, Goltnik, Čelofiga, Ržen, Hasanovič. KOPER CIMOS: LJUBNO 3:0 (5, 8, 11) LJUBNO: Skok, MthaHnec, Donko, Jeraj, Rifelj, Detmar, Ve-nek, Jezernik, Močnik, Bastelj, Košica, Marolt. BBT V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki: Četrtek, 11. aprila — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Kočevar in dr. Pirtovšek Petek, 12. aprila — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Mi-jin, nočni dr. Popov in dr. Lazar Soboto, 13. aprila in nedeljo, 14. aprila — dnevni dr. Vrabič, nočni dr. Vrabič in dr. Popov Ponedeljek, 15. aprila — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Rus, nočni dr. Žuber in dr. Zupančič Zobozdravnik: V nedeljo, 14. aprila — dr. Miro Pavlovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna : Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 12. aprila do 19. aprila — Franc BLATNIK, dipl. veterinar, Stanetova 47, tel.: 857-875. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 14. aprila — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. Od 15. aprila do 21. aprila — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. Republiški zavod za zaposlovanje — območna enota Velenje OBJAVE POTREB PO DELAVCIH DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ ROK DČ P. OD ŠT. DEL. Občina Velenje Splošno kleparstvo Štangler Jože Paka, Velenje pleskar pleskarska dela in peskanje DČ/ / 6 m 08 7.000,00 Urbanistični inšpektor gradi na črno Dejstvo je, da naš občinski urbanistični inšpektor obnavlja stanovanjsko hišo oziroma dograjuje gospodarsko poslopje ob že obstoječi hiši na črno, torej brez ustreznih dokumentov. Hiša je last Fa-nike Hodnik iz Topolšice oziroma Vanjine mame, s katero živi Ivo Petrovič v skupnem gospodinjstvu. Omenjena stanovanjska hiša je znotraj rudniške rušne cone. Če bo denar za naložbo, pa naj bi v njeni neposredni bližini potekala severna cestna povezava. Zemeljska dela so pri tej hiši začeli menda leta 1989. Tako vsaj vedo povedati krajani. pa tudi inšpektor sam mi je to potrdil. Toda šele sredi preteklega leta je delovna organizacija Rudnik lignita Velenje zaradi zamika odkopavanja jame Šoštanj Našega občinskega urbanističnega inšpektorja sem iskal povsod, od občine do ranča, pa tudi na domu v Topolšici, a sreče nisem imel. No, prejšnjo soboto se mi je ta vendarle nasmehnila. Na ranču v Topolšici je bil. Tam ima namreč v najemu ali v zakupu zapuščeno kmetijo, verjetno last Zdravilišča Topolšica. Kar prijeten je za pogovor in kmalu je beseda stekla o vsem mogočem: kako gre vzreja konj (ravno v tem času pričakuje žre-bička), kako gospodari na dveh koncih hkrati, kako je z njegovo črno gradnjo in zakaj pravzaprav prodaja na zelo lepem prostoru v Lajšah gradbeno parcelo. In na koncu spregovoriva še o tistem nepotrebnem rušenju ob Partizanski cesti. Pri ponovnem premlevanju zadeve se z mano celo v marsičem strinja. Kljub dokaj pereči in aktualni temi me mimogrede vpraša, če morda pogovor snemam. Rečem, da ne in mu istočasno pokažem žepni magnetofon ter hkrati povem, da pisal pa bom. Petrovič me povabi v ponedeljek v pisarno. To prijazno vabilo odklonim za kdaj drugič. Pogovor sogovornik nato nadaljuje z razlago, da je tisti občinski »kiks«, ko se tožbo na vrhovnem sodišču da dobiti. Za to možnost seveda vem tudi sam. zato ga poprosim, naj mi tega ne razlaga in da pota, kako rešiti ta gordijski vozel, poznam. Za marsikoga bodo prav zanimiva. Zagotovo pa bom v reševanje vprašanja vključil odbor za človekove pravice, saj so bile te v znanem primeru še kako kršene. Svoje bodo pove- dala soglasje za adaptacijo oziroma razširitev. Sam Ivo Petrovič mi ve povedati, da se pri nekaterih soglasjih še vedno zatika, predvsem zaradi prej omenjene severne obvoznice. Kakorkoli že, pri vsej zadevi je vendarle čudno in hkrati smešno, da je inšpektor začel zemeljska dela (vlil temelje, pozidal stene} pred pridobitvijo soglasij. Že res, da je kovačeva kobila vedno bosa, pa vseeno. Smešna in čudna je zadeva predvsem zaradi tega, ker prav urbanistični inšpektorji kaj radi mahajo z zakoni in predpisi ter rušijo predvsem revežem. Smešno, ne. L. Ojsteršek dali strokovnjaki, geologi, arhitekti, projektanti. Ko sem se že hotel posloviti ugotovim, da ima na katrci še vedno MB. mariborsko registracijo. Tudi osebna izkaznica s stalnim prebivališčem, ki mi jo ponudi na vpogled, se glasi na občino Maribor. Še enkrat se hoče prepričati o snemanju pogovora. Ko mu ponovno odkimam, reče: »Kaj pa bi vi storili, če bi vam zabičali: rušenje ali knjiga!