ZSZ. itevflka.
V UoMlflol, v soboto, 3. novembra 1906.
XXXIX. leto.
LOTENSII
;?s&ajs nik dam zvečer, tekali a«de!j« Sa eraeruike, t«r raga po potil pw)wiin u evsiro-oereke đeiele u ra i<t« 26 K, mm pel tete is K, aa 6etrt Ista 8 K 60 h, m en vmn 2 K 80 k Za LJubljano ■ sedenjem na dan aa vse leto l& K, n |«i lata l£ K, aa Satrt lata 6 K, aa en »atee 8 K. Edar kadi ua panj, alaSa aa vse lete 81 K, n pel !©U 11 K, u Mrt late 5 K 60 a, aa aa mm 1 K M k. — Za tuja dežel« telik« red, keiiker eaaea peStnina. — Na narečne kraa atedebct vpeHlJatvs narečnins a« se esJra. — Za oananUa ea plačala ed petereetepae pettt-Trste pe i2 h, če »e eesaafie tiska enkrat, pa 10 h, aa ee dvakrat ia pe 8 k, Se ee tiske trikrat ali večkrat — Dopisi naj se iavole frankom«. — ItkepIsJ se b« Trača)«, — UrednHrtvc te ucrevnlelvo }* ▼ Knaflevik eJleak it. 6, in sieer aredniitve e I. nadstr., sprontifore pa v pritličja. — UprsTnifitrn naj se blagmlije  pošiljati «are£aine,   »rJaressiJe, eznsaila, t j. ndmiiustratrrne stear
CrMtniitrm teleloa it 14.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
PotuioiDe iterilke po 10 k.
Upravni*** telefon it 81.
Zadnji boi.
Približno leto dni je tega, kar je bil v poslanski zbornici stavljen predlog na uvedbo splošne in enake volilne pravice. Ta predlog ni dobil v zakonu določene večine in je bil odklonjen, za kar seje posebno trudil in vzemal takratni minist. preds. Gautsch, ki je v dotični razpravi tudi slovesno in z vso energijo izjavil, da vlada splošno in enako volilno pravico absolutno odklanja.
Mesec dni po tem dogodku pa je oni Gautsch vnovič stopil pred parlament in naznanil, da mu predloži vlada v kratkem načrt za uvedbo splošne in enake volilne pravice.
Ta čudovito brza sprememba v prepričanju Gautschevem se je izvršila zgolj in edino vsled ukaza od zgoraj. Krona, ki se je toliko desetletij z boljše stvari vredno energijo ustavljala vsakemu razširjenju ljudskih pravic in krčevito branila vse ostanke fevdalizma, katerih je država tako bogata: tista krona, od katere se je to, kar imamo, le doseglo po hudih bojih in velikih državnih katastrofah, je naenkrat našla, da bi jej znal na podlagi splošne in enake volilne pravice izbran parlament bolje služiti v dosego njenih dalekosežnih namenov, in zato se je lahkega srca odločila, da podere do tal stavbo, na kateri je doslej slonel konstitucijonaliaem v tej državi in da jo nadomesti s popolnoma novo stavbo.
Enakega slučaja ne pozna zgodovina nobene države in nobenega naroda. Ustavne uredbe so se povsod pridobile le počasi in so se le počasi razširjale. Vsako približanje demokratičnim idealom se je zgodilo korakoma, vsako razširjenje ljudskih pravic in ljudskih svoboščin je bilo sad dolgotrajne evolucije. Nikjer ni tega tako jasno spoznati, kakor na Angleškem, ki ima stoletja staro ustavo in še vedno ne pozna splošne in enake volilne pravice.  In, kar je
najvažnejše, povsod na svetu se je doseglo razširjenje ustavnih pravic od zdolaj, je ljudstvo izvojevalo, kar je želelo  in se mu ni nikdar vsililo.
Pri nas pa se hoče splošna in enaka volilna pravica narodom vsiliti. Resnica je namreč, da noben človek v državi ni resno mislil na splošno in enako volilno pravico in je ni resno zahteval, ker ni nihče upal, da je dosegljiva. Celo socialni demo-kratje so se le akademično zanjo potegovali, resno jim pa zanjo ni bilo, ker se zavedajo, da je država vendarle večinoma agrarna in da splošna in enaka volilna pravica so-cijalnodemokratičnim težnjam nič preveč ne obeta. Nemci in veleposestniki so se bali splošne in enake volilne pravice ravno tako, kakor konservativni klerikalci in Poljaki. Edini resnični prijatelji splošne in enake volilne pravice so bili slovanski na-cijonalci, ker so pričakovali, da ustvari ogromno slovansko večino v parlamentu, ki bo preobrazila državo in izvedla popolno narodno ravnopravnost. Na uspeh pa niso upali in zato so mirno čakali boljših časov.
In v ta idilični mir je treščilo od zgoraj izdano naznanilo, da predloži vlada načrt za sp'ošno in enako volilno pravico in da se morajo na vsak način in za vsako ceno nove volitve že vršiti po novem volilnem redu. In da bi se nasprotnike laglje vgnalo v kozji rog, so se pod vladno patronanco in deloma na državne stroške aranžirale teroristične demonstracije, na katerih se je grozilo z ubojem, s požigom in z revolucijo, če se ne uvede splošna in enaka volilna pravica.
23. februarja t. 1. je Gautsch predložil poslanski zbornici svoj načrt splošne in enake volilne pravice. Ta načrt je pravi posmeh principu sploš-nosti in enakosti. Ž njim se premeni koostitucijonalni ustroj le toliko, da stopijo na mesto privilegijev oseb in korporacij, privilegiji narodnosti in strank.
Gautschev načrt je bil karikatura splošne in enake volilne pravice, a kar je iz nje naredil odsek, to je še desetkrat hujša karikatura, to je zločin na slovanskih narodib, na pravici in na pravičnosti. S tem načrtom se hoče za dogledne čase uzakoniti nemško gospodstvo v državi in uzakoniti slovanska inferijornost.
23. marca je prišel vladni načrt v odsek in tu je petolizništvo in stre-berstvo združeno z najostudnejšim strankarskim samopaštvom slavilo prave orgije. Grje kravje kupčije kakor v tem odseku zemlja še ni videla.
Vlada si je izbrala nekaj strank in priredila razdelitev okrajev po egoističnih željah in potrebah teh strank in njenih mandatov in profitov lačnih voditeljev. Na ta Lačin je dosegla, da je odsek v 62 sejah opravil delo, katero bi v vsaki drugi državi trajalo nekaj let in provzročilo največje boje. Pri nas pa so se vsa kolosalna narodnostna, politična, gospodarska in socijalna nasprotja „poravnala" v 62 sejicah. Ni je države na svetu, katere ustroj bi bil tako kompliciran kakor je v Avstriji, a za kar gre na Angleškem boj že od 1. 1832, to se je pri nas rešilo v 62 sejicah. Okrog vlade združene stranke so si razdelile plen in stvar je bila v redu.
Znani so razlogi, vsled katerih odklanja narodno - napredna stranka načrt, ki ga je skrpal odsek za volilno reformo in torej ni treba, da bi to še enkrat pojasnjevali. Narodno-napredna stranka zahteva splošno in enako volilno pravico, a tako, ki bo resnično splošna in resnično enaka, nikdar pa ne more sprejeti načrta, ki je patvora plemenitega principa sploš-nosti in enakosti. Bolje, da se splošna in enaka volilna pravica še za kako leto zavleče, kakor da se uveljavi za nedogledne čase tista vnebovpijoča krivica, na katero so se „zedinile" vladne stranke v odseku.
Zadnji boj za ta načrt oziroma zoper ta načrt se začne v torek. Izid tega boja je še negotov.    Vlada ima
sicer na svoji strani vse velike stranke ali vzlic temu še ni zasigurano, da bodo to bitko dobile. Boj bo vse-kako velik in ljut. Naj bi bila sreča prijazna tistim, ki se bodo borili za korist in pravico slovanskih narodov, in ki niso sklonili tilnikov tudi ne pred migljaji od zgoraj.
Pismo iz Hruatshe.
(Zmaga koalicije pri volitvah. — Izgredi v Sarajevu).
V Zagrebu, 1. novembra.
Poleg glavnih volitev 3. maja, ko so madjaroni doživeli oni zgodovinski poraz in se je Hrvatska osvobodila težkega tiranstva, je bilo še osem naknadnih volitev. Te volitve so se izvršile popolnoma svobodno: oblasti niso delale nobenih nasilstev in uradniki niso na povelje agitirali, marveč so svobodno glasovali za kateregakoli kandidata, kar je bilo do-sedaj nekaj nezaslišnega na Hrvatskem. Od teh osem mandatov jih je dobila šest koalicija. Dva mandata sta ostala frankovcem, ki so jih osvojili že pri prvotni volitvi in jih je odložil pop Tomac, ki je bil izvoljen v treh okrajih.
Ta tako povoljen rezultat za koalicijo je najčistejši izraz našega javnega mnenja.
Te zmage pri volitvah se ne smejo šteti na rovaš temu, da je koalicija sedaj vladajoča stranka in da narod sedaj drvi za to stranko, kakor je preje hodil na primer za madjaroni, ko so bili še na krmilu; *ne, zakaj koalicija obstoji iz vec strank, a do-sedaj še vlada ni z ničemer pokazala, da bi s čimerkoli protežirala pristaše koalicije, pač pa se godi nasprotno, da se drži še vedno na krmilu mnogo kompromitovanih stebrov stare ere. Zmage koalicije pri volitvah so pristni izraz dolgo tlačene narodne volje zato dajejo tudi koaliciji spričevalo skupine, ki zares reprezentuje ogromno večino naroda, ter dokazujejo, da bi dobila koalicija pri novih volitvah v
sabor veliko večino mandatov.
To se je najjasnejše pokazalo pri zadnji naknadni volitvi v Vojniču.
Tamkaj je odložil mandat dosedanji madjaronski poslanec dr. Peleš. Srbska samostalna stranka je skupno z vso koalicijo postavila v Vojniču za kandidata veleposestnika V. Mna-č e v i ć a, izvrstnega gospodarja in navdušenega zagovornika narodnega edinstva med Hrvati in Srbi. Proti temu so postavili združeni „opozici-onalci", to so Radićeva kmetska stranka in frankovci protikandidata kmeta J. Dobrinića. Med Radiće-vimi pristaši in frankovci je bil svo-ječasno najljutejši boj, ker se eni in drugi poslužujejo prilično enakega orožja. Baš frankovci so pri zadnjih volitvah, in sicer z najostudnejšimi sredstvi odvzeli največ volilcev „Seljački stranki". Sam Radić je vedno silno grmel proti tujcu dr. Franku, zlasti v imenu slovanske politike, o kateri Frank neče ničesar slišati. A v isti številki Radićevega časopisa, kjer se priporoča volilcem Dobrinić, ki so ga skupno kandidirali s frankovci, se napada dr. Franka radi njegove sumljive afere s tovarno „Danico", pri kateri on zastopa same peštanske Žide, katerim je kot voditelj stranke v zagrebškem mestnem zastopu izvojevel pretirano subvencijo mestnega občinskega sveta. Ali vTkljub temu je združila mržnja proti novemu kurzu frankovce in Radičeve pristaše. Ena kakor druga frakcija sumniči koalicijo, da je prodala hrvatski narod Madjaroni . . .
Kmeta Dobrinića je vodil po okraju tamošnji župnik in poslanec Tomac, izreden demagog. Njemu se je pridružil sam S. Radić. Toda tudi ta dvojica ni mogla ničesar doseči zoper složne Hrvate in Srbe. Ta sloga je slavila sijajno zmago. Frankovsko-radićevski kandidat Dobrinić je dobil 66 glasov, doČim je bil V. Mnačević izvoljen s 261 glasovi. Za Mnačevića je glasovalo okoli 90 Hrvatov. Po volitvi so priredili demonstracije proti
LISTEK.
Sonet.
Spisala Utva. Oni dan sva šla z Rastom na sprehod. Ko sva po zadušljivih mestnih in predmestnih ulicah prišla na piano ter se je pred nama razprostrla narava, sem zapazila, da so vinogradski nasadi že opustošeni. Polja so se rjavila; po njivah je tupatam samevala kakšna repa ali dremal kakšen kapus. Sadno drevje je bilo skoro docela golo ter je stezalo svoje nage roke v precej hladno ozračje. Ko sva Šla po gozdu, nama je šumelo listje pod nogami, izmed katerega je pokukal semintam skromen podlesek, zavit v višnjev plašček. Na veji je zakrakal vran ter odfrfotal pred nama. Izpod grma pa je odpetal zajček.
Glej, saj to je jesen!
In pri vsem tem in spričo vsega tega sem se spomnila jaz na svoj zimski — klobuk
Bilo je pred dvemi leti, tako-le jeseni, — in sicer v prvi jeseni po najini poroki, — ko mi je nekega večera moj tedaj mladoženja napisal sonet, kjer mi je povedal da: „jesen že v deželo kuka, jaz ideal, ne kupim
si še zimskega klobuka!44 In ker je bila res jesen in od strani mojega ljubečega moža tako nežen migljaj na ta zimski klobuk, šla sem nekega dne potem res na Korzo, kjer so mi po raznih izložbah kimali prijazno in vabljivo najrazličnejši klobuki in klobučki.
Izbrala sem si enega, ki je skromen stal prav tam v kotu na kovi-nastem stojalcu. Bil je lepo črn, precej dolge žametne dlake, kakor da bi bil iz same čiste, pristne krtovine. Krajevce je imel široke, zadej ponižno upognjene, popolnoma primerne, da pokrije vse siromaštvo mojih ne-bujnih las. Na strani sta krotko cveteli dve zeleni roži iz svilenega traku v skromnih, a raznobojnih nijansah svoje lepe barve. Spredaj je bilo isto-tako skromno puranovo pero, zavito pri držalu v črn baržnn, okrog katerega se je ovijalo malo zelenega traku.
Torej tak je bil oni klobuček, ki mi je najbolj imponiral.
Stopila sem h kramarici in ker ni zahtevala zanj več nego 10 kron, sem rekla, no, če ga ne daste boljši kup, pa naj bo. Zavila mi ga je lepo v papir in odjadrala sem ž njim domov.
Lepo mi je služil dve zimi zaporedoma ob vsakem vremenu. Sicer se
je puranov ostanek včasih zibal in majal, kadar je brila burja, a klobuček, kolikor ga je bilo, se je držal prav junaško . . .
Ir. ko sem se torej oni dan dodobra prepričala v naravi, da je jesen, in sva se vračala domov po Korzu, kimali so mi, kakor pred leti, iz izložb razni klobuki in klobučki v najzapeljivejših in najmodernejših barvah in oblikah, a ker ni takrat spisal moj soprog nobenega soneta, ki bi vsaj od daleč namigaval na nov zimski klobuk, sem se umirila in se spomnila na svoj stari predletni klobuk. Spomnila sem se pa tudi, da je bil zadnjo spomlad nekako bolehen; posebno se je to na njem pokazalo, ko sem si izposodila njegove trakove, pero in sploh ves njegov nakit za svoj letni klobuk. Tedaj sem ga zavila skrbno v popir ter ga položila v omaro, da se spočije in opomore do jeseni.
Prišedša oni dan domov, poiskala sem ga in vzela v roke. Toda revček je bil ravno tako mršav, kakor spomladi in še več; kajti krajevce je imel vse pomečkane. Temu je bila seveda kriva gneča v omari.