« »Ko ga vprašam, kdo je imel glavno besedo, tega ne pove. Toda sam stavek dopolnim s priimkom Robnik . . . Ivo Petrovič, občinski urabnistični inšpektor mi pritrdi in me hkrati vpraša, od kod mi ta vest. Temu sledi povabilo za prevoz s traktorjem do hotela Toplice. To povabilo prijazno odklonim tudi zato, ker sem imel s sabo psico Sadro. Pa tudi domov se mi je mudilo, saj nisem hotel zamuditi dnevnika. Potem bi šele bil cirkus. Sodeč po tem, da je pred nedavnim kupil nov traktor, spoznam, da je še kako zaljubljen v živali in navezan na konje ter zemljo. Če bi bil jaz v njegovih letih, bi zagotovo to inšpekcijsko službo zamenjal ter se lotil, recimo, vzreje konj. Delo urbanističnega inšpektorja pa prepustil diplomiranim arhitektom, ki bi bili kos nalogam in vsakodnevnim situacijam na terenu, v naravi in v okolju. Ljudem, ki bi imeli močno hrbtenico in s to ter s svojo strokovnostjo kdaj pa kdaj morda tudi lahko preprečil kakšno sosedsko ali birokratsko neumnost. L. Ojsteršek REVITALIZACIJA ZDRAVILIŠKEGA PARKA V TOPOLŠICI Na pobudo Uprave za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Velenje, želimo obvestiti občane o načrtovanih posegih v ožji okolici hotela Vesna. Ne glede na to, da je naš cilj obvarovati naravo pred nadaljnjim propadanjem in povrniti park z ožjo okolico v nekdanje stanje, ko je predstavljal okras in ponos kraja, vemo, da bodo posegi v naravo, pa čeprav strokovno utemeljeni in nujni, vzbudili pri posameznikih negativne občutke in odpor. Vsi načrtovani posegi temeljijo na ugotovitvah projekta, ki ga je po našem naročilu izdelala mag. Jaglenka MARKU LJ-LFB AN, dipl. ing. agr., zaposlena pri Vrtnarstvu Celje. Povzetek projekta je naslednji: Ocena stanja drevesnega fonda v parku Park je dobil svojo obliko na prelomnici iz 19. v 20. stoletje. Zaradi dolgoletnega nestrokovnega in nepravočasnega vzdrževanja dreves v parku, kakor tudi ekoloških pogojev je prišlo do počasnega propadanja in umiranja parka. Posebej so bolni kostanji v drevoredu ob cesti. Na osnovi fitopatoloških analiz je univ. prof. dr. Kišpatič iz Gozdarske fakultete v Zagrebu, ugotovil, da je divji kostanj v parku prizadet z glivično boleznijo — rjava pegavost. Razvoju omenjene glivice odgovarja visoka zračna vlaga in senca, tako da je bolezen imela v drevoredu vse pogoje za svoj uničujoč razvoj. Poleg divjih kostanjev se tudi druga posamezna drevesa počasi sušijo in umirajo (navadna smreka, breza, lipa . ..). Razen slabega kondicijskega stanja zgoraj omenjenih drevesnih vrst je evidentna tudi ambi-entalna porušitev parka. Nekatera dendrološko pomembna drevesa so zapostavljena na račun manjvrednih dreves, saj so s svojo naravno rastja zavzela prostor in postala dominantna nad ostalim bolj kvalitetnim drevesnim fondom. Načrt sanacije Dosedanje ugotovitve o stanju Zdraviliškega parka v Topolšici nam povedo, da so v parku potrebne hitre in neodložljive rešitve, če'želimo ohraniti vrednosti pravega m prvotnega stanja parka ter preprečiti nadaljnje propadanje in umiranje dreves, kot tudi izgubo posebnosti parkovnega ambienta. Pri revitalizaciji parka želimo parku vrniti prvotno zamišljeno obliko, narejeno v klasicističnem slogu. Zaradi očuvanja naravne in kulturne dediščine parka se ne zdravil Spoštovani! Ker je videti, da se je vendarle iztekla »mučna« polemika o možnosti