Z odkrito srčno žalostjo sem ga gledala in pomilovala.
Da bi se ločila? Ne!
Toda kaj storiti? Po dolgem ukrepanju sem se odločila, da ga ponesem k modistki. Morda mi ga še reši. Ljubeznivo sem ga pogladila in malo okrtačila s ščetko, zavila sem ga v papir in nesla sem ga v bolnišnico za — klobuke.
Asistentka ga je pogledala, pobožala in — zmajala z glavo. Ko je pa videla obupanost in bojazen na mojem licu, poklicala je ravnateljico.
Prišla je ženska s tolstim licem in s tolstimi rokami in prijela je mojega revčka. Pretipala ga je z debelimi prsti ter zmajala z glavo.
nHm, če ga denemo pod operacijo, je njegov obstanek riskiran," dejala je od važno. „A če ste zadovoljni, da ostane v tej obliki, ga bo-demo samo polikali in poravnali ter zna postati iz njega še kaj prida, ker je dobre in fine konstitucije." Pri tem pa ga je mrcvarila in mu natezala krajevce, kakor da bi mu jih hotela odtrgati od temena: surovo je potegnila podvleko raz njega, da so niti bolestno zaječale, in že mi je bilo, da bi ga potegnila iz tolstih rok, a premagala sem se. S krvavečim srcem sem ji ga pustila, priporočila ji ga najtopleje, naj mu pomagajo, kolikor se da, in šla sem.
i Vez par dni, dolgih in mrzlih,
prišlo je k meni šibko dekletce z ogromno škatljo, prašala je po gospe Godlji in ko sem rekla, da bi bila to jaz, odprla je ogromno škatljo in dvignila iz nje ličen in modem klobuk, kakršen še nij doslej sedel na moji glavi. Bil je moj! Oni ubogi mršavi klobuček- Spoznala sem ga le po njegovi fini, mehki dlaki, črni, kakor da bi bila iz same čiste, pristne krtovine. Sicer pa je bil popolnoma drugačen. Dragoceni svileni trakovi so bogato odevali in pokrivali hibe, ki mu jih je zadalo kolo časa. Droben ptiček je sedel med njimi z razprostrtimi peroti in odprtim kljunčkom, kakor da bi lovil — muhe. Na strani pa so se šopirile temnordeče, baržunaste rože.
Skratka,    jaz   sem  bila veselo presenečena in zadovoljna. Pomerila sem   ga  takoj   in   vrlo je pristojal moji glavi;  le tako  skromen ni bil več in nebujnosti   mojih  las ni tako ljubeče pokrival, kakor nekdaj. No pa to nič ne de.   Temu se dandanes že opomore.
Bel listič, ki ga je deklica s škatljo vred prinesla, izročila je mojemu soprogu. Jaz ga nisem niti pogledala. Čula pa sem soproga, da je nekaj mrmral, ko ga je čital; menda je koval drug^o^et^a_zimsfce>iii^^c^m^M
Radića in Tomou, ki sta bila ometana z gnjilimi jajci.
* *
Dočim pri nas ne uspe nobena spletka, ki bi razbila sporazum med Hrvati in Srbi, se v Bosni doigravajo žalostni izgredi med brati.
V Sarajevu izhaja srbski list r Srpska Riječ" in „Hrvatski Dnevnik". „Srpska Riječ" je list imovitih srbskih trgovcev. Napram Hrvatom stoji na skrajno Šovinističnem stališču, da so Hrvati v Bosni samo plod avstrijske politike, da bodo klin v tej srbski zemlji.
Mlajši napredni Srbi so odločni protivniki tega lista, ki tudi ne re-prezentuje vseh Srbov. Vis a vis njemu stoji enaki partner „Hrvatski Dnevnik". Ta Štadlerjev listje strogo klerikalen in obenem prifrkneno šovinističen. „Velika katoliška Hrvatska" to je Stadlerjevo geslo, v tem smislu vodi tudi v Bosni svojo neumno katoliško propagando. S svojim nerazboritim postopanjem z raznimi pokrščevanji je že često izzval nemire med mohamedanci.
V redakciji „Hrvatskega Dnevnika" sedi frankovec Dalmatinec frater Šegović, razpop Barbić, ki je iz Zagreba pobegnil v Trst z neko opatico in imel kremo tam, kasneje pa v Ljubljani, in neki učitelj Lipovac, ki je bil kaznovan in odpuščen radi pederastije. Ti ljudje reprezentujejo pod Stadlerje-vim poveljstvom hrvatstvo v Bosni.
Ali je potem čudno, da je prišlo med tema dvema listoma po nedostojni polemiki do boja s palicami in revolverji? Srbi so se dogovorili in so na ulici pretepli Barbića in Lipovca. „Hrvatski Dnevnik" hoče seveda napraviti iz te svoje afere veliko občenarodno stvar, da bi klofute, ki sta jih dobila Lipovac in Barbić, čutil ves narod in šel v maščevalni boj proti Srbom.
Naši frankovci so seveda takoj porabili to priliko in zatrobili v svoj bojni rog, kakor da bi bi bil sedaj napočil čas, da osvojimo Bosno in jo združimo s Hrvatsko.
A niti Srbi niti Hrvati v Bosni ne vidijo, da s takimi izgredi škodujejo zelo občutno samim sebi.
O združenju s Hrvatsko ali s Srbijo saj za sedaj še ne more biti govora. Ali avtonomija, ustavnost, to bi se morda lahko izvojevalo. A vojaška avstrijska oblast z radostjo po-zdravlja take dokaze — nezrelosti Bosne za ustavne svoboščine. A
Bnlkansha pisma.
(Narodna  skupština. — Narodno sobranje. Srbi na Rakoczyjevi proslavi v Oršovi. — Afera s srbsko zastavo.)
Belgrad, 1. novembra.
(— nt.) Narodna skupština se je pečala dosti dolgo s carinskim konfliktom in končno je dobila vlada popolno priznanje za svoje delovanje od skupštinske večine, a od največje opozicijske grupe — samostojnih ra-dikalcev — je dobila indirektno zaupnico. Samostojni radikalci so namreč obsodili vladno delovanje, ali samo zato, ker da je vlada preveč popuščala Dunaju in to pomeni, da samostojni radikalci ne mečejo nobene odgovornosti za carinski konflikt na vlado — in to je zaupnica, ker vprašanje je bilo le eno : ali je vlada kriva, da je došlo do carinske vojne, ali pa so avstro-ogrske zahteve take naravi, da jih vlada ni mogla sprejeti. V tem glavnem vprašanju so zmerni in samostojni radikalci edini, ker eni in drugi odločno priznavajo, da vlada ni mogla in ni smela nekih avstro-ogrskih zahtev SDrejeti.
Enako stališče približno je zavzela neznatna grupa konservativcev (štirje poslanci) in socijalist Dragisa Lapčević in edino nacijonalci so se separirali in so zavzeli neko posebno svoje stališče, radi katerega so se grozno osmešili. Ta stranka, ki ima šestnajst poslancev v narodni skupštini, misli, da je edina njena zadaČa, da vedno in v vsakem posameznem vprašanju oponira vladi in obsoja njeno delovanje. Tako je tudi v vprašanja o carinskem konfliktu.
Nacijonalci hočejo trgovinsko pogodbo  z Avstro-Ogrsko in mečejo
vso odgovornost radi konflikta na vlado. Ko se jim potem očita, da hočejo trgov, pogodbo z Avstro-Ogrsko ^ za vsako ceno, pridu -šajo se v svojem organu, da to ni res in da jih radikalci obrekujejo pred narodom! In sedaj Človek res ne ve, kdaj govorijo nacionalci iskreno, ali v narodni skupštini, ko zahtevajo trgovsko pogodbo z Avstro-Ogrsko za vsako ceno, ali v svojem organu, ko to zanikujejo. Čudna stranka je to, ki ne ve, kaj hoče. Opozicija je v parlamentu potrebna, ker ona' kritikuje vladno delovanje, ali opozicija mora biti načelna, in stranka, ki je a priori opozicijonalna samo zato, ker je v manjšini in ne more sama vladati, nima svojega „raison d* etre-a.
Tudi topovi so postali priljubljen predmet razpravam v narodni skupštini in sulice se lomijo na vprašanju: kak sistem topov naj vzame Srbija? Za Škodove topove se ne zavzema nihče, ker bi bilo tako zavzemanje topov silno nepopularno, eno zato, ker ti topovi niso dobri, a drugo zato, ker proti Škodi govorijo tudi zelo tehtni politični razlogi. Vprašanje je namreč veliko, bi-)i Srbija topove, ki bi jih naročila pri Škodi, dobila pravočasno. Avstro-Ogrski je mnogo ležeče na tem, da se Srbija ne oboroži z novimi topovi prehitro in ona bi uporabila vsa sredstva, da bi onemogočila pravočasno liferacijo topov. Škoda bi sicer moral plačati zamudni procent — ali to ne bi plačal on, nego avstro-ogrska monarhija, kateri bi ne bilo mnogo stalo do nekoliko tisočakov in tudi milijonov, ako bi od tega imela kakih koristi. Ti argumenti govorijo tudi proti Kruppovi tovarni, ker bi Nemčija drage volje storila malo uslugo svojemu „sekundantu" Avstro-Ogrski.
Zato se je vlada odločila za Schneiderjev, francoski top, ki ga je tudi artiljerijska komisija proglasila dobrim, a neki nedostatki na njem so se popravili pod nadzorstvom srbskih artiljerijskih strokovnjakov, ki izjavljajo, da je popravljen Schneiderjev top v vsakem oziru dober. In tako dobi Srbija dobre topove, a dobi jih tudi — in to je zelo važno — pravočasno. Tudi posojilo zaključi Srbija v Franciji, četudi vlada o tem še ni definitivno sklepala. Vlada izjavlja, da definitivno niti o nabavi topov še ni sklepala, ali vsa znamenja kažejo, da je principijelno že sklenila: da zaključi posojilo v Franciji in da tam naroči tudi topove.
Bolgarsko narodno sobranje je bilo te dni otvorjeno s prestolno besedo, ki je pa ni prečital knez sam, nego ministrski predsednik Račo Petrov, ker kneza zopet ni v Sofiji. Temu Ferdinandu njegova prestolica v istini ne ugaja, ker drugače bi ne bežal vedno iz nje in se zadrževal neprestano v Evksinogradu ali pa na potovanju po Evropi.
Prestolna beseda je brezbarvna, mrtva in javnost ž njo ni zadovoljna, posebno, ker se Čisto nič ne omenja oster in resen konflikt z Grško. Bolgarska živi — tako se zatrjuje v pre-Btolni besedi — z vsemi državami v dobrih odnošajih. Fraza, kakor so vse prestolne besede sestavljene iz samih lepih in konvencij onalnih fraz, in bi bil že čas, da se odstopi od vkoreninjene navade, da se zasedanje parlamentov otvarja s prestolnimi besedami. Zadostovalo bi popolnoma, ko bi vlada enostavno razvila svoj program pred narodnimi poslanci.
Člani narodnega sobranja so si ogledali tudi jugoslovansko umetniško razstavo, ki je bila sicer formalno zaključena že nekaj dni pred sestankom sobranja, ali je ostala še nekaj dni kompletna, da so jo mogli obiskati narodni poslanci.
Ko že govorim o jugoslovanski umetniški razstavi, iznesem še nekaj številk iz nje. Prodalo se je umetniških predmetov v skupni vrednosti za 46.395 levov (kron). Od tega odpada na hrvatski oddelek 19.000, na bolgarski oddelek 18 895, na srbski oddelek 5.000 in na slovenski oddelek samo 3500 levov! Privatniki niso kupili ničesar, nego samo knez,  njegova  sestra nadvojvodinja
Klotilda in država! Slabo spričevalo za kulturen niveau, na katerem stoji bolgarska denarna aristokracija. Sofijski „Dnevnik" vzporeja te številke s številkami z I. jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu in ostro obsoja Bolgare. V Belgradu so meščani pokupovali večje število slik, a v Sofiji so kupili privatniki samo neke manjše reči, v skupni vrednosti 500 levov!
V oči pada neznatna vsota, ki so jo slovenski umetniki dobili na razstavi. To se da razlagati s tem, da na Bolgarskem še ni razvit zmisel za pravo umetnost, nego tam bolj ugajajo slike različnih živali, krvavih dogodkov itd. To je zato, ker Bolgari še nimajo svoje umetnosti in svojih umetnikov, nego k večjemu diletantske risarje. Tak vtis sem dobil o bolgarski umetnosti na I. jugoslovanski umetniški razstavi in v tem kratkem času se ona gotovo ni posebno visoko povzpela. Dobra bolgarska slikarja sta pravzaprav samo karikaturist Božinov in dekorativen ornamentik Tačev. To sta dva mlada talenta, a drugi so morebiti dobri učitelji risanja, ali nikaki umetniki.
Neue Freie Presse" donaša uvodni Članek o sodelovanju Srbov na Ra-koozvjevi proslavi. Članek je poln laži in njegov pisec je imel — ko ga je pisal — edino namero, da z lažmi osmeši Srbe. V članku se predrzno trdi, da Srbi niso smeli položiti venca na Rakoczvjevo krsto, kar je ordinarna laz, ker je bil srbski venec položen na krsto in edino govora ni bilo nobenega. To pa zato, ker je bila proslava strogo službena in so govorili — vsaj v Oršovi — samo Člani vlade.
Sicer so pa Srbi vseeno storili pogreško s tem, da so šli na to proslavo s tolikim pompom, ker se to smatra za neko vsiljevanje, a Srbom ni potrebno, da bi se komu vsiljevali. Meni se zdi, da Madžarji niso odkritosrčni in po mojem mnenju bomo Jugoslovani morali v daleki, a morebiti tudi v bližji bodočnosti izdržati ogorčeno borbo z njimi. Srbija naj vodi jugoslovansko politiko in vspehi bodo gotovi. Zveza med Jugoslovani in Madžarji bi bila naravna, ali to morajo spre videti tudi Madžarji, ne samo mi.
V Zemunu je policija odstranila srbsko zastavo iz agencije srbskega parobrodnega društva, češ, naj se razobesi srbska trgovska zastava. Srbija ima samo eno, narodno zastavo, in ta se uporablja tudi kot trgovska zastava kraljevine Srbije, ker ni nikjer napisano, da mora imeti vsaka država posebno trgovsko zastavo. Srbska vlada sedaj preiskuje ta slučaj in v kratkem odstranijo v Belgradu srbski orožniki avstro - ogrsko zastavo iz agencije donavskega parobrodnega društva. Milo za drago! Ako Avstro-Ogrska ne spoštuje zastave slobodne kraljevine Srbije, zakaj bi ta spoštovala zastavo avstro-ogrske monarhije ?
Ta konflikt je resen in posledice vtegnejo biti dalekosežne!
Več rekrutov.
Dunaj , 2. novembra. Novi vojni minister Schonaich misli edinole na zvišanje rekrutnega kontingenta ter se zategadelj pogaja z ogrsko vlado. Po tajni pogodbi, ki se je sklenila med krono in ogrsko koalicijo je pač mogoče zahtevati več rekrutov, toda obenem s to zahtevo bi se zopet oživele madžarske narodne zahteve in prepir za armadni jezik. Ministrski predsednik dr. We-k e r 1 e podpira vojnega ministra, toda odločitev ni v njegovih rokah, temuč pri radikalnem krilu neodvisne stranke.
Nagodbena pogajanja.
Budapešta 2. novembra. Delegati avstrijske vlade so prispeli danes v Budapešto. Že danes popoldne nadaljujejo nagodbena pogajanja z ogrskimi delegati. Na vrsto so prišle že podrobna vprašanja o nagodbi. Jutri nadaljuje komisija svoje delo.
Nemška sodba o avstrijskih Vsenemcih.
B e r o 1 i n, 2. novembra. „Kol-nisohe Zeitung," ki je gotovo strogo
nemški list, piše: Med predlogami avstrijskega državnega zbora je tudi famozni nujni predlog Vsenemcev, naj se nemške kronske insignije prenesejo z dunajskega dvora v Berolin. Ta predlog bo pokazal Vse-nemcem v pruski državi, kako globoko je že padla neumnost (Vertrottelung) in harlekinada Schonereja in tovariše v." — Izdaten poper!
Nova trozveza.
Berolin, 2. novembra. Zatrjuje se, da se je ruski minister zunanjih del, Isvolski, mudil v Be-rolinu po naročilu svoje vlade, da spravi skupaj zvezo treh cesarjev. Zveza bi naj obsegala Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Rusijo. Baron Aehrenthal je prinesel ta načrt že s seboj iz Petrograda na Dunaj ter je že tudi posegel v posvetovanje v Berolinu brzojavnim potom. Sicer pa pride baron Aehrenthal kmalu v Berolin.
Nemiri v Macedoniji.
Sofija, 2. novembra. V katoliški vasi HaČi, vilajet Skader, so turški vojaki oplenili več hiš ter oskrunili križ.
Carigrad, 2. novembra. Bolgarska četa pod vodstvom Apostola je napadla vas Ikizla v solunskem vilajetu. Pet patrijarhistov in dve ženski so vstaši umorili.
V Blavkovču in Negoriču so srbske Čete požgale več hiš.
Turška vlada je naročila vrhovnemu nadzorniku, naj izžene metropolita iz Gravene, ker je v svojem govoru ozmerjal Kucovlahe.
Dogodki na Ruskem
P etrograd 2. novembra. Ker se volitve v državno dumo vrše meseca decembra, je vlada naročila gubernatorjem, da naj skličejo zem-stva za provincije najpozneje do 24. decembra.
Moskva, 2. novembra. Ker so dijaki z v ris čem in prepevanjem revolucij onarnih pesem preprečili predavanje na vseučilišču, je rektor naznanil, da ostane vseučilišče zaprto do 12. novembra.
Varšava, 2. novembra. Vojaške oblasti v Petrogradu prikrivajo javnosti dogodek, ki se je pripetil nedavno v ondotni tovarni za smodnik, in ki živo spominja na — kop-niškega stotnika. V tovarno je prišel namreč topničarski podčastnik s petimi oboroženimi topničarji. Ravnatelju tovarne je izročil podčastnik pismeno naročilo višje vojaške oblasti, naj se izroči vojaštvu dva centa smodnika in poldrugi cent piroksilina. Takoj so dobili zahtevano ter odšli. Pozneje se je dognalo, da so bili vojaki preoblečeni revolucij onar ji, ki bodo streljivo dobro rabili.
Petrograd, 2. novembra. Policija zatrjuje da je zasledila obsežno zaroto proti Stolipinu in trem njegovim tovarišem. Zaprli so nekega dvornega uradnika in več drugih kompromitovanih oseb.
Španija se osvoboja cerkvenega vpliva.
Rim, 2. novembra. Papežev nuncij je protestiral proti novemu španskemu društvenemu zakonu, Češ, da krati cerkvene uredbe. Španska vlada je odgovorila vljudno, toda odločno, da hoče varovati državno suvereniteto ter ne dovoli več, da bi se vmešavala tuja oblast (papeževa).
Vstaja Indijancev.
London, 2. novembra. Nad 1500 Indijancev iz plemena Kej ene in Uta se resno pripravlja na boj proti belokožcem. Preskrbljeni so bogato z orožjem in streljivom ter so že imeli bojne plese, pri katerih so sklenili, da rajši poginejo v boju, kakor bi jih še nadalje silili belo-kožci, da morajo stanovati v določenem okraju ter jih pri tem belo-kožci še izkoriščajo.
Obrtni uestnlh.
Vajenci v trgovinah in o b r t i h. Prisilnim obrtnim zadrugam daje obrtni red važno pravico, da v svojih pravilih ali, kakor se navadno imenujejo, statutih urede podrobno razmerje med učnim gospodarjem in vajencem  onih  obrtov, ki pripadajo
zadrugi. Zadevna, izobrazbe vajencev se tičoča določila se morejo tikati učne dobe, to je določiti se mora v pravilih, kako dolga sme biti učna doba. Pri tem se seveda morajo gibati pravila v mejah obrtnega reda in ne smejo imeti določb, ki bi nasprotovale zakonu. Nadalje se morajo v pravilih urediti vajenske izkušnje, katere je polagati po dovršeni učni dobi, ter izdati določbe glede izdajanja učnih pisem, glede dolžnosti obiskovati obrtno-nadaljevalne, odnosno trgovsko nadaljevalne šole. Zlasti pa je dopustno v pravilih obrtnih zadrug tudi določiti pogoje, pod katerimi smejo imeti zadružni člani vajence kakor tudi obvezno predpisati, koliko vajencev sme imeti posamezni zadružni Član sploh ter v kakšnem razmerju bodi število vajencev s številom pomočnikov. To je vsekako pomembna in dalekosežna pravica obrtnih zadrug, - katerim je prištevati seveda tudi vse ostale prisilne strokovne organizacije, izvedene po določbah obrtnega reda, ki imajo vsled starih običajev druga imena, tako na primer tudi trgovske gremije.
Obrtni red pripušča posameznim obrtnim   zadrugam   odnosno trgovskim gremijem, da v svojih pravilih, katera mora  odobriti  deželna vlada, določijo   dopustno   število obrtnih, odnosno  trgovskih vajencev zategadelj, da je na ta način mogoče vpo-števati v večji meri posebne potrebe posameznih    obrtov   in posameznih krajev.   Ako   zakon dopušča,   da se omeji   število   vajencev,  je   pri tem namen, ki ga zasleduje, v prvi vrsti skrb za strokovno izvežbanje obrtnih in trgovskih vajencev, zakaj jasno in evidentno je, da  se  posamezni učni mojster, pa naj  bo obrtnik ali trgovec, ne more v zadostni meri brigati za  izvežbanje  in  izuijenje njegovi skrbi izročenih vajencev,  ako je njih število preveliko.   Jasno pa je tudi, da se obrtni  in   trgovski   vajenci v takih  večjih   podjetjih,  ki  imtjo v službi večje število pemočnikov, ne morejo kaj prida naučiti, ako ni število vajencev v zdravem in primernim razmerju s Številom pomočnikov, kajti v takih podjetjih, kjer se delodajalec sam omejuje le bolj  na vodstvo   in   nadzorstvo,  je skrb za vajence prepuščena pač malone izključno pomočnikom. V današnih dneh, ko je boj za obstanek težek in so delavske sile vedno dražje, je prav lahko uni-ljivo,   da si marsikateri delodajalec skuša   olajšati   obrt o vanje s tem, da si pomaga z večjim številom vajencev ;  zlasti se to  utegne dogajati v obrtih,   kjer   si   razumnejši vajenci kmalo pridobe  toliko  izurjenost, da so za navadna in lažja  dela vsaj za silo porab ni; mimo tega je pa v večini podjetij vedno dela dovolj, ki se mora izročati obrtnemu naraščaju. Ni težko izprevideti, da je opisano ravnanje pač le paliativno sredstvo, ki ni   obrtu,   najmanj   pa   vajencem v korist. Tako ravnanje  razsodni obrtniki  sami  obsojajo,  vedoč, da je v veliko škodo obrtnemu stanu samemu, ker  le  pomaga ubijati  obrtni stan, odtegujoč mu za bodočnost strokovno zadostno izvežbano osobje. Obrtniki sami so odločno nastopili proti taki praksi,  ki  se  običajno   imenuje pri Nemcih „Lebrlingszuchterei." Celo to vprašanje pa je presojati tudi z druge strani, namreč z ozirom na interese obrtnih pomočnikov in trgovskih so-trudnikov.  Na  ta  način, da prihaja leto za letom večje število mladih in vrhutega še slabo izvežbanih delavnih sil, ki iščejo službe in kruha, se dela le v  prilog proletariziranju pomožnega delavskega  osobja v obrtih in trgovinah.   Zoper življenske interese delavskega  stanu  teh   strok je, ako ni število obrtnega in trgovskega naraščaja v razmerju z dejanskimi potrebami. Priti mora sicer prav kmalu do tega, da ponudbe v delavnih močeh presegajo potrebe.   Tako pa trpi na  eni   strani  vsled  preobilega naraščanja ves stan kot tak, na drugi strani pa so prizadeti oni  mladi pomočniki;   ki le iztežka,   ali pa sploh ne   morejo   dobiti   službenih mest. Vpoštevajoč   vsa   ta   dejstva in te okolnosti se mora pač priznati, da je povsem umestno, da obrtne in trgovske  zadruge urede   za   svoje Člane vajensko vprašanje.
Ponovno smo imeli priliko poudarjati, da je organizacija po obrtnih zadrugah v slovenskih deželah še v prvih začetkih. Prav malo je še število točno poslujuČih obrtnih zadrug. Kolikor pa jih je, imajo večinoma v svojih statutih določila glede dopustnega števila vajencev. Običajno je določeno tako, da mojstri, ki delajo brez pomočnika, ne smeje imeti več kot enega vajenca; ako pa delajo s pomočniki, je razmerje med vajenci in pomočniki določeno tako, da pride na dva pomočnika po en vajenec. Pri tem pa je meja navzgor navadno še posebej začrtana in še posebej povedano, koliko sme biti tudi pri mojstrih, ki delajo s pomočniki, maksimalno število vajencev. Tudi gremij trgovcev v Ljubljani, kateremu pri-
Dalfe v priloffL
1. Prileua . Slovenskemu Na^ndn" št 252. dne 3. novembra 1906.
padajo vse protokoJirane firme v Ljubljani, ima v tem pogledu v svojih statutih določila, ki pravijo: Gremijalni člani, ki po navadi nimajo nobenega, ali pa imajo samo enega pomočnika, smejo imeti le enega učenca. Šele zadnje leto je do-Toljeno sprejeti druzega učenca. Oni trgovci, ki imajo dva pomočnika, smejo imeti dva vajenca; če imajo tri ali štiri pomočnike, smejo imeti tri ali štiri vajence. Tudi pri večjem številu pomočnikov pa ne smejo imeti Teč kot štiri vajence. Določila v statutih bi torej bila, vprašanje je le, *li B6 tudi pazi nato, da se jih čpani drže. oujemo, da so v tem pogledu v Ljubljani občutni in naravnost kričeči nedostatki. Dobe se tirme, ki imajo vajencev nad dopustno »ero, ki vzgajajo vajence kar na ^tovarniški način.u Ti nedostatki morajo izginiti, to je potrebno pred vsem iz ozira na stanovske interese in iz ozira na stanovski ugled in stanovsko veljavo trgovcev. Potem pa je tu'i malo vestno, vzgajati neprimerno število vajencev zategadelj, ker je zlasti v nekaterih trgovskih strokah potreba po pomočnikih le omejena, to pa tembolj, ker se dogaja, da je vajenec komaj  izučen, že tudi
— odslovljen. In na njegovo mesto pride drugi, ki gre isti usodi nasproti. Kadejamo se, da bode gremij odpravil te nedostatke. Zakaj skrbi za dober trgovski naraščaj ne smemo zlasti pri nas Slovencih izgubiti nikdar iz vida. To ni vprašanje posameznika, ki si „ne more plačevati pomočnikov," marveč vprašanje odlične važnosti za ves narod, če naj ne bodo težnje za osamosvojo slovenske trgovine le mameča fraza, izgovorjena ob raznih slavnostnih prireditvah. Ne bo škodilo, ako se sedanja določila nekoliko izpremene, dovolj bi bilo, Če se razmerje med vajenci in pomočniki določi na 1: 2.
— Odpovednirokv trgovinah in • brti h. Službeno razmerje med obrtnim delodajalcem in delojemalcem se navadno konča na ta način, da se poda z ene ali druge strani odpoved. Navada je. da se po podani odpovedi ne izvrši izstop iz dela ali službe takoj. V interesu delodajalca kakor de lojemalca je, da imata po podani odpovedi primeren čas za to, da najde eden drugo službo, drugi drugega uslužbenca. Tako ne trpi niti redno •brtovanje niti ne odpade delojemalcu zaslužek. Zakon, in sicer trgovinski kakor obrtni, daje v tem o/iru strankam popolnoma proste roke; njih stvar je, da dogovorijo ob sklepanju službene pogodbe, kaj veljaj glede •dpovedi službe. Kar dogovore, to veže; le za primer, da stranke nič ne dogovore, ima zakon posebne določbe. In sicer določa trgovinski zakon, da je odpoved v takem primeru obojestransko podati šest tednov pred potekom vsakega koledarskega četrtletja; obrtni red pa, daje odpovedati obojestransko na 14 dni, pri tem pa dan odpovedi ni šteti v odpovedni rok. Opozoriti nam je v tem oziru glede trgovskih uslužbencev na predmetna določila v statutih trgovskega gremija, ki so bržkone malo znana. Za člane gremija, to je za protoko-lirane trgovske firme in njih trgovske nastavljence v Ljubljani velja, ako se ni po pogodbi drugače dogovorilo, obojestransko šesttedenska odpoved. To določilo je jako važno za ljubljanske trgovce kakor tudi za trgovske nastavljence; nepoznanje tega določila utegne privesti do nepotrebnih pravd. Poudarjeno pa bodi še enkrat, da to določilo gremijalnih statutov velja le za službeno razmerje med trgovci, ki pripadajo gremiju, in nastavljenci takih trgovcev. Za trgovsko službeno osobje. ki opravlja podrejene posle v trgovinah, kakor trgovinski hlapci, kočij aži, zavij alci, ter za osebe, ki nimajo v gremij alnih statutih predpisanih dokazih o svoji sposobnosti, velja 14 dnevna odpoved.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, -J novembra.