sežiganja zdravil ali kakšnih drugačnih odpadkih v TEŠ, želimo ZELENI VELENJA predstaviti mnenje Neže Exel. Sedanja polemika je tekla med »stroko«, ki jo je predstavljal diplomiran inžiner kemije in med »laično javnostjo« v katere imenu je govoril »nestrokovnjak«, ki pa misli in živi izrazito »zeleno«. Mnenje gospe Exel je zatorej izjemno zanimivo, saj sta v njenem primeru v eni osebi združeni obe razsežnosti, saj je gospa Neža Exel diplomirana in-žinerka kemije, sama pa se rada poimenuje »zeleni« kemik. Iz uvodnega dela je razbrati, da je prispevek nastal že pred časom, vendar zaradi svoje vsebine ni izgubil na pomembnosti. Peter Rezman ZELENI VELENJA MNENJE O SEŽIGU ZDRAVIL Neža Exel, dipl. ing. kemije V sobotnem delu se v p.p. 29 množe članki v zvezi s sežigom poplavljenih zdravil v celjski bolnišnici. V zadnjem članku (9. 2. 91) »Sežig kemikalij preprečen« — se avtorica deloma upravičeno kritično, deloma pa pretirano, izraža o nameravanem sežigu zdravil v TE Šoštanj oz. na bo spreminjala vrtno arhitektonska zasnova in konfiguracija terena. Pomembnejši posegi: — obnova drevoreda (ob cesti) tako, da se bolna in poškodovana drevesa z gozdarsko kirurgijo znižajo in revitalizira- jo; — odstranitev dreves (kot so: breze, lipe, idr.), ker so bolna, brez listja in so izgubila svojo osnovno obliko: — Ohranitev nekaterih zapuščenih geometrijskih vrst dreves, ki so bile na križišču dveh poti kot veza med geometrijskim in naravnim (angleškim) delom parka; -- zasaditev okrasnih »ekzote« kot so: Ginkovec — zaradi jesenske barve, — Pavlovnia — kot posebnost z modrimi cvetovi, — Tuje — ciprese — kot geometrijske figure v parku: — Brežine v parku ob potoku zasaditi z pokrovnimi in gr-mastimi rastlinami; — Ponovno usposobiti oziroma izgraditi zapuščene geometrijske parterne cvetne gredice v parku; — Obnoviti poti in počivališča v parku; — Asfaltirati poti zaradi lažjega in cenejšega vzdrževanja in bolj varnega sprehoda pacientov in vozičkov; — Obnoviti parkovno opremo v parku kot so klopi, mostički, koši za smeti, svetilke; — Obeležiti drevje v parku z tablicami, z opisom, nazivom (latinščina in slovenščina), poreklom in približnim časom sajenja. V parkovnem gozdu: — Urediti trim steze in počivališča, morebiti kakšen športni detajl (kegljišče ali si..); — Postaviti gozdne klopi, koše za smeti, ptičje ute; — Organizirati kmečki in športni turizem, širšega področja (konji, kolesarjenje, ribolov, . ..); — Obeležiti glavne vrste gozdnih dreves in gozdnih združb z tablicami (naziv, poreklo, klimatske, pedološke in geološke karakteristike, enako kot vrste živalskega sveta); — Vhode v stari del parka atra-ktivneje zaščititi z zasaditvijo s trajnicami in postavitvijo velikih skal zaradi zaščite zelenic; — Razširiti park od hotela Vesna proti zahodu in povezati stari del parka z novim. Predlog obnove parka in parkovnega gozda je izdelan z željo, da se ta prostor kvalitetno, strokovno in organizirano reši. Da postane zanimivo zdraviliško — rekreativna turistično-estetska in edukativna posebnost v današnjem času in prostoru. Gorenje Terme, d.o.o., Topolšica splošno o odpravi posebnih odpadkov. Poplavljenih zdravil naj bi bilo 5 t, po kemični sestavi pa vsebujejo med drugim klorirane organske spojine, tudi aromatične. Ker se z varstvom okolja bavim že precej let in mi je tuja praksa sežiga posebnih odpadkov več ali manj znana, bom poskusila osvetliti problem z vidika »zelenega« kemika. Res je, da bi tovrstne posebne odpadke v ekološko dobro urejeni deželi sežgali v sežigalnici posebnih, odpadkov, ki je opremljena z napravami za čiščenje dimnih plinov in obdelavo raznih ostankov. Pri sežigu gori omenjenih zdravil se moramo zavedati, da zaradi njihove sestavine lahko nastanejo strupeni di-oksini in furani, med katerimi je najbolj strupen tkim. »Saveso« dioksin (ki je povzročil nesrečo v italijanskem Savesu leta 1976). Strupenost vseh teh spojin skupaj navajajo