— Nameravano imenovanje pri višjem državnem pravdnistvu V Gradcu. „Domovina" piše: Po smrti višjega državnega pravdnika Riglerja v Gradcu je ostal v tem uradu njega namestnik, ki je zmožen slovenščine v toliki meri, da je lahko eital in razumel slovenske pravdne spise in si, ko je to služba zahtevala od njega, brez tuje pomoči iz spisov samih ustvaril sodbo in stavil svoje predloge na temelju svojega proučavanja pravd. TPb je pa tudi najmanj, kar se sme in mora v imenu postave in pravice zahtevati od vsakega drž. pravdnika. Kakor se čuje, pride zdaj višjega državnega pravdnika namestnik iz Gradca proč, za višjega državnega pravdnika v Gradcu je pa izbran drž. pravdnik g. Amschl, za njegovega namestnika pa gospod Wilhelm.    Oba ta dva sta službo-
vala ves Čas v Gradcu ali vsaj vedno med Nemci ter ne znata slovensko ali nista imela nikdar prilike svoje znanje, če sta si ga morda v kakem kurzu kaj pridobila, tudi praktično v službi v slovenskih krajih preizkusiti in spopolniti. To nameravano imenovanje je za Slovence ne samo krivično, ampak v pravnem oziru naravnost nevarno! V področje višjega dež. sodišča v Gradcu spada skoraj toliko Slovencev kolikor Nemcev, zato je tudi število slovenskih pravd, o katerih se ima izreči višje državno pravdništvo in staviti svoje predloge glede kazni, približno tako veliko kakor število nemških pravd. Že gola vest iz spoštovanja do pravič-uosti bi torej zahtevala, da oba, višji državni pravdnik in njegov namestnik, znata popolnoma jezika svojega uradnega področja in daje eden od njih tudi po rodu Slovenec. Tako imenovanje, kakršno mi zahtevamo, je utemeljeno v faktičnih razmerah in številu slovenskega in nemškega prebivalstva v področju višjega deželnega sodišča v Gradcu, to zahteva pravna varnost Slovencev na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, za katere bi bila sicer enakost pred postavo le prazna fraza. Mi te svoje pravice ne moremo in ne maramo nikomur žrtvovati in si je tudi ne damo kratiti, zato opozarjamo naše državne poslance, da čuvajo na njo, da se nam pri teh velevažnih in za našo pravno varnost u s o -depolnih imenovanjih ne bo storila nameravana krivica. Mi zahtevamo, da naj bosta višji državni pravdnik in njegov namestnik slovenščine popolnoma zmožna., ali pa naj Nemci zahtevajo zase svoje nadsodi-šče in nam dajo naše nadso-dišČe za slovenske kraje v Ljubljani, kar je itak naša stara želja in zahteva.
— Črni dan brezpravnosti je
nastopil v Mariboru za Slovence. Kakor smo že poročali, je mestna policija odstranila tablo z napisom: rTiskarna sv. Cirila — S t. Cy-rillus Buchdruckerei", ker je na njej slovenska beseda „ tiskarna". Ta napis je pri trgovskem sodišču protokoliran. To se je zgodilo v okraju okrožnega sodišča mariborskega, kjer prebiva 157.000 Slovencev in komaj 39.000 Nemcev« „Sudusterreichische Stimmen" so zaradi tega nasilstva mariborskega mesta izšle črno obrobljene in pišejo: „To postopanje mestnega zastopstva je razžaljen je in izzivanje vsega slovenskega naroda, napad na trgovsko in obrtno prostost, preziranje državnih temeljnih zakonov, po katerih so vse avstrijske narodnosti ravnopravne, kršenje obrtnega reda, po katerem mora imeti vsak obrtnik svojo firmo. Nasilna odstranitev table je zasmehovanje zdrave človeške pameti, ker slovenski napis na tabli nobenemu Nemcu ne povzroča nobene škode in je uporaba občinskega zraka vsakemu prosta. Zato prosimo vse naše državne poslance, naj se pri vladi pritožijo, da se napravi konec nečuvenemu zatiranju Slovencev in vsega trgovskega in obrtnega stanu v Mariboru." — S tem nastopom so štajerski Nemci in nemškutarji začeli boj na nož. Oni so začeli ta boj in nosili bodo njegove posledice.
— Na naslov železniškega ravnateljstva V Trstu. Iz dobrega vira vemo, da imajo sprevodniki na novi železniški progi ukaz, da morajo pov-sodi tam, kjer so na postajah dvojezični napisi, izklicevati imena postaj v obeh deželnih jezikih To velja tudi z a K or o š k o. Toda na Koroškem se ta naredba ne izvaja, ker tega ne pripuste tamkaj pri železnici nastavljeni uradniki. V dokaz tega tale slučaj: V četrtek 25. oktobra t. 1. je sprevodnik na popoldanskem vlaku, ki vozi z Jesenio proti Celovcu, na postaji v Podgorju na Koroškem klical ime postaje, kakor je ravnateljstvo pred-
pisalo, v nemškem in slov en -skemjeziku:MariaElend-Pod-gorje. čim je službujoči uradnik to slišal, je jel oštevati sprevodnika in mu je enkrat za vselej prepovedal, da bi izklic e v al ime podgorske postaje drugaČekakor nemško, in sicer vse dotlej, dokler bo dotični uradnik služboval v Podgorju. Komu se naj sedaj pokori ubogi sprevodnik? Ravnateljstvo mu je za-povedalo, naj izklicuje postaje, kjer so dvojezični napisi, v nemškem in slovenskem jeziku, posamni uradniki mu pa na svojo pest prepovedujejo ukaz ravnateljstva izvrševati! Ali smo že res prišli v Avstriji tako daleč, da se smej o fanatiČni nemško-nacionalni uradniki brez kazni z op ers ta vi j a ti odredbam železniškega ravnateljstva? Ali bodo podrejeni uradniki pri nas že komandirali ravnateljstvo, ako ne bodo zadovoljni s kako naredbo?! To bi bilo nele žalostno, ampak tudi — nevarno! V interesu stvari torej zahtevamo, da se železniško ravnateljstvo v Trstu postavi na noge in pouči nemške šoviniste med železniškimi uradniki na Koroškem in najsi so podrejeni tudi beljaškemu ravnateljstvu, da imajo respektirati naredbe višje oblasti, bodisi že v Beljaku ali Trstu, in jim zagroziti s primerno kaznijo, ako se bodo še enkrat drznili na svojo roko razveljavljati njim neljube naredbe višje železniške oblasti! Pričakujemo, da bo železniško ravnateljstvo v Trstu, oziroma v Beljaku ukrenilo vse potrebno, da se ne bodo več godili slučaji, slični onemu v Podgorju. Ako bi se pa proti našemu pričakovanju ne storilo ničesar v tej zadevi, bodemo Slovenci končno prisiljeni poseči po sredstvih, ki bodo raznim šovinistom pri železnici vzela za vselej veselje, na slovenskih tleh kršiti ravnopravnost slovenskega jezika! Aut-aut! Železniško ravnateljstvo ima sedaj besedo!
— Vse doseže, kar mu drago, sosed moj!" Pri železnici v Beljaku je nastavljen kot pristav nekiRoss-1 e r. Mož je strogo vsenemškega mišljenja in kot tak eden izmed najhujših vsenemških rogoviležev v Beljaku. Ni je bilo v zadnjih letih vsenemške prireditve, kjer bi on ne nastopal kot vsenemški agitator in kjer bi ne nosil velikega zvonca. Rossler je postal tako duša vsenemškega gibanja v Beljaku in postopal je tako, kakor da bi ne bil več uradnik, ampak neomejeni gospodar situvacije, kateremu se mora v Beljaku pokoriti vse, tudi njegovi neposredni predstojniki v uradu. To je končno jelo presedati tuli njegovim predstojnikom in premestili so ga iz Beljaka. V vsenem-škem taboru je nastal zaradi tega silen krik in vik in nemško časopisje je zahtevalo, da mora Rossler ostati v Beljaku in se preklicati njegova premestitev. In res se je Nemcem posrečilo, višjo železniško oblast ugnati v kozji rog in doseči, da se jeRosslerjeva premestitev — razveljavila! Rossler torej ostane v Beljaku in bo še nadalje igral tu glavno vlogo, kakor jo je doslej. Pred nekaj meseci je pa bilo iz Beljaka prestavljenih več slovenskih uradnikov brez vsakega vzroka, a vse prošnje, dasi so bile vsestransko podprte, niso nič izdale. Slovenci so morali v Trst, dasi so bili nekateri s premestitvijo materialno občutno oškodovani! Tu se vidi dvojna mera pri naših oblastvih! Ako je uradnik Nemec, mu je dovoljeno vse in lahko doseže vse, ako je pa Slovenec, ki se količkaj zaveda svoje narodnosti, ima takoj čutiti težko pest višje oblasti. To je naravnost škandal, ako uživajo nemški uradniki takšne predpravice pred svojimi nenemškimi tovariši! Kdo se naj potem Čudi, da Slovenci nečejo vstopati v take službe, kjer bi naj bili uradniki druge vrste! Slovenski poslanci naj že vendar enkrat pošteno posvetijo v ta Avgijev hlev in pometejo gnoj, ki se je zlasti nakopičil v področju železniške uprave.
— Votni listki na novi državni železnici se odlikujejo po čistem jeziku, kar smo že parkrat imeli priliko pribiti. Danes imamo pred «eboj vozni listek, katerega „slovensko"   besedilo slove: „Bohinj-
ska Bistrice — Radmanns-dorf 3 tf. o sob. vlak. Ne vemo, ali so tisti ljudje, ki so sestavili to besedilo, tako neumni, da ne vedo, kako se ima slovensko besedilo glasiti — za slovensko besedilo se menda gre tukaj! — ali pa so tako hudobni, da se s takim spakedrovanjem norčujejo iz slovenščine. Najlepše je seveda „Boh. Bistrica — Radmanns-dorf". Vzrok tega je, da prihajajo k nam ljudje, ki niso zmožni našega jezika in ki potem pišejo take kolo-bocije, da ne vemo, ali bi se jezili ali jokali nad njimi t. j. nad uradniki in kolobocijami. Slovenske uradnike pa pošiljajo skoraj v deveto deželo!
— Ljubljanski „Volkskredit" vabi Nemce na slovensko zemljo.
Med Srbi v južni Ogrski je bilo svoj čas razdanih na milijone listov z na pisi „kdor proda le ped srbske zemlje tujcu, je kukavica in izdajalec." To načelo je prešlo vsem poštenim Srbom takorekoč v kri in v meso. Pošten Srb ne bi tujcu prodal svoje zemlje za noben denar, ker se dobro zaveda, da velja njegov narod le toliko, kolikor ima zemlje v svoji posesti. Narod brez zemlje je izgubljen. Tudi pri nas bi moralo veljati to na čelo, toliko bolj, ker pritiskajo tujci z vsemi silami, da bi nas proletarizirali in pregnali. Z uradi in z agitacijo nas ne bodo raznarodili, pač pa dosežejo ta svoj namen, če nas gospodarski podjarmijo. V industrijalnem oziru smo še danes popolnoma odvisni od svojih sovražnikov in nismo skoro nič na boljšem, kak«t zamorci v Afriki, ki jih industrijalni narodi eksploatirajo. Tudi naša zemlja je le deloma v naših rokah. Dosti obsežni deli našega teritorija so v nemških rokah in na milijone nemškega denarja je vknjiženega na slovenska zemljišča dostikrat tako, da je zemljišče pravzaprav last nemškega denarnega zavoda, slovenski kmetovalec pa le še moderni tlačan. V tacih razmerah bi morali obračati vso skrb, da ohranimo svojo zemljo, da je še pridobimo, kolikor je mogoče in da obvelja načelo: kdor proda le ped slovenske zemlje tujcu, je kukavica in izdajalec. To bi moralo biti zapisano v vsako slovensko srce, kakor božja zapoved „Spoštuj očeta in mater." Res, da je v sedanjih žalostnih gospodarskih razmerah marsikomu nemogoče, držati se tega načela, a Če se mora že posameznika obsojati, če pod težo razmer proda slovensko zemljo tujcu, kaj naj se reče šele o dobro stoječem zavodu, ki tujce zvijačno vabi, naj kupi to slovensko zemljo. In to je storila klerikalna L j uds k a posojilnica v Ljubljani, ki se pri tej kupčiji poslužuje nepoštene zvijače, da prikriva svoje ime. Ožigosali smo že, daje najlepše vinograde na Sp. Štajerskem, ki jih je prevzela po nekem falitnem Regoršku, prodala strupenemu nemškemu naci-jonalcu, dasi bi bila lahko dobila slovenskega kupca. Požrešne klerikalce pa to ni nič ženiralo. V „Gra-zer Tagblattu" z dne 25. oktobra čitamo naslednji iuserat: Weingarten-verkauf Am 90. Oktober d. J. wird der AVeingarten „Johannesberg" bei Maria Neustift V, Stunden von Pettau entfernt (in der Kollos) freihiindig von dem Laibacher „Volkskredit^ verkauft
...........und  verden kauf-
lustige auf die besonders giinstigen Bedingnisse aufmerksam gemacht." „Volkskredit" to je „Ljudska posojilnica." In ta zavod kliče Nemce iz Gradca, naj kupijo v slovenskih Halozah ležeč velik vinograd in dela na to, da bi zopet lep košček slovenske zemlje prišel v nemške roke. Ko bi bogat denaren zavod med Srbi ali med Nemci kaj tacega storil, ne vemo, kaj bi se ž njim zgodilo. Slovenci pa gledamo tako početje tako mirno in ravnodušno, kakor bi bili že izgubili vsak Čut in vsak smisel za narodno korist in čast.
— Dr. Krek o katoliških voditeljih in časnikarjih. Na proti-alkoholnem shodu v Mirnu dne 21. pr. m. je govoril dr. Krek o katoliških voditeljih in časnikarjih rekoč: „Vsi voditelji in časnikarji pa ne bodo ničesar dosegli, dokler bodo vdani alkoholu.  Vzrok podivjane polemike
v listih je alkoholov strup. Iz najbolj neumnih Člankov gleda večkrat — „maček." Dr. Krek že ve, da je govoril resnico, saj je v vedni zvezi s „Slovenčevimi" in „Domoljubovimi" uredniki, pa tudi z voditelji katoliške stranke, kamor spada tudi sam. Zato beremo v „Slovencu" in „Domoljubu" toliko podivjanosti, ker so njuni uredniki vdani alkoholu. Iz najbolj neumnih člankov gleda torej večkrat — maček . . . "* — O kaplanu Brajcu. „Slove-
nec" je pretečeni teden pisal, „da je gospod Brajc „vsled mirnega in tihega značaja" splošno priljubljen. Smešno je to, da „Slovenec" pozna Brajca kot takega. Saj se morajo škofovi pandurji še spomniti, kakšne komedije je neki človek iz Sore počel po „Slovencu" takrat, ko je mislil gasilno društvo v Sori kar v prah poteptati. Dolžil je člane gasilnega društva, da so v cerkvi mrežo ukradli, pesek kradli, da je vas Sora najbolj nerodna vas na Slovenskem itd. Prazni farovški hlev je pustil zabiti, da ne bi kakšen voznik djal k.nja v hlev, čeravno so ga gasilci prosili, naj za ta dan prepusti hlev. Ljudi je nagovarjal, naj ne dajo za gasilno društvo ničesar itd. Našteli bi lahko celo vrsto dokazov „njegovoga mirnega in tihega značaja". Pred nekaj dnevi pa je ta človek mirnega in tihega značaja zopet pokazal svoj pravi značaj. Pred župniščem teče studenec. Ta studenec so vredili žup-Ijani, še predno je Brajc vedel, kje leži vas Sora. Sedaj pa je ta človek nekaterim neljubim hišam prepovedal natakati vodo iz tega studenca. Pa ne menda zato, da bi je njemu zmanjkalo, ampak iz golega sovraštva. To so nam povedale verodostojne priče iz Sore in zato vprašamo „Slovenca" : Kakšen je tak značaj, kakor je Bra-jec? Ponovite še enkrat, da se bodemo smejali nove vrste mirnim in tihim značajem.