danes s toksičnim ekvivalentom Saveso dioksin (v TE). Značilno za te spojine je, da škodujejo že v zelo majhnih količinah, da pa jih pri sežigu tudi nastaja zelo malo. Lansko leto so v Nemčiji ugotovili, da so emisije dioksina previsoke predvsem iz sežigalnic hišnih smeti, zato so poostrili dovoljeno mejo za emisije iz vseh vrst sežigalnic na 0,1 ng TE/m3 dimnih plinov (ng = nanogram = milijardinka grama). Morda je to pretirana varnost, toda opravičuje se s tem, da je v zapadnih deželah že mnogo sežigalnic in se njihove emisije seštevajo; (dioksin je v naravi obstojen in se nabira v okolju in živih bitjih). V zvezi s poostreno mejo so dopolnili čiščenje emisij in ostankov sežigalnic posebej za dioksin npr. s filtri na aktivno oglje pa tudi z drugimi posegi. Ker je tudi v razvitem svetu na splošno premalo sežigalnic, se v ta namen poslužujejo tudi rotacijskih peči v cementarnah; le te dosegajo zelo visoke temparatu-re, kar je bistven pogoj za čimpo-polnejši razkroj nevarnih organskih spojin. Zaključek: V Sloveniji nimamo moderne sežigalnice, čeprav bi jo resnično potrebovali. Če bi morali poplavljena zdravila nujno čimprej uničiti, bi bilo smotrneje sežgati jih v cementarniški peči, kot v TE; sežigali naj bi jih v obrokih tako, da bi naenkrat dodali le manjšo količino zdravil in pri prvih sežigih analizirali emisije iz Ribe v Penku? Utopija ali realnost? Ko sem kakšno leto nazaj intervjujal g. Mešiča, je bil ta silno skeptičen. Ni čisto verjel, da Centralna čistilna naprava resnično kaj pomeni za to, da bi se stanje v rečni strugi skozi Penk počasi spremenilo tako, da bi omogočalo postopno vračanje življenja v ta del Pake. Imel je prav. CČN sama ne pomeni nič. Z njo se bo očistilo v glavnem le to, kar so nedavno nazaj izpuščali v Pako Velenjčani, čeprav ti še vedno izdatno svi-njajo reko tako, da jo imajo za enega boljših »odvažalcev« smeti in odpadkov, pri čemer pred-njačijo tisti, ki živijo ali imajo vrtičke neposredno ob strugi. Metanja smeti v Pako ne predstavlja bogve kako velike nevarnosti v primerjavi z velikimi onesnaževalci Pake. To je zgolj nekultura ljudi, žal pa se takšna štiridesetletna »filozofija« izraža v ubijanju Pake, ki so jo v preteklosti uspešno izvedli predvsem Gorenje, TEŠ in TUŠ. Danes v TUŠ-u s strahom pričakujejo razplet ob zadnjih odločbah republiškega sanitarnega inšpektorata, vendarle kaže, da bo sedaj to, kar je do določene mere uspelo Gorenju in mestu Velenje, uspelo tudi TUŠ-u. Glede na to, da imajo v tovarni končano čistilno napravo in je zaradi Vegradove šlampaste izdelave še ne morejo uporabljati, bo s popravilom skoraj ustavljeno onesnaževanje Pake iz prej navedenih žarišč. Ko bo še TEŠ zagotovila čiščenje odplak, bo ustvarjen predpogoj, da se bo v Pako postopno pričelo vračati življenje tudi nizvodno Šoštanja. Naj bo to še tako utopično, se bomo ZELENI še naprej vztrajno borili, da se te sanje spremenijo v resničnost. Kdor pozna razmere v Penku, da ne govorimo o ljudeh, ki tam živijo, se najbrž malo nasmiha ob teh napovedih. Toda izkušnje, ki smo jih pridobili v zadnjih nekaj letih, vendarle kažejo na to, da napovedi niso pretirano optimistične. Ravno primer TUŠ-a je dovolj zgovoren, saj danes celo direktor te tovarne pove, da se štirideset let ni skoraj nič vlagalo v posodabljanje in da je del »fabrike« bolj podoben tehničnemu muzeju t pa normalni tovarni. Čeprav so še pred leti trdili, da prepn j ne bodo zmogli tako zahtevnega zalogaja, kot je ekološka sanacija, so zaradi velikega pritiska javnosti ter vse ostrejših zahtev sanirali (ugasnili!) kurišče, zgradili čistilno napravo za odplake in tudi delno posodobili proizvodnjo tako, da »proizvajajo« precej manj odpadka, kot v preteklosti. Seveda je prav paradoksalno, da po vsem tem opravljenem delu v TUŠ-u niso bili še nikoli bliže zaustavitvi proizvodnje, zaradi ekoloških nevšečnosti, ki jih povzročajo. Toda tisti, ki razmere poznajo, so prepričani, da jim ob končani ekološki investiciji, le ne bo treba odpustiti vseh delavcev in zakleniti tovarne ter da bodo »zaflikali« nesrečne bazene še povsem nove in nerabljene čistilne naprave. S primerom TUŠ bomo tudi ZELENI lahko vedno znova zavrnili očitke, da smo nekakšna združba »odštekanih utopistov«, ki da želijo zavreti kolo razvoja peči na dioksin in klor, da bi se prepričali, če ne presega dovoljene meje. Verjetno bi bil, glede na visoke temparature in možni čas zadrževanja v njih, razkroj organskih snovi dovolj popoln, da se ne bi pojavil dioksin, o čemer pa bi se, kot rečeno, prepričali. Ker pa imamo v Sloveniji nevarne posebne odpadke, ki čakajo na ustrezno sežiganje, še na drugih področjih, bi tudi poplavljena zdravila lahko počakala do nabave moderne sežigalne naprave (vsaj manjše). Naj še dodam, da z namero in željo vključitve v Evropo, sprejemamo več ali manj tudi njen tehnični razvoj, čeprav upam, da ne z vsemi skrajnostmi in ekscesi, zato se moramo sprijazniti tudi s takimi objekti, kot so odlagališča raznih odpadkov, sežigalnice, čistilne naprave, ki jih prebivalstvo pogosto besno zavrača. Bistveno pri tem je, da se ti za varstvo ljudi in okolja potrebni objekti nabavljajo ali grade vestno, po naravovarstvenih kriterijih in da potem delujejo čim varneje. Nadzor nad tem bi naj bila posebna naloga Zelenih. in hočejo življenje ob svečah in brez industrije. Demagoška nakladanja, ki vedno znova in znova spuščajo na hrbet ZELENIH »gnev odpuščenih delavcev«, ki da bodo ostali brez dela zaradi »nerealnih« ekoloških zahtev, lahko prav tako zavrnemo s primerom TUŠ. Nikdar nismo zahtevali, da je treba TUŠ zapreti. Zahtevali smo, da morajo prenehati onesnaževati zrak in vodo. In glej; beseda je meso postala, Tovarna usnja Šoštanj pa bo še naprej delala. Seveda je v tem trenutku vse odvisno od lukenj v njihovi čistilni napravi in je zaradi teh lukenj še vedno v zraku usoda začasnega zaprtja tovarne. Toda ravno ta zahteva postaja najbolj produktivna, kajti na koncu se vedno izkaže resnica. Takrat pa ne bi bilo mogoče »dokazati«, da so TUŠ »zaprli« ZELENI, ki samo zahtevamo zakonsko dovoljene izpuste v zrak in vodo iz vseh industrijskih obratov. Izkazalo bi se, da tovarne v resnici »zaprejo« vodilni, ki teh norm ne spoštujejo! Gotovo se bo kmalu tudi izkazalo, kdo v resnici želi sodoben in čist razvoj šaleške doline tudi v luči skrbi za ohranitev delovnih mest in kdo je tisti, ki mu takšen napredek naše življenjske sredine ne pomeni več, kot de-magoško nakladanje. Zato je lahko primer TUŠ tudi vzgled miselnega premika v glavah odgovornih in so danes lahko »hvaležni« ZELENIM, da smo jih začeli pred časom »agresivno« opozarjati na kruto realnost, ki je za njih zapisana v Zakonu o varstvu zraka in Zakonu o vodah! Čez kakšen mesec ali dva pa bodo z olajšanjem čitali tudi Zakon o varstvu okolja, ki bi jim v nasprotnem zadrgnil zanko okoli vratu. In takrat bi brez dela ne ostali samo tisti delavci, ki v res izjemno neprijaznih razmerah služijo svoj kruh, ampak tudi t.i., nadzgradba z direktorjem vred. Tudi to ima svoj učinek, ne le zgolj »skrb za delovna mesta in delavce na njih.« Parola ZELENIH o skrbi za prijazno okolje, dobiva tako meso in kosti. Če bodo v TUŠ-u usposobili čistilno napravo in če bodo proizvodno konkurenčni in uspešni, potem ima ta tovarnica prav prijazno prihodnost in le redki pri njih bodo še nasedali na politično demagogijo različnih krogov, češ da ZELENI »hočejo vse zapreti«. Prepričan sem, da se bo mnogim le posvetilo in gotovo bomo imeli ZELENI v TUŠ-evih delavcih dobro »volilno bazo«, saj se v skrbi za varstvo okolja skriva tudi skrb za njihova delovna mesta in tudi vsa druga delovna mesta v Šaleški dolini, ki so danes pod ekološkim drobnogledom. ZELENI jih nočemo zapreti, ampak ravno nasprotno. Želimo jih ohraniti! Ne gre torej za to, da bomo lahko čez pet let zopet ribarili v Penku. Ne, kajti ribe