— Idrijska realka. Pod tem naslovom je prinesel sobotni „Slove-nec" med idrijskimi novicami notico, ki je sicer pisana res le za idrijske klerikalce, a ker Črni pošten j ako viči zopet razvijajo razna dejstva, je potrebno, da se nekoliko pobavimo s to notico. Posvečeni dopisnik pravi, da „Slovenski Naroda .vendar enkrat odkrito pove, da bode mestna občina let s imela nad 20.000 K primanjkljaja in dalje, da sedaj, ko so volitve pri kraju, si gospoda upa z resnico na dan, a ko je prej „Slovenec" o tem pisal, se je reklo, da laže, im-pertinentno laže. Temu nasproti kon-štatujemo, da smo vselej pisali odkrito in nismo nikdar ničesar prikrivali obcinarjem o gmotnem stanju idrijske občine, pač pa „Slovenčevi" dopisniki še sedaj zavijajo vso stvar in ne povedo pravega vzroka, zakaj je nastal pri občini tako velih primanjkljaj in pisarijo tako, da bi nepoučen Čitatelj mogel misliti, da primanjkljaj prihaja od tod, ker se ni prav gospodarilo in se je lahkomiselno izdajalo denar za razne druge neproračunjene izdatke. Ne povedo pa, da je primanjkljaj povzročilo samo znižanje davčne vsote za mesto Idrija, in da se takemu primanjkljaju ne more izogniti tudi najvestnejše gospodarstvo. Da pred volitvami še nismo vedeli o tolikem nazadovanju, davka in o tem tudi preje pisati nismo mogli, je Slovenčemu dopisniku dobro znano, saj ima v tej stroki dobro informiranega poročevalca, ker se davek rudniškemu erarju odmerja navadno šele v drugi letni polovici. Ker torej „Slovenecu o tem ni pisal, tudi nismo mogli trditi, da v tej stvari impertinentno laže. Če smo pa pribili „Slovenčeve" laži, smo te tudi vedno dokazali, kar ni bilo ravno težko. Klerikalni dopisnik se čudi, da obe združeni sedaj gospodujoči stranki v Idriji ne prideta do onega sredstva, ki bi njima in tudi drugim ustregel, namreč do podržavljenja naše realke in navaja razloge, ki govore za to. Prav res se moramo mi Čuditi naivnosti ali hinavščini dopisnikovi. Vsak otrok v Idriji ve, da je prva naloga občinskega odbora skrbeti za podržavljenje mestne realke, sedaj pa pride klerikalni noviČar in dobrohotno in prav lepo nas ve tuje, da je treba realko podržaviti in tudi pove,
kako prijazno, s kakimi argumenti se bo podprlo tozadevno prošnjo. Takoj nato pa poudarja, da liberalci ne bodo mogli izvesti podržavljenja, in sicer zato ne, ker sta svoječasno glasovala v deželnem zhoru dr. Tavčar in dr. Ferjančič proti obstrukcij-skemu predlogu dekana Arkota in je bil sedanji župan v deputaciji, ki je pred šestimi leti pri naučnemn ministrstvu prosila za realko, zato pa ima idrijski občinski odbor zavezane roke. Ali jih vidite klerikalce! Najprvo dobrohotna n »svetujejo sredstvo občinskemu odboru, potem pa pravijo, da se občinski odbor ne more poslužiti tega sredstva. Ne bomo se zmotili, če pravimo, da je tej notici avtor brihtni dekan Ar ko sam. V tem nas potrjuje tudi tendenca te notice, ki je, navajati vodo na mlin. S L. S. v Idriji in Arko se tako rad pohvali. Pa so res merodajni razlogi, vsled katerih se liberalci ne morejo zavzeti za podržavljenje realke. Klerikalci so stavili predlog v deželnem zboru, ne da bi imeli mandat od idrijske občine, zgolj v svoje obstruk-cijske namene, v Času, ko je imela idrijska realka šele drugi razred, in vsak razumen človek je mogel videti v klerikalni akciji le profanacijo stvari in je zato pošten poslanec prav storil, da je glasoval proti de-kanovemu predlogu. Podržavijo se zasebni zavodi le, če morejo dokazati, da so v resnici potrebni, to pa se najbrže ne more z dvema razredoma. Prav tako je šepast drug razlog. Kje stoji pisano, da se razmere v dobi šestih let ne morejo na slabše premeniti! Pa so tudi v ministrstvu najbrže že pozabili na ono strašno bahanje idrijske občine, da je zmožna sama vzdrževati zavod, saj se je ruinistrstvo od takrat najmanj trikrat že menjalo, čisto naravno je, da je morala deputacija dokazati zmožnost občine za vzdrževanje realke, saj bi sicer ne moglo dovoliti ministrstvo ustanovitve. Prav tako smo £ prepričani, da je vsak član deputacije vedel, da se zavoda ne bode imelo dalje v občinski upravi, kakor bo to treba. Narodno napredna stranka je realko ustanovila, ona bo tudi skrbela, da bo zavod podržavljen. Stori to takrat, kadar bo vedela, da je Čas za to in bo računiti na uspeh in najmanj bo "potrebovala inicjative v to od idrijskih klerikalcev.
— Predrznost štajerskih Nemcev. Iz slovenskega Stajerja se nam piše: „Deutsche Wacht" od 1. novembra t. 1. v svojem uvodniku po že dosti znanem svojem načinu per-siflira interpelacijo našega državnega poslanca dr. Voušeka radi tudi že v vašem listu ožigosanega „ukaza" mestnega odbora celjskega glede cestnih tabel in napisov. — Ker se v tozadevni interpelaciji tudi navaja, da bi odslej mogle tudi slovenske občine prepovedati v svojem območju vsak nemški napis: — in to bi bilo tudi edino pravo ter se bode moralo izvesti! — pa modra rD. Wacht" seveda zaničTjivo namigne, to ne gre, — j a Bauer, das ist was anderes! — kajti nemški jezik si je tudi že davno pridobil vsled svoje kulturnosti (!) med Slovenci domovinstvo, on ima pravico se šopiriti med nami i. dr. Naposled pride „D. W.u do sklepa, da je avstrijski sodnik, — nota bene slovenski — ki si javno upa tako govoriti ter še navduševati občine — aha! — da naj dopise, ki niso pisani v slovenščini, odklanjajo, — „minder-wertigu!! — Slovenci bodo že tudi celjski „Schildersturm" preboleli! A kako bode našim „kulturnim" Nemcem pa še v bodoče predlo, bomo videli. Seve mora vsa zavedna slovenska javnost tudi vravnati odslej po tem svoje nastopanje. Sapienti sat! —
— Italijanska   gimnazija v
Puljll. Ni dolgo tega, kar se je sprožila misel, naj ustanovi dežela v Pulju italijansko gimnazijo. Zdaj poroča „Naša Sloga", da nabirajo italijanski dijaki v Pulju med meščanstvom podpise za prošnjo za ustanovitev italijanske gimnazije v Pulju. Prošnjo pošljejo na deželni odbor v Poreču. Istrski Italijani imajo deželno gimnazijo že v Pazinu in državno v Kopru,  a ti dve jim še ne zadostu-
jete, hočejo imeti še tretjo. Seveda bo njihova prošnja ugodno rešena, doČim se vsaka slovenska ali hrvatska zahteva v Istri kratkomalo odbije, pa naj bo še tako podprta z dokazi o resnični potrebi tega ali onega kulturnega zavoda za Slovence ali Hrvate istrske.
— Imenovanje. Višji gozdni svetnik v poljedelskem ministrstvu, g. Vaclav Goli, je imenovan za nii-nisterijalnega svetnika.
— Slovanska avstrijska učiteljska zveza se ustanavlja in, kakor poroča „Učiteljski Tovariš", bo definitivno ustanovljena v enem letu.
— „Osa". Št. 52. Vsebina: Slovenskih baekov slavnostna koračnica.
— V prijateljskem krogu. — Šiloma so ga potegnili v nebesa. — Liberalec po „Slovenčevih" podatkih. — Glavni vzrok. — Slovenska podjetnost. — Hitra rešitev pritožbe. — Zanimiva predavanja itd. — Podobe: Zunanjega eks-ministra poslednja želja.
— Pomarančar in Trdoglav.
— Repertoire slovenskega gledališča. Danes zvečer prvič velika Čarobna opera „Ruslan in Ljudmila". Opera je najskrbnejse pripravljena in naj epše opremljena. V torek se opera ponovi.
— Koncert »Glasbene Matice".
Prvi letošnji koncert „Glasbene Matice" bo v ponedeljek, dne 12. novembra v veliki dvorani „Narodnoga doma". Nastopil bode prvič v Ljubljani slavni „Ševčikov kvartet" na godala in sodeloval bode koncertni zbor „Glas bene Matice**. „Ševčikov kvartet" tvorijo štirje mladi 25 do 27 let stari češki umetniki, gg. Bohuslav Lhotsky (1. violina), Karel Prochazka (2. violina), Karel Moravec (viola) in B e d i i c h Vaška (violončelo). Vsi štirje so dovršili z izvrstnim uspehom praški konservatorij, prvi trije kot učenci slavnega ŠevČika, po katerem so si dali ime. poslednji kot učenec Vihanov. Svoj početek ima kvartet v Varšavi, kjer so vsi štirje umetniki triinpol leta skupno delovali pri fUharmoniškem društvu. Štiri leta so se med sabo vežbali v komorni glasbi in nastopili prvič v javnosti v sezoni 1904. 5. Prepotovali so Rusko, Nemčijo in Avstrijo in si po komaj enoletnem javnem nastopanju mahoma pridobili zase ves muzikalni svet cele osrednje Evrope. Povsod so bili sprejeti z najgorkejšimi simpatijami in z burnim entuziasmom. Na razpolago so nam ocene vseh večjih listov. Nekatere prinesemo prihodnje dni.
— Koncertnega zbora „Glasbene Matice" skušnja za mešan zbor je v ponedeljek, 5. t. m., ob 8. zvečer v pevski dvorani.
— Viktor Galle t. Snoči ob 11. uri je po dolgem bolehanju umrl zasebnik gospod Viktor Galle v starosti 62 let Pokojnik, ki je bil znan in spoštovan širom dežele, je bil rodom Ljubljančan. Študiral je tehniko in se tako navdušil za idejo svobode, da je vse popustil in se odpravil, da pristopi Garibaldijevi četi. V Trstu so ga ustavili in moral se je vrniti domov. Prevzel je potem krasno graščino Bistro, a obolel je na pljučih vsled česar je Bistro prodal svojemu stricu in šel v Egipet, kjer je ostal dve leti in je tudi popolnoma okreval. Od tedaj je živel v LJubljani in se bavil z lovom. Toda g. Viktor Galle ni bil navaden lovec, nego umen lovec v najlepšem pomenu te besede. Negoval je lov z ljubeznijo in s požrtvovalnostjo. Skrbel je, da se je zaplodila divjačina in svoje moči in ves svoj čas posvečal delu za povzdigo lova v tem smislu. Štirideset let je imel v zakupu lov v Mojstrani in njegova zaluga je, da slovi ta revir daleč po svetu. Ljubljanski lov je bil tako uničen, da še vrabcev v njem ni bilo dobiti; pokojnik je iz ujega napravil krasen revir. Gospod Viktor Galle je ustanovil društvo za varstvo lova in je vodil z največjo vnemo ter bil sploh prvi strokovnjak v vseh lovskih stvaren. Svojo domovino je ljubil pokojnik z ginljivo iskrenostjo. Bil je ponosen na to, da je Kranjec in dasi mož stare šole in vzgojen v starem ljubljanskem miljeju, je bil vedno zvest slovenskemu narodu. Nikjer ni pustil slovenskega jezika zapostaviti in tudi večinoma nemških društvih je skrbno varoval ravnopravnost. Kadar se je udeležil volitve, je dosledno volil kandidate narodno-napredne stranke. Svoj čas, ko je bil pri obč. volitvah ljubljanskih posebno ljut boj, ker so postavili tudi Nemci in klerikalci svoje kandidate, se je primeril slučaj, ki je posebno karakterističen za pokojnika. Ko je prišel gospod Viktor Galle na volišče, ga je ustavil neki nemški gospod in mu rekel: „Kaj ne, g. Galle, na Vaš glas smemo pač računati." Mirno a odločno mu je odgovoril g. Galle: „Ne; name sploh ne smete nikdar računati, jaz volim narodnonapredne kandidate; sin sem te dežele in se ne bom nikdar izneveril slovenskemu
narodu". Ta epizoda najbolje kaže, kakega značaja in mišljenja je bil pokojnik. Vrlemu možu zadnji lovski blagor!
— Splošno slovensko žensko društvo začne v kratkem zopet prirejati javna predavanja, ki bodo — kakor doslej — dostopna vsakomur. Društvo je pridobilo že nekatere gg. predavatelje, ki so si izbrali v svoja predavanja velezanimive predmete. Poleg tega pa namerava odbor prirejati tudi pogostokrat društvene sestanke ob nedeljah popoldne, kjer bodo društvenice same predavale ter se tako urile v izražanju svojih misli in svojih nazorov.
— I. letošnji sestanek »Splošnega slovenskega Ionskega društva" bo jutri v nedeljo ob 5. popoldne v društvenih prostorih na Rimski cesti 9. Pričakovati je, da bodo pokazale članice svoje zanimanje za društvo ter se udeležile sestanka v prav obilem žtevilu. Predavala bo gdč. R. Kadivec o svojem izletu na Veliki K 1 e k (Grossglockner).
— Akademija« Odbor se je na svoji prvi redni seji dne 31. vinotoka sledeče določil: dr. Vladimir Ravnihar predsednik, Ivan F r a n-k e, c. kr. profesor — podpredsednik, dr. D r a g o t i n L o n Č a r, c. kr. profesor — tajnik, Jakob Tur k, inge-nieur — podtajnik, dr. Jernej Demšar, zdrav. — blagajnik, Robert K e n d a c. kr. prof. — gospodar; ostali so odborniki brez portfelja. — Sklenilo se je odposlati na društva poročilo o občnem zboru, v kolikor so se vsled pristopa društev in drugih korporacij kot redni odnosno izredni člani izpremenila pravila. Društva naj naznanijo predmete, o katerih želijo predavanj in dan, kdaj naj se vrše predavanja. Faktične stroške krije dotično društvo, ki prireja predavanja. Referat glede osnove in organizacije društev, čitalnic, bralnih društev i. dr. prevzame odbornik Žerjav, oni glede vseuČiliških kurzov v Ljubljani odbornik Grošelj. Poročilo o predavanjih ima tajnik dr. Lončar. Odbor je rešil dve prošnji za izposojilo večjega skioptikona ter sklepal glede predavanj v tekoči sezoni v Ljubljani in po deželi.
— Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem ima 6. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne v mali dvorani hotela Union v Ljubljani izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Poročilo in razgovor o važnih stanovskih zadevah. Koj nato sledi ob 7. uri zvečer zborovanje društva zdravnikov na Kranjskem. Kolegi udeležite se pol-noštevilno obeh zelo važnih shodov.
— Odvetniške in notarske uradnike II- krajevne skupine opozarja odbor še enkrat, da je redni občni zbor jutri, v nedeljo, ob treh popoldne v prostorih bratov Novako-vičev, v Sodnijskih ulicah.
— Člane pomočniškega zbora gremija trgovcev   opozarjamo še
enkrat, da se vrši v nedeljo dne 4. t. m. ob polu 11. uri dopoldne v dvorani slovenskega trgovskega društva „Merkur" (Narodni dom) redni občni zbor.
— Iz »Ruskega Kružka". Društvo ima razposojenih še okoli 50 učnih knjig. Vkljub pozivu se te knjige še dosedaj niso vrnile. Odbor torej vnovič poživlja vse one, ki imajo na posodo društvene učne knjige, naj jih nemudoma vrnejo, ali jih pa od društva o d k u pij o.