bodo čez 4>et let iz te struge žal še neužitne. Gre za nas, da bomo preživeli na tem koščku Slovenije, ne ob lojenkah in v siromaštvu, ampak s solidnimi delovnimi mesti, ki ne bodo ogrožala narave in samih delavcev na njih! Peter REZMAN ZELENI VELENJA Zakaj v Topolšici podirajo drevje? Te dni so nas nekajkrat razburjeno poklicali krajani Topolšice, pisal pa nam je tudi Jože Križnik iz tega kraja. Vsi so se močno razburjali zaradi posegov v varovalni gozd na Ocepku, ki je bil z republiškim odlokom iz leta 1948 proglašen za zaščitenega in v katerem so sedaj, kot pravijo, padle tudi zdrave, do 200 let stare smreke, ki so veljale za naravno znamenitost. Še bolj pa jih je prizadelo opustošenje ob potoku Toplice, kjer so posekali stare vrbe žalujke. Za poseg so krivili odgovorne v bolnišnici Topolšica in v tamkajšnjem zdravilišču. Iz zdravilišča so nam v zvezi s tem dogodkom poslali naslednje sporočilo: Ja, on lahko, sosedje pa ne Rušenje ali knjiga Še enkrat o sežigu STRANKE Ribe v Penku REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA DELO REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Ljubljana, Glinika 12 RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ 1000 NOVIH DELOVNIH MEST Republiški zavod za zaposlovanje razpisuje NATEČAJ za odpiranje 1000 novih delovnih mest. Za vsako novo delovno mesto, na katerem bo delodajalec zaposlil brezposelno osebo, bomo zagotovili 60.000,00 din kot nepovratna sredstva. POGOJI NATEČAJA: 1. Na natečaju lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki bodo na območju republike Slovenije zagotovile zaposlitev brezposelnim iskalcem zaposlitve, prijavljenim pri enotah Republiškega zavoda za zaposlovanje. 2. Obravnavani bodo le novi programi ali širitve obstoječe dejavnosti, ki zagotavljajo nova delovna mesta. 3. Odprta nova delovna mesta morajo zagotavljati zaposlitev za nedoločen čas. NAVODILA ZA SODELOVANJE NA NATEČAJU 1. Prijavo na natečaj pošljite pristojni Enoti Republiškega Zavoda za zaposlovanje. 2. Prijava mora vsebovati: — predstavitev obstoječe dejavnosti — dokumentacijo za novi program (poslovni načrt s tržno in ekonomsko utemeljitvijo novega programa ali programske preusmeritve) — opis delovnih mest, ki jih zagotavlja nov program (zahtevana stopnja izobrazbe in poklic, posebna znanja in zahteve ...). 3. O dodelitvi sredstev bo v skladu z določili natečaja in sprejetim poslovnikom odločal poseben odbor pri Republiškem Zavodu za zaposlovanje. 4. Sredstva, odobrena z natečajem, izključujejo možnost koriščenja drugih sredstev izvajanja programov aktivne politike zaposlovanja. 5. Dodatne informacije dobijo vsi zainteresirani na Republiškem Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ška 12 (tel. 061-262-461) ali pri Enotah Republiškega Zavoda za zaposlovanje. I____ REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE^ SERVIS RENAULT IN SERVIS ZA ZAVORE - oDno.i oblog in »klopli 0 INAI IE - Ol PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH REZEHVNIH AVTOMOBIIJ5KIH DELOV E3 DAIHATSU POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS JOŽE JAKOPEC VELENJE Kosovelova 16 tel.(063)855-975 VARILNI APARATI za hob! in obrt, domačih in tujih proizvajalčevi Od 28. marca do 18. aprila CENEJE KOT VČERAJ! Izbirate lahko med 24. različnimi aparat! že od 2.156,00 din. Kupljene ali naročene aparate vam pripeljemo na dom! Naročila sprejemamo na tel.: 857-927 ali osebno. - ■ ■ . ■ . TOREJ d.o.o., Velenje, Cesta 111/22! Trgovina na drobvno Efenkova 61, Velenje ugodna ponudba: — pleteni puloverji moher 330 din — pleteni puloverji bombaž 420 din — visoki semiš škornji — otroške trenirke od 250 din dalje — trenirke Dunlop — spodnje perilo po ugodnih cenah Pridite, prepričajte se sami! Saj postane prodajalna HOL-LY vaša prodajalna! Kozmetični salon IRIS Cesta 1/8, Velenje Tel.: 063/856-837 i Želite negovan in urejen videz? Želite biti vitkejši? i Pomislite na poletje