— Učni tečaj za laščino otvori
slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljabljani. S poukom se prične v ponedeljek dne 5. t. m. Poučevala bode gospa Marjanica Lindtnerjeva. Učne ure so vsak ponedeljek in četrtek od 9.—10. ure zvečer v društvenih prostorih („Narodni dom").
— Zabavni večer. Opozarjamo na ta večer pevskega društva „Slavec", ki se vrši jutri, v nedeljo 4. novembra t. 1. v areni „Narodnega doma". Ker je ves spored šaljiv, bode zabave obilo. Začetek ob l/2S. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. Po končanem sporedu se začne takoj ples. Loterije ali srečkanja ni. Pri zabavnem večeru svira dobro poznati, priljubljeni sekstet na lok, tudi restavrater se bode vsestransko potrudil, da zadovolji slavno občinstvo z dobro jedjo in pijačo, osobito z vinom iz Zajče-vih kleti ter z izbornim termalnim pivom in plzencem. Arena bo dobro zakurjena.
— Pevski in zabavni večer pevskega društva „Ljubljanski Zvon" bode, kakor smo že poročali, v nedeljo, 4. t. m., ob polu 8. uri zvečer v salonu pri „Levu", Marije Terezije cesta. Spored: Zborovo petje, četverospevi, solospevi s spremlje-vanjem glasovirja, šaljiva pošta itd. Po končanem sporedu ples. Vstopnina prosta. Spored petju je jako dobro izbran; tudi za raznovrstno zabavo bode kar najbolje skrbljeno. Cenjeni podporni člani, kakor tudi vsi drugi prijatelji petja in zabave se na ta večer uljudno vabijo.
— Ljubljanski dimnikarji so se
sešli dne 26. m. m. na razgovor radi razdelitve mesta Ljubljane na dimnikarske okraje. Sestanek bil je pri načelniku deželne zadruge dimnikarjev na Kranjskem, kojega so se udeležili vsi ljubljanski dimnikarji razen jed-nega, ki je že itak proti taki razdelitvi, in sicer radi tega, ker bi moral potem nekaj dela odstopiti svojemu stanovskemn tovarišu. Da se je pa ta sestanek vršil, je to zasluga zadružnega inštruktorja g. dr. Blodiga, ki je že v imenu zadruge in ljubljanskih dimnikarjev napravil in predložil c. kr. deželni vladi prošnjo za razdelitev mesta v okraje. Gosp. zadružni inštruktor je zbranim mojstrom vsestransko raztolmaČil to zadevo ter opisal vse koristi, katere bodo imeli dimnikarji, ako se mesto razdeli v okraje. Dalje se je govorilo, da se bo, ko se doseže v Ljubljani taka razdelitev, delalo tudi na to, da se uvede prostovoljna omejitev na dimnikarske okraje po celem Kranjskem, tako, kakor je to urejeno Judi že na Štajerskem. S tem se bo vendar enkrat doseglo, da ne bo eden dimnikar drugemu prevzemal dela in še celo za nižjo ceno in se bo ščitila tudi stanovska čast. Dalje so zbrani dimnikarski mojstri ljubljanski sklenili predlagati na prihodnjem zadružnem zboru, da pristopi deželna zadruga dimnikarjev na Kranjskem k državni zvezi dimnikarskih zadrug na Dunaju. Tudi to zadevo in nje koristi je raztolmačil g. zadružni inštruktor in dal pojasnila na razna tozadevna vprašanja posameznikov ter zajedno tudi izvršil revizijo zadruge. Obljubil je tudi, da se sigurno udeleži prihodnjega zadružnega zborovanja ter prosil, da se mu vpošlje tozadevno povabilo. Tako se mora tedaj reči, da je bil ta sestanek jako poučen in poljuden, le žal, da ni splošnega zanimanja za take zadeve; upati je, da bo započeta akcija dosegla svoj smoter.
— K podraženju mila se nam
piše od dobro poučene strani z ozi-rom na našo notico 30. oktobra, kjer se trdi, da se surovine mila, predvsem loj niso nič podražile: Današnje kolosalne cene mila nikakor ne izhajajo iz cen surovega loja, ampak od cen vegetabiličnih olj, ki so od prvega do zadnjega vsa tuj import. Vsakemu človeku bo jasno, da kokosovi orehi, palmova jedra, arachidovi sadeži in nebroj drugih tropičnih sadov ne raste v Evropi, ampak morajo biti vsi surovi dovažani semkaj, oziroma v Trst in Marseille in Severno Nemčijo, kjer se šele v velikih tovarnah pridobiva iz njih olje, ki je danes, rekel bi, edina mašČobna sestavina mila! Surov loj pa, in naj bo še tako lep, se danes prav nič ne izdeluje v milo, kar je bilo pač pred leti, dokler še niso bile kemične lastnosti impor-tiranih olj ali ta sama dovolj poznana. Loj se vsled draginje slanine proiz-deluje v umetno maslo, Margarin in Premier Jus, ki pa danes prav malo varira v cenah napram onim pred letom dni! Omenil sem torej, da so surovine mila poleg raznih alkalij, katerih cena pa je v zadnjem Času radi premale produkcije tudi zvišana, tropiČna olja. Vsled slabe letine na Cejlonu, v Indiji in tropični Afriki pa se je uvoz teh surovin očividno zdatno zmanjšal, ni torej nobene nad-produkcije, ampak se vsak parnik, ko dospe na svoje mesto obložen s tem blagom, takorekoč zapleni od gotovih tvrdk, ki potem diktirajo ceno. Pred dnevi sem govoril s prokuristom največje nemške tvrdke, ki uvaža olja in na dan razpeČava 70—80 vagonov teh surovin za milo ; ta mi je povedal, da je letošnja žetev pri kokosovih orehih silno slaba in da radi tega dve tovarni v Harburgu pri Hamburgu nameravate opustiti stiskanje olj, ker ni dobiti za to orehov kokosovih in palmovih sadov. Tudi je bil omenjeni prokurist popolnoma prepričan, da tendenca, ki vlada sedaj, ne odneha morda še eno leto. Tudi ameriški import v Amsterdam" in Rotterdam se je silno znižal tako na govejem kakor na kuštrunovem loju, ki je preje tvoril v vseh nemških tovarnah za milo znatno surovino in so danes primorane seči po rastlinskem olju! Tak je torej položaj za milo in slep bi bil, kdor ne uvidi zbog teh razmer zvišanja cen zanj! Karteliranje mi-larjev nikakor nima oderuškega značaja marveč je le odpor židovskim tvrdkam, ki pri tem uganjajo svoje špekulacije. To naj bo v pojasnilo konsumentom pa tudi gg. mesarjem, da ne bodo tolmačili zvišanja cen mila s stališča kupČijske zveze, ki jo imajo z milarji!
— Iz Šiške se nam piše: Zadnjo sredo se je spravil dobro znani kruljavi dopisnik iz Šiške v „Slovencu" nad našega nadučitelja. Ker pri vseh poskusih spraviti napredni občinski odbor v diskredit pri naprednem občinstvu v Šiški ni imel nobene sreče, se je vrgel sedaj po znanih „Slovenčevih" principih — komur mogoče Škodovati, čeprav z zlobnimi izmišljotinami, krasti čast poštenim ljudem
in jemati jim dobro ime — na vodjo judske šole v Šiški. Očita mu, da pohaja po Ljubljani, mesto da bi bil v šoli, da nosijo otroci krvave uhlje domov in ga pošilja v pokoj. Navaja tudi sedaj otvorjeno Šulferajn-sko šolo v Šiški za posledico tega postopanja šolskega vodje. Sicer škodoželjni dopisnik „Slovenčev" ne zasluži odgovora, vendar hočemo resnici na ljubo konstatirati sledeče: G. naduČitelj hodi res po Ljubljani, to bo menda vsakemu dovoljeno, toda le v ovojem prostem času. Do-pisun naj navede imena onih učencev, ki so prišli iz šole s krvavimi uhlji, ker po izjavi g. nadučitelja ni še nikdar prijel nobenega učenca za ušesa. Da pa je ustanovitev pri-vatne nemške šole posledica nad-učiteljevega postopanja, je pa to tako otročja trditev, da moramo res dvomiti o zdravi pameti dopisnikovi. O priliki zadnjega protestnega shoda proti šulferajnski šoli v Šiški je „Slo-venec" dolžil liberalce v Šiški, da so zakrivili ustanovitev te šole. Radovedni smo, kaj bode tretji vzrok. Dasi se g. nadučitelj napram absurdnemu anonimnemu dopisniku „Slovence vemu" noče zagovarjati, smo si vendar šteli v dolžnost toliko omeniti, ker je g. nadučitelj splošno priljubljen mož, ker v vseh 37 let njegovega delovanja v šoli ni Še nikdar imel nihče vzroka pritoževati se o njegovem postopanju.
Več Šiškarj ev.
— Zabavni večer, ki ga priredi zabavni odsek „Sokola" v Šiški danes zvečer v gostilni „pri Raci", ima na sporedu tombolo s krasnimi in številnimi dobitki, petje, šaljivo pošto itd. Začetek ob osmih. Vstop prost. Čisti dobiček pripade telovadskemu skladu.
Kaj je s socijalnim odse-komna Jesenicah, se nas p vprašuje
od več strani. Delavstvu svetujemo, da se obrnejo na načelnika odseta gosp. Janeza Krivca, ki bo gotovo ra-dovoljno dal druga pojasnila.
— Čigava je deklica? ste vprašali med dnevnimi novicami v številki 250 z dne 31. oktobra. Resnici na ljubo naznanjam, da v rateški občini ni poznata nikaka deklica z imenom Marija Urbančič. Tudi v Ratečah na Gorenjskem ni rojena in ne pristojna; še manj pa, da bi tu služila pri kmatu Janezu MartinČiču. Tu sploh ni nihče tega imena. Le dvojna je, ali pripada deklica v Rateče okraj Krško, ali si je pa vse navedene podatke izmislila.   Toliko v pojasnil«.
— Za IV. porotno zasndanje
V Novem mestu je določen za predsednika porotnega sodišča g. dr. Jakob Kavčič, predsednik okrožnega sodišča, za njegova namestnika pa gg Ludovik G o 1 i a in Ivan Š k r 1 j, višja dež. sodna svetnika. Porotniki so izžrebani sledeči: A. Glavni porotniki: Petsche Jurij, posestnik in gostilničar, Srednja vas, B e r c e Ivan, posestnik in gostilničar, Log, Kajtna Anton, posestnik i a klepar, Radeče, Jerman Franc, posestnik in gostilničar, Črnomelj, K u-1 o v i c Franc, posestnik, Gor. Sušioe, R e p o v ž Ivan, posestnik in trgovec, Št* Janž, G o d e r e r Franc, posestnik im trgovec, Kočevje, Frigelj Janez, posestnik in župan, Jesenice, M a t-z e 11 e Jakob, posestnik, Brezje, B o-ž i Č Anton, posestnik, Leskovec, M a j z e 1 j Anton, posestnik in gostilničar, St. Jernej, J o n k e Jožef, posestnik in mesar, Kočevska Reka, Pisanski Alojzij, posestnik in trgovec, Sv. Križ, F r a n z Jakob, posestnik in zidarski mojster, Metlika, F a t u r Anton, posestnik in trgovec, Visnjagora, H a 11 e r Ivan, posestnik in trgovec, Radeče, E r č u 1 Franc, posestnik, Zagorica, Z a j c Anton, posestnik, Bistrica, K o n i g Jožef, posestnik in gostilničar, Gornja Vas, T o m i c Viljem, posestnik in trgovec, Trebnje, Staudehar Peter, posestnik in gostilničar, Staritrg, D e-b e 1 j a k Anton, posestnik in trgovec, Ribnica, Ambrožič Martin, posestnik, Žrjavin, T e r č e k Anton, posestnik in klobučar, Metlika, H o-č e v a r Andrej, posestnik in župan, Pricerkvi, Brinskelle Matija, posestnik, Vimai, P e h a n i Franc, posestnik in gostilničar, Žužemberk, Urbajs Anton, posestnik, Podkraj, R o g a 1 e Janez, lesni trgovec, Kočevska Reka, I v š i č Mihael, posestnik, Čatež, P i r n a t Štefan, posestnik in župan, Visnjagora, Kotnik Jožef, posestnik, Mirnapeč, Pir ker Franc, posestnik in trgovec, Ribnica. Stonič Andrej, posestnik in gostilničar, Štale. Puhek Janko, posestnik in trgovec, Črnomelj. He-nigmann Franc, posestnik, Goriča-vas. B. Nadomestni porotniki: K o š a k Janez, posestnik in gostilničar, Novo mesto. Gre gore Jurij, posestnik in dežnikar, Novo mesto. Windischer Alojzij posestnik in trgovec, Novo mesto. Gačnik Anton, mesar in gostilničar, Novo mesto, Jer man Alojzij, posestnik, Vel. Sla-tenek. M ur gel j Jožef, posestnik, Dalnivrh. Kastelic Janez, posestnik in kovač, Žabjavas. Krese Martin, posestnik, Gor. Straža. Murn Franc, posestnik in svečar, Kandija.
2. Priloga »Slovenskemu Naroda11 št 252, dne 3. novembra 1906
— Iz Ajdovščine se nam piše: Po vseh listih je krožila vest, da je gorelo sodoiJ8ko poslopje v Ajdovščini, in da je pri tem zgorela zemljiška knjiga in vsi tozadevni spisi. To pa ne odgovarja popolnom resnici, kajti gorela je te soba, kjer se nahaja registratura in še ta je pogorela le deloma Da se ni ogenj razširil — kakor bi se bilo prav lahko zgodilo, keT je razsajala isti večer močna bnrja, — zahvaliti se je v prvi vrsti požrtovalnemu delovanju gg. Rih. Poniža in Antona V a d n j a 1 a iz Ajdovščine. Tu, dva gospoda zaslužita, da se ju očitno pohvali.
— Kaplan Rabuza jo je 30. pr. m. kar nenadoma popihal iz Skal v velenjskem okraju. Ljudem se je odvalil kamen od srca. da jih je zapustil ta božji namestnik, ki je delal zclražbe in prepir. Rabuza pa se je pokazal kot jako lažnjive^a človeka. Pred kratkim je v krčmi obljubil vpričo dveh mož, da ne bo nobenega Velenjčana več napadel v zakotnem lističu „Naša moČu. Minilo je pa ne kaj dni in ko je izšel ta list, bil je v njem nesramen dopis iz Velenja. V tem dopisu so se blatile splošno znane in poštene osebe in se jim je očitalo marsikaj nepravilnega. Vzrok tega je bil, ker dotične osebe bero „Slovenski Narod", dočim svoj posel opravljajo v splošno zadovoljnost in se jim ne da oporekati ničesar. Naj bi se Rabuza bil pobrigaj za staro nediplomirauo babico v Sent Janžu na Vinski gori. Ako pride ta ženske, k porodu in porodnica ne more takoj poroditi, svetuje ji, naj kuha in pije čaj iz tičje blata, če bi ji pa hotela kri odteči, naj pa deva na trebuh gorko kravje »>lato. Sem naj bi bil Rabuza vtaknil svoj posvečeni nos!