sedaj, v salonu Iris že sprejemajo naročila. S strokovno priznanimi in uveljavljenimi metodami bodo poskrbeli za nego vašega telesa: MYOLIFT — cosmomed • obdelava celulita in hujšanje po obsegu, odstranjevanje gubic, aken, strij in žilic, aktiviranje limfe in celic, masaža prsi, aktiviranje oslabljenih mišic, izboljšanje čvrstosti kože in veznega tkiva, pomlajevanje obraza in telesa . . . LASER • stimulira osnovne biološke funkcije. V kozmetiki se uporablja za nečisto kožo, pomanjkljivo delovanje lojnic, normalizacijo kože, odstranjevanje gub, starostnih peg, žilic in za razmnoževanje kalogenskih vlaken. VIBROSAUNA — naravni način za vzdrževanje zdravja in vitalnosti • za povečano izločanje telesnih tekočin in strupenih snovi, izboljšanje krvne cirkulacije, masažo in lajšanje bolečin, izgorevanje kalorij, pospešuje izgubo teže, relaksi-ranje utrujenih mišic, izboljšanje mišičnega tonusa, proti stresom, čisti in mehča kožo, omogoča učvrstitev telesa brez napora . . . SVETOVANJE DERMATOLOGA Že po prvem obisku v salonu IRIS se boste počutile bolje, zato se odločite in pokličite na tel.: 856-837. Olsiro £ NOVO!! OBLAČILA ZA OTROKE IN MLADINO PANDA Cesta 111/17, Velenje O kakovosti in ugodni ponudbi se prepričajte sami! LINGUA - TEČAJI IN PREVA- OSMOŠOLCI in BODOČI SREDNJEŠOLCI! Ponovite ANGLEŠKO slovnico od 5. do 8. ra- w 1( PRIJAVE: vsak dan od 19. ure na tel. št. 881-232. £ DIMNIKAR- STVO Peter Pečnik Kavče 15, Velenje Telefon: 063/888-257 Vegrad Obveščamo vse LJUBITELJE TENISA, da lahko kupite nalepke za igranje tenisa na igriščih Vegrada na Se« lu pri Velenju. Cena nalepke v predplačilu do 30. 4. znaša 45 din, cena nalepke po tem datumu pa 60 • din. • Nalepke bo prodajal gospod ROMAN RAŠKO na Prešernovi 9 a, telefon: 856-712. C, v ' • - - < '«v HHHHHHHHMhHHHHHRBHHiI Podjetje za proizvodnjo, trgovino, storitve, uvoz, izvoz, d.o.o. 62366 Muta, Obrtna ulica 4 Tel. + fax: 0602/61-266 Po zelo ugodnih cenah vam nudimo: — fakse Murata F 20 cena 18.900,00 — fakse Nissbi cena 16.900,00 — telefonske centrale za 5 telefonov cena 4.900,00 — telefone Panasonic 2342 cena 2.150,00 Cene so brez vračunanih davkov. Vsi aparati imajo ATEST JPZ. Na posebno željo kupca opravimo montažo in programiranje aparatov. Gostinstvo Paka Velenje objavlja odprodajo oziroma zakup prostorov v novem SHOPING CENTRU v sklopu objektov prenove HOTELA PAKA v Velenju. Vabijo vse zainteresirane, da se pisno prijavijo na naslov: Hotel Paka, Rudarska 1, Velenje. r\ s * r [>. r\ 1 / i 1 - -< - — l J , . - v. - \J J < j L DEVIZNI VARČEVALCI LB TEMELJNE BANKE VELENJE OD 25. MARCA 1991 NAPREJ V PRODAJNIH CENTRIH GORENJA V VELENJU PRODAJAMO: 9 GOTOVE IZDELKE 9 REZERVNE DELE $ IN DRUGE MATERIALE ZA DINARJE DEVIZNEGA POREKLA 20 % CENEJE NATANČNEJŠA NAVODILA PRI PRODAJALCIH PC GORENJA. NOVO V HOTELU VESNA GORENJE NARAVNO • ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA IZJEMNO UGODNA PONUDBA NALOŽBA V ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE Obnovite moči, preženite pomladansko utrujenost in storite tudi nekaj zase! PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 14. DO 20. URE. Informacije in rezervacije TERME TOPOLŠICA, telefon 063/891-120, 891-114, 891-141. PETKOVI IN SOBOTNI PLESNI VEČERI Vabimo vas, da ob kvalitetni glasbi, izbrani hrani in pijači ter prijetnem vzdušju prenovljene restavracije preživite petkov ali sobotni večer. VSAK PETEK IN SOBOTO V MESECU APRILU vas bo od 19. do 24. ure zabaval priznani ansambel DESCANT. Preženite vsakdanje skrbi in si poklonite vsaj malo razvedrila! V APRILU IN MAJU VAM NUDIMO: -- pedikuro (vsako sredo in petek od 14. do 20. ure) 180 din — vse vrste masaž od 90 do 150 din — razne vrste kopeli (smrečne, zeliščne) od 50 do 90 din — posebej za dekleta in žene — CELUTRON — 5 tretmanov samo 450 din ČETRTEK 11. APRILA PETEK 12. APRILA SOBOTA 13. APRILA NEDELJA 14. APRILA PONEDELJEK 15. APRILA TOREK 16. APRILA TV