— Nemška šola v Gabrju pri Celju je zagotovljena stvar, ker je
rSchulverei;;u že dovolil iz svojega jubilejskegs fonda 100.000 K. Ustanovi se obenem petrazredna deška in petrazredna dekliška šola z otroškim vrtcem vred. Nemško časopisje je vsled tega kar noro veselja ter vzklika, da je to krona vsega dosedanjega delovanja nemškega „Schulvereinau. Slovenski poslanci pa se ne ganejo, da bi prisilili osrednjo vlado, da zapove zidanje dostojnega šolskega poslopja za celjsko okolico, dasi je prostor že davno kupljen in kapital zagotovljen.
— Brežiška policija. Interpelacija si. posl. slove : Tajn. brežiški K. Sen al on je bil kaznovan *>krat po kaz. zakoniku, enkrat zaradi pretepa : mestni stražnik Žerjav lOkrat po §§ kazenskoga zakonika, med tem tudi zaradi tatvine in zaradi težke telesne poškodbe, mestni stražnik Nar a t pa petkrat, med tem tudi zaradi ponarejanja kovanega denarja. Taki so brežiški rčuvaji" miru in postave!
— Nesreča. V Miirzzusehlagu se je ponesrečil delavec Fr. Por k iz Pliberka na Koroškem. Pri njem so našli hranilno knjižico z vlogo par sto kron. Na kak način se je ponesrečil, še ni dognano.
— Akademićno tehnično društvo „Tabor11 v Gradcu ima od i. novembra 1906 naprej svoj lokal v Bra ndhof gas s e 12 1.
— Slovensko izobraževalno društvo „Naprej" v Gradcu se misli razpustiti. Za slovenske razmere v Gradcu je to gotovo prav značilno! Tolikrat se toži, koliko tisočev in tisočev Slovencev v Gradcu je že požrl nemški zmaj in vendar razpada društvo, ki bi naj zajezilo raznarodenje graških Slovencev! Ali res ni nobene moči, nobene eneržije v nas V Kdor trdi, da graška slovenska inteligenca ne potrebuje nobenega društva, namenoma in vede slepi ali pa se je že tako pogreznil v nemško blato, da podpira rajši nemške težnje nego slovenske. Vendar je pa še Čas, da se reši ..Napreju propada, zato na delo, dokler ne bo prepozno!
— Nemško dijaštvo in Sud-mark. Po zadnjem shodu nemških akademikov v Gradcu dne 26. oktobra je pristopilo v Gradcu nič manj, nego 6 00 dijakov na novo v S u dm ar k, rektor graškega vseučilišča dr. Kornelij D o el ter je pa pristopil k društvu kot ustanovnik. Nabirajo se denarni doneski in zbirajo se delavci, da se z ogromno silo napade naše ozemlje. Tem večja je naša dolžnost, da se tudi sklenemo v čete na odločen boj sovražnega napada.
— Nemški in slovenski kmet na Štajerskem.   Ch tem predmetu
razpravlja v graški „Tagespost~ nekj učitelj iz Spodnje Štajerske ter pride do zaključka, ki je gotovo časten za slovenskega kmeta. Nemški kmetje na Srednjem in Gornjem Štajerskem niso naklonjeni šoli ter glasujeju najrajši za takega poslanca, ki jim obeta skrajšati šolski obisk. V nekaterih krajih na Srednjem Štajer>kem štrajkajo šolski učenci po naročilu staršev zaradi spremenjenih počitnic. Ako pošlje nemški kmet svojega sina v srednje šole, mora postati le duhovnik. Slovenski kmet pa je drugačen — piše imenovani učitelj. Svojih otrok ne pošilja le rad v ljudske šole, temuč
žrtvuje še lepe vsote, da priskrbi svojim sinovom, da, ceio hčerkam boljšo izobrazbo. Srednje šole na Spodnjem Štajerskem so prenapolnjene s slovenskimi učenci, ki ne študirajo pozneje le bogoslovja, temuč tudi na drugih fakultetah. Tako hrepenenje po napredku dela slovenskemukmetskemu prebivalstvu gotovo le Čast — okornim Nemcem pa Škodo; zakaj Slovenec zna oba deželna jezika ter jih vsled tega ne nameščajo le na Spodnjem Štajerskem, temuč tudi že v Gradcu in na Dunaju. — Ko bi le bilo vse res tako!
Škandalozni dogodki, ki so
se vršili preteklo nedeljo na kolodvoru v PodrožČici, in so jih izzvali železniški uslužbenci, pridejo pred okr. sodišče v Rožeku. Preiskava je še v teku, ker je oblast zasledila imena onih uslužbencev, ki mislijo, da jih je žel. uprava zato nastavila, da bodo pretepali Slovence.
— Hitra pošta. 12. oktobra t. 1. je bilo v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem oddano pismo, naslovljeno v 2 uri oddaljene Loče. Pismo je pa romalo po Štajerskem, kjer je dobivalo nemške opombice, dokler ni srečno 27. oktobra prišlo na svoj cilj. To so lepe poštne razmere!
— Poskusen samomor. 27. pr.
m. je v Solkanu skočil v Sočo Er-n e s t K o s iz Solkana. Domačinom se je posrečilo, da so ga izvlekli iz vode z drogom, ki ga navadno rabijo za potegovarje drv iz Soče. Pri tem so mu prizadejali težko rano na vratu. Mož je star okoli 40 let, pa je prišel ob imetje, kar utegne biti vzrok nesrečnemu Činu.
— Katoliški abstinent. Da abstinenca od opojnih pijač ni nič nespametnega, posebno za nižje sloje, se ne da oporekati. Hinavsko pa je kazati se abstinenta, zraven pa na skrivaj prazniti bokale. V Ljubljani imamo več takih zgledov pri katoliških abstinentih. Bolj odkritosrčen je pa bil mož, ki se je udeležil protialkohol-nega shoda v Mirnu na Primorskem in ga drug dan ni bilo na delo. Ko je prihodnji dan prišel, odgovoril je na vprašanje, kje je bil prejšnji dan : ..Xe zamerite, včeraj nisem mogel priti delat, smo imeli v nedeljo shod proti alkoholu, pa smo nekoliko preveč pili!" Taka odkritosrčnost imponira.
— Strahovit vihar je razsajal na Vseh svetnikov dan v liburnij-skem zalivu. O tem nam piše naš opatijski dopisnik: Veter in valovi morja so se skušali, kdo bode bolj razsajal in povzročil več škode. Ko likor je dosedaj znano ta dva elementa v Opatiji Voloski in bližnji okolici nista zahtevala človeških žrtev, zato je pa več materijalne škode, ki se more že sedaj ceniti na več stoti-soč kron. Že zjutraj se je videlo, kako se pode po nebu oblaki, ki niso nič dobrega prerokovali: ob pol eni uri popoldne počeli so pa vsi elementi delati. Vihar je vihral, po morju so se podili valovi visoki kakor hiše, bliskalo se je in grmelo, dež je lil, kakor da bi se oblak odtrgal. Veter je drevesa ruval s koreninami, valovi so pa rušili vse, kar so dosegli. Ko je bila ta strašna elementarna igra po 2 urnem delu končana, ni bilo več videti pomola v Opatiji. Izginil je z morske površine. Kakor pomol, tako so tudi zginile vse premikajoče stvari kakor kopališčne hišice, ki so bile postavljene in dobre pritrjene na obmorski obali, klopi, ki so bile postavljene na obmorskem potu in tudi sama obmorska pot je veliko škode pretrpela od strašno bučeČega morja. Železo debelo kakor roka, se je lomilo liki tenka palčića in morje metalo na kraj po 20 — 30 rentov težke skale kakor perje. Lastniki ladij so neumorno delali skoz in skoz premočeni okoli svojih ladij, da so mogli spraviti na varno, kar s<-je sploh še dalo rešiti. Parniki niso vozili in so se s težko silo rešili v varna mesta. Ker je opatijski pomol izginil, bodo odslej naprej, dokler ne bo vlada napravila novega pomola, parniki, ki plovejo med Reko in Opatij o-Vo-losko, postajali v Voloski, kjer je pomol ostal skoraj nepoškodovan. Takega viharja, kakršnega so prinesli letošnji Vsi svetniki, ne pomnijo tukaj najstarejši ljudje. — Kakor se nam poroča od druge strani, bo pomol stal pol milijona kron in bo preteklo pol leta, predno bo gotov. Na Reki je bil istočasno tudi grozovit vihar, ki je istotako napravil veliko škode Tam je padala tudi toča.
— Drzna gcljuSija. V .-redo je prišla v filijalko banke ,Credit; v Trstu ženska, ki je predložila pismo bančne tvrdke Mandel & Co., ki je zahtevala, naj se izroči ženski deset romunskih delnic „Nationala" v skupni vrednosti 1370 K. Banka je izročila zahtevano. Pozneje se je izkazalo, da je bilo pismo ponarejeno.
— Nesreča na južni železnici.
31. oktobra je okoli polnoči na Op-činah povozil vlak premikaca Frana Bizjaka. Odtrgal mu je eno roko in eno  nogo.   Nesrečnež je živel še
kake pol ure. Bizjak zapušča mater, ki   živi v Ljubljani.   Oženjen  ni bil.
— Izobraževalno, zabavno in podporno  društvo „Zvezđa" na
Dunaju priredi v nedeljo, dne 4 novembra zabaven večer v dvorani hotel E. Schwarz, Auerspergstrasse 9 (za parlamentom). Pričetek ob 7. uri zvečer. Na sporedu je: petje, tamburanje, solopetje (g. jur. J. Badjura) s sprem-ljevanjem glasovirja (g. jur. Leitgeb); šaljiva pošta z dobitki. Prosta zabava. Slovenski gostje dobro došli!
— Železniška nesreča. V četrtek zvečer se je vsled deževja odtrgal del brda med Plasom in Ličo nad Reko ravno v času, ko je prihajal poštni vlak. Lokomotiva se je prevalila in skočila s tračnice. Strojevodja je bil ranjen.
— Novi ekspresni vlak med Parizom in Reko. Mnogo se je že govorilo in pisalo o novem ekspres-nem vlaku, ki naj bi vezal Pariz z orijentom, pri tem pa pustil na strani Nemčijo, kar je zlasti z otvoritvijo Simplonskega tunela omogočeno. Kakor se pa zdaj poroča iz Zagreba, poj de ta ekspresni vlak samo do Reke in se vpelje že to zimo. Razgovori o tem vlaku so v najlepšem tiru in je baje čisto gotovo, da se ta ideja v par mesecih uresniči.
— Govorilec s trebuhom Rene Carode priredi danes zvečer v hotelu „L1 o yd" na zahtevo gostov predstavo z sporedom kot zadnjič. — Jutri zvečer je predstava v hotelu pri „Ma-liču". Začetek vselej ob 8. uri. Predstava je vsled izborne zabavnosti vredna vsega priporočila.
— Tujci V Ljubljani. Pretekli mesec je posetilo Ljubljano 4377 tujcev, torej 366 manj nego meseca septembra iu 790 več nego lani istega meseca. Nastanitev po raznih hotelih je bila sledeča: „Slonu 874, „Union" 546, „Maliču 437, „Llovd" 308, ^Avstrijski cesar" 200, „Ilirija" 263, „Južni kolodvor" 260, „Strukelj" 138, „Graj-zerJ 136, „Bavarski dvorec" 174, po drugih prenočiščih 1041.
— Po naključju ali namenoma
je danes dop. okoli 10. ure ubil nekdo šipo pri vratih trgovine g. Kebra na Starem trgu. Ker je bil takrat po Starem trgu velik promet, je storilca gotovo kdo videl in naj ga blagovoli naznaniti mestni policiji ali pa gosp. Kebru samemu v svrho eventuvalne povrnitve škode.
— V deželno bolnišnico so
pripeljali 381etnega kočarjevega sina Jožefa Kristana iz Begunj, ker so mu pri nekem tepežu zlomili nogo.
— Pobalinstvo. V noči od četrtka na petek so dosedaj še neznani ponočnjaki izruvaii na Cesti na Rožnik napisa: „Vožnja in ježa je tod prepovedana" in „Prepovedana pot za dacu podvrženo blago". Pač neumestna šala.
— Tatvina. Delavki Mariji Kovačevi so bili na Sv. Petra nasipu št. 13 iz zaklenjenega stanovanja ukradeni trije bankovci po 100 K. Tat je neznan.
— Dve kokoši sta bili predvčerajšnjim na Tržaški cesti št. 38 ukradeni sodnemu slugi Rudolfu Lukežu. Kokoši sta bili na licu mesta zaklani.
— Pri tatvini zeljnatih glav
je bil včeraj popoldne zasačen na ljubljanskem polju neki tukajšnji nepridiprav. Nabral si je bil 20 komadov zeljnatih glav, a mu je še pri delu neka stranka skazila veselje in ga oddala stražniku.
— Poskusen vlom. Danes ponoči okoli 2. ure je skušal nekdo šiloma priti v trafiko na Bregu Št. 6. Ko pa je slišal, da stanovalci vstajajo, se je zbal in odšel. Priporočamo Breg pozornosti policije, ker je v nekaj letih se že tretjikrat poskušalo vlomiti, in to pri vratih ob cesti!
— Delavske gibanja. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Heb 40 Hrvatov, 14 Hrvatov in Macedoncev je prišlo iz Amerike, 20 Lahov se je pa vrnilo z Dolenjskega v svojo domovino.
— Izgubljene in najdene reči.
Krojaški vajenec Venceslav Dermota je izgubil srebrno^ uro z verižico, vredno 20 K. — Šolski učenec (^iril Križ je izgubil usnjato denarnico, v kateri je imel nekaj Čez 6 K denarja. — Šivilja gdč. Ivana Leopoldova je izgubila bankovec za 20 K. — Gosp. Fran HabiČ je izgubil črno anker-uro z verižico, vredno 16 K. — Ivan Tur-šič je našel srednjo vsoto denarja in jo oddal na magistratu.
— Ljubljanski sekstet na lok
koncertuje danes zvečer ob 9. uri v „Narodni kavarni". Vstopnina prosta.
— „Ljubljanska društvena gtttlba" priredi danes zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob S. uri. Vstop prost. — Jutri zvečer se vrši koncert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta.
— Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva  „Merkur .  V službo se
sprejmejo: 3 poslovodje, 1 potnik, '! kontoristi in stenografi, 9 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špe-
cerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke,- 3 pomočniki želez-ninske stroke, 2 kontoristinji, 5 učencev. — Službe iščejo: 1 poslovodja, 10 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 10 kon-toristinj, 3 blagajniČarke, 4 prodajalke.
* Najnovejše novice. Romantična poroka. Nižji uradnik pri dunajskem magistratu baron Lieben-berg je dobil letošnjo spomlad ponudbo, naj za 20.000 mark sklene navidezno poroko z neko damo. ki bi rada dobila naslov baronice. Uradnik je privolil, dobil potnino ter se pe-peljal v London. Tam ga je čakala lepa dama v spremstvu mladega gospoda, ki je bil uradniku predstavljen za nevestinega tajnika. Dama se je ženinu zahvalila za ljubav, nakar se je takoj vršila poroka. Po poroki se je dama s svojim tajnikom odpeljala in srečni ženin je nikoli več ni videl, pa tudi obljubljenega denarja ni dobil. Vrhu vsega pa je še izgubil svojo skromno službo na magistratu, ker je brez dopusta odpotoval k poroki. Začela se je tožba, in sedaj je bivši uradnik šele dobil svojih 20.000 mark, potem ko jo dovolil v ločitev zakona. Izplačal jih je baje pruski princ Joahim Albreht, sin pokojnega princa v Brunšviku. Princ je bil namreč tisti tajnik, ki se je z damo odpeljal na poročno potovanje ter se sedaj, ko je baronica, poroči ž njo. Zagonetna dama je gledališčna igralka Sulzer, rojena Dunajčanka.