SLOVENIJA f ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA I ■ TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 ■TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.25 8.55 10.50 15.10 15.20 15.50 16.50 16.55 17.00 17.05 17.55 18.40 19.05 19.20 19.30 20.05 21.10 22.15 22.35 23.50 Video strani Grizli Adams, 46 del ameriške nanizanke Slovenci v zamejstvu J. Le Carré: Popolni vohun, angleška nadaljevanka (4. del/7) Video strani Video strani TV-Mozaik: Slovenci v zamejstvu, ponovitev Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV-dnevnik 1 TV-mozaik: Boj za obstanek: Puščava in globoko modro morje, angleška poljudnoznanstvena serija Po sledeh napredka ZBIS: štirideset zelenih slonov (6. del/7) Risanka Dobro je vedeti TV-dnevnik 2 Simenon, TV nanizanka (12. del/13) Tednik TV-dnevnik 3 Sova: Ti in jaz, angleška nanizanka (4. del/10), Seznam, 4. zadnji del ameri-ike nadaljevanke Videostrani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Zdaj pa po slovensko: Za sočnost sporočanja. 20.55 Mali koncert Andrej Grafenauer, kitara. 21.10 Svet na zaslonu. 21.40 Retrospektiva, »Komedija na slovenskem odru« T. Partljič: Ščuke pa ni. 23.30 Goli z evropskih nogometnih igrišč. 23.45 Satelitski programi, poskusni prenosi. 0.05 Yutel, eksperimentalni program. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica. 9.50 Teleshop 10.00 Lov na Posejdona, kriminalka. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ghostbusters, Bolnišnica, sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kadeče pištole. »tole " 8.15 ker). 19.15 Kolo sreče 20.00 Kripto- ce pi; 16.45 Make up in pištole 17.4Ù Poro-Bingo Nemčija (D. Kronzuc- up in pišto čila 17.50 Teddy Z7l8.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Ne nov faktor, moderator Jörg Drae'ger. 21.00 As asov, francoski, 1982 (J. P Belmondo). 22.55 Poročila. 23.10 Blind Date, kriminalka, 1984 (Joseph Bottoms, Kirstie Alley) 0.50 Peter, trinajstega RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.15 Znova ti 9.40 Vsak teden nov, komedija, 1953 (Lo- - "" ' ----- ' 11.3* Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 retta Young). 11.00 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policij- Santa Barbara 14.25 Sprungfieldova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Buck James 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 19.15 21, Jump Street. 20.15 Bikini shop, komedija, 1958 22.00 Poročila. 22.10 Lennyjevo poletje, komedija, 1986 (Mark Hennessy). 0.05 Morilec, kriminalka, 1963 (Gert Fröbe). SPO TELE 5 FILMNET 24 8.50 9.00 10.10 11.10 14.50 15.00 15.30 16.55 17.00 17.05 18.10 18.30 19.00 19.15 19.30 19.59 20.20 21.15 22.15 22.35 0.45 Video strani TV-mozaik: Klub klobuk Simenon, TV nanizanka Video strani Video strani Svet na zaslonu, ponovitev Sova, ponovitev Ti in jaz, angleška nanizanka, Seznam, 4. zadnji del ameriške nadaljevanke Poslovne informacije TV-dnevnik 1 TV-mozaik: Tednik, ponovitev Zgodbe o Poluhcu: Kako so sodili siromaku, lutkovna igrica Mesečeva ura, angleška nadaljevanka Risanka TV Okno TV- dnevnik 2 Zrcalo tedna Jeruzalem, avstralska dokumentarna oddaja J. Le Carré: Popolni vohun, 7. zadnji del angleške nadaljevanke TV-dnevnik 3 Sova: Dragi John, ameriika nanizanka, Črni mesec, ameriiki film Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija Studio Maribor: TELE M. 19.00 Domači ansambli: ansambel To-nija Hervola, ponovitev. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Koncert iz dvorca Zemona: komorni orkester RTV Slovenija, 2. del. 21.20 Satelitski programi, poskusni prenosi. 23.25 Yutel, eksperimentalni program. 0.25 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV-koledar. 9.30 Jelenko, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Videostrani. 12.20 Satelitski spored. 15.00 Sam človek, dramska nanizanka. 16.00 Jon Hašoa, prenos z Mirogoja 16.35 Viideostrani. 16.45 Poročila. 16.50 TV-k