— Strel na vojaškem v e ž -bališ Ču. Pri vežbanju novincev v Trierju je neki rekrut oddal ostri strel. Krogla je zadela narednika Linsemanna, daje padel mrtev. Preiskava ni mogla dognati, kdo je kroglo izstrelil, in ali se je to zgodilo namenoma ali le pomotoma.
— Močno spanje. Blizu Be-rolina je bil v železniškem vozu I. razreda oropan tovarnar Melkiir. Oropani je spal tako trdno, da so mu roparji celo čevlje sezu i in odnesli.
— Zgorela je velika steklarna Hermanna in Glaserja v Plzni. Več sto delavcev je ob zaslužek.
— Saksonski kralj je odredil, da se izroči hči grofice Monti-gnoso, princezinja Monika, nekemu ženskemu samostanu v Pragi.
* Tat s 36 imeni   V Rue d'
Aligre v Parizu je stanoval mnogo let spoštovani, častitljivi starec Ma-ksim Jousse. Imel je majhno mlekarno, živel je mirno in vsi sosodje so ga radi imeli. Toda sedaj je policija dognala, da je ta „poštenjak" velik lopov in vodja velike tatinske družbe, kije ropala po okolici, pa tudi v mestu. V raznih delih Pariza je pod 36 krivimi imeni najel skladišča in prodajalne, kjer je prodajal ukradeno in priropano blago. V kupčijskih zvezah pa je bil tudi z Anglijo, Nizozemsko in Švico.
* Podmorski slikar. Pomorskih slikarjev je bilo vedno dosti, o podmorskem pa doslej še ni bilo Čuti. Zdaj se je tudi tak našel in pripoveduje o njem list „American", ki istočasno reproducira nekaj del, ki jih je ta čudni gospod, Pritchard po imenu, naslikal na dnu morja. Stvar je seveda nekoliko čudna, a ne preostaja nam drugega, kot da mu verjamemo. Pritchard pravi, da zaradi lomljenja svetlobe ni mogoče z morske površine videti nepopisljivega Čara barv na dnu morja. Pritchard se je spustil v kali-fornske vode in tam naslikal doslej nenavadne slike. Seveda zaradi tega govore o njem kot o originalnem pojavu umetniškega življenja, kar mu baje ni nevšečno.
* Grofica   Montignoso pri
SVOJib OtrOGihi O sestanku grofice Montignozo s starejšima svojima sinovoma v Monakovem poroča neki časopis vse podrobnosti. Princa sta kar tekmovala med seboj, kateri bo materi povedal več novic. Princ Kristijan je vprašal mater: „Ti si vendar imela lep prstan z rubini, zakaj ga danes nisi nataknila ?u Potem sta pripovedovala, da sta postala poročnika, da jima je oče obljubil kupiti avtomobil itd. Ko se je potem grofica razgovarjala z majorjem Obri-nom, sta se princa igrala s svojo sestrico Moniko, ki je dosedaj nista še videla. Princezinja se je hitro sprijaznila z bratoma. Pri obedu sta princa tolkla orehe ter dajala jedra sestrici v usta. Ko je rekla grofica svoji hčerki: Veš, Monika, ta sta tudi moja otroka, ravno tako, kakor si ti moje dete," tedaj je mala Monika objela svojo mater ter se tesno privila k njej, kakor da bi se bala mater i/gubiti. Hitro sta minili za sestanek določeni dve uri. Pri slovesu je rekla grotica svojima sinovoma: „Povejta papanu, da se mu zelo zahvaljujem za sestanek z vama! Upam, da se svidenje pouovi tudi z ostalimi vajinimi brati! Izročita papanu iz vsega srca mojo zahvalo! Objemita in poljubita papana in ostale brate in sestre mesto mene." Pri tem so se
držali vsi trije v tesnem objemu. Sinova sta samo odgovarjala: nDa, mama, vse izročiva tako papanu.- S tem je bil sestanek končan. V saksonskih krogih so baje prav zadovoljni s sestankom. O kaki spravi med grofico in kraljem pa ni govora. Princezinja Monika, ki je sedaj 3 in pol leta staraj se baje izroči materini sestri, knje^inji Hohenlohe-Barten-stein, d\ se na ta način pripravi prelio 1 (.d matere do saksonskega d v. Ta.
* Čndnje   sanje. Sianskemu
meščanu g. Meisnerju na Češkem se je sanjalo, da so ga v gostilnici, v katero je vsak dan zahajal, položili mrtvega v rakev in nesli na pokopališče. Te sanje so ga tako vznemirile, da ta večer ni hotel gostilnice obiskati. Na prigovarjanje svoje soproge, ki ga ni videla rada žalostnega, je pa vendar šel. Komaj se je v gostilni usedel na svoj prostor, je obledel in bil mrtev. Zadela ga je srčna kap.
* Koliko stane ruska državna brzojavna agentura? Kakor javljajo iz Petrograda, so leta 1905. znašali stroški za vzdrževanje ruske brzojavne agenture okolo 400.000 rubljev.
* Avtomobili iz zaroke. Avtomobili igrajo važno vlogo v zadnjem Času v družabnem življenju mladih ljudi. Nedavno se je zagledal na Nemškem sin bogatega lorda v neko gledališko igralko in jo proti očetovi volji poročil. Oče ga je nato izdedi-nil, a sin je stopil v službo v avto-mobilni tovarni. Zdaj se je dogodil podoben slučaj, samo narobe. V Londonu se je zagledala Miss Videt Far-rar, hči milijonarja, v fanta, ki je vozil njen avtomobil. Poročila sta se na skrivaj in zdaj živita v veliki sreči v Londonu.
* Iz veronauka. Pri veronauku je pripovedovala mala Lizika poglavje „ Jezus in Samaritanka": In Rebeka mu je pomolila vrč vode, rekoč: „Pij, gospod, potem bom napojila Še druge kamele".
* Linčevanje v Ameriki. V zadnjih 25 letih je bilo, kakor piše new-yorški list „Woredeu linčano v Združenih državah okolo 4000 ljudi. Od teh jih je bilo 95 odstotkov črncev, obtoženih, da so izvršili oziroma poskušali posiliti bela dekleta. Navadno so jih obesili, mnogo jih je bilo ustreljenih, nekoliko so jih spalili na gro-madi, a v Arkansasu se je pripetilo, da so nekemu črncu najprej odtrgali roke, potem noge, zvezavši nesrečnemu najprej roke, a potem noge v upre-ženi par volov.
* Zrcalo katehet V. Znani češki profesor M as ar y k je izdal bro-šurico, ki je vredna, da se jo omeni. Kakor znano, je Masarvk na neki skupščini imenoval katehete „denun-cijante, od države plačane". Cela vrsta kateheto v se je čutila žaljena, in šli so k sodniji ovadit Ma-sarvka. 30S jih je bilo, ki so ga tožili. Masarvk je bil pred sodnijo oproščen obtožbe. To tožbo slika profesor Masarvk ter navaja v brošuri 65 slučajev katehetskega denuncijanstva. Nekatere omenjamo tu: 1.) Bivšega učitelja Ivana Kranicha je ovadil župnik pri šolskem nadzorniku, da čita brezbožne knjige, tako na primer knjigo „Emil" od Rousseaua! 2.) Drugi župnik je silil nadzornika k pojedini, dal prinesti na mizo, čeprav je bil petek, govejo juho, meso, pečenko itd., obenem pa se je pritožil radi učitelja, da je jedel v petek klo-basico s hrenom! 3.) Na nekem gimnaziju je pretil katehet z ovadbo „gori", ako bo šolski sluga še naprej ob petkih nosil profesorjem klobase s hrenom v konferenčno sobo. 4.) Neki župnik je ovadil učitelje, da niso bili že toliko let pri spovedi, ter da dajejo slab zgled. 5.) Drugi župnik je ovadil učitelja, da jena hodniku šolskega poslopja kadil cigareto. 6.) Katehet je ovadil učitelja, da ne poklekne v cerkvi, se ne prekriža nikdar, ne moli, ne poje in ne pripogiba glave! 7.) Nekega učitelja Tucka so duhovniki ovadili, ker pri vizitaciji ni poljubil nadškofu roke. 8) V nekem kraju so telovadili šolski otroci, ker ni bilo v šolskem poslopju telovadnice, v tamkajšnji društveni telovadnici. Katehet pa je napisal ovadbo, da tako prihajajo v dotiko z nevarnimi odraščenimi telo vadci. V šoli pa je pripovedoval otrokom o spolnem življenju take reči, da se jih ne more zapisati. Tudi dekletom petega razreda je pikantno predaval. 9.) Neki župnik je ovadil učiteljstvo, da ne poklekajo v cerkvi ter ne delajo latinskega križa. In nadzornik je zaukazal, da morajo poklekati ter se prekrižavati! 10.) Neki katehet je ovadil učitelja ter priložil ovadbi prepis zapisnika, h kateremu sploh ni bilo originala. 11. > (>b neki Husovi slavnosti je imel učitelj slavnostni govor. Katehet je nastavil na bližnjem zidu lestev, da je mogel bolje slišati govornika. Posledica je bila ovadba, in učitelj ni bil dvakrat pripuščen k izpitu usposobljenosti za meščanske šole. Ti slučaji menda zadostujejo.
Vabilo
občnemu zboru
dijaškega podpornega društva
r^dogoj r»44
v Ljubljani,
ki bode
dne 24. novembra 1906
ob šestih zvečer w        t u i posvetovalnic-!.
Dnevni red:
1. Og vor predsednikov. 2 Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Volitev odbora.-!
5. Volitev računskih preglednikov.
6. Posameznosti.
V Ljubljani 3. novembra 1906.
V Imenu odbcra
dr. Lovro Požar
t. č. tajnik.
Ivan Hribar
t. č. predsednik.
*) Določbe pravil glede občnega zbora se glase:
§ 13. Odbor šteje poleg predsednika in njegovega namestnika 13 članov. Vsi člani morajo biti voljeni izmed ustanovnikov in rednih članov; vendar pa v odboru ne sme biti več kot 7 ustanovnikov. Poleg predsednika in podpredsednika mora stanovati vsaj sedem odbornikov stalno v Ljubljani. Ostalih G odbornikov se voli. tako, da ima Kranjska (zunaj Ljubljane). Štajerska, Koroška, Goriška, Trst z okolico in Istra po enega zastopnika v odboru.
§ 19. Redni občni zbor je vsako leto meseca julija ali avgusta in zboruje v Ljubljani.
§ 20. Občnemu zboru je pridržano:
a) voliti predsednika, njegovega namestnika in trinajstero odbornikov;
b) voliti tri društvenike za preglednike računov;
c) imenovati častne člane;
č) sklepati o računskem sklepu in proračunu ter o poročilu računskih preglednikov;
d) sklepati o premembi pravil;
e) jemati v pretres samostalne predloge društvenikov;
f) sklepati o razpustu društva.
§21. Občni zbor sklepa o vseh predlogih z nadpolovično večino glasov. Kadar je enako glasov, odločuje predsednik.
§ 22. O samostolnih predlogih društvenikov se sme obravnavati le takrat, ako so bili 14 dni prej naznanjeni društvenemu odboru.
Za veljavnost sklepa o premembi pravil je treba, da glasujeta zanj dve tretini navzočih društvenikov.
§ 23. Obravnave občnega zbora, kateri je sklepčen, ako se ga udeleži vsaj 30 društvenikov, vodi predsednik ali njegov namestnik.
Vsak društvenik ima pravico pooblastiti sodruštvenika, da ga zastopa na občnem zboru, vendar pa nihče ne sme imeti več kot pet glasov.
Za legitimacijo pooblaščenčevo zadostuje lastnoročno podpisana izjava poobla-srilčeva.
Književnost.
— Zvonček". Vsebina 11. št.: 1. Na Vernih duš dan. Josip Van-dot. Pesem. 2. Junak. C. Gol ar. Pesem. 3. Kužek. E. Gangl. Pesem s podobo v barvotisku. 4. Ubogi Pe-terČek. Borisov. Povest. 5. Iz kraljestva živali. Mara Ivanovna Tavčarjeva. Basen. 6. Gos in palček. Mara Ivanovna Tavčarjeva. Basen. 7. Povodni konj. L a d. Ogorek. Popis s podobo. 8. Na jelena! Andrej Rap<\ Povest. 9. Dobil je kolač. Ivo Blaži č. Povest. 10. Gospodinja Ivanka. E. Gangl. Povest s podobo. 11. Labodi. O s o j-ski. Pesem. 12. Igrišče. I. B. Zabavni spis s podobo. 13. Zajčja šola. Podoba v barvotisku. 14. Izgubljeni sin. Juraj Pangrac. Povest. 15. Pouk in zabava. Zastavica v podobah. Fran Roječ. — Zajčja šola. — Kavovec.
— Železnice na Kranjskem. — Baj-kalsko jezero. — Kunci v Avstraliji.
— Koliko psov je na svetu. - - Vrednost železnic vsega sveta. — Nazaj v planinski raj! V. Krek. Uglasbena pesem. — Rešitev.
— Politično življenje Slovencev. Spisal dr. Dragotin Lončar. Ponatis iz „Naših Zapiskov." V Ljubljani 1906. Založil pisatelj. Prodaja L. Schwentner. Strani 33. Cena 60 v. Ta brošura nam podaja skico slovenske politične zgodovine. Pisatelj pravi sani, da je značaj tega spisa le informativen, da hoče v njem podati le pregled slovenskega političnega življenja. V tem tesnem okviru je pisatelj dobro in vestno rešil svojo nalogo. Zabeležil je najvažnejše dogodke in pojave in mestoma poskusil mimogrede pojasniti njih vzroke, ozadje ali pomen. Brošura je podučno, zanimivo in hvalevredno delo ter vzbuja željo, da bi dobili obširnejšo in natančnejšo zgodovino slov. političnega življenja. Zadnji čas je, da bi se kdo lotil zbiranja podatkov in informacij, ki jih morejo dati le možje ki so sodelovali v politiki.
Izpred sodišča.
Kazenake obravnavo prod deželnim sodiščem.
Poboj. Starčev hlapec Janez S u š i n v Litiji je imel jezo na Avgusta Kosanca in Ernesta O b er-m a j e r j a, mizarska pomočnika isto-tam. Zvečer na 20. velik, travna t. 1. je Sušin s sekiro v roki podil mizarja po stopnicah njunega stanovanja in zamahnil z njo proti glavi Kosanca, ki se mu je srečno pravočasno umaknil. Zadel ga je na desno dlan. V tej navarnosti sta se napadena urno oborožila in sicer Kosanc z drenovo palico, Obermajer pa s kosom ža-ganice ter odbijala nasprotnikove udarce, končno pa toliko časa po njem mahala, dokler se ni mrtev zgrudil. Obsojena sta bila zaradi prekoračenja silo brana vsak na 3 m e-s e c e strogega zapora.
Prefrigano d e k 1 e je 19 let stara Katarina  M u 1 e j iz Lesec. Slišala je   pogovor  med  očetom in Francetom Paplerjem iz Dorlovc, da bo Papler posodil  Muleju denar za popravljenje  hiše  v StudenČicah, kadar ga bo rabil, za  to  bo pa od Muleja smreke dobil. Katarina Mulej je porabila to priliko v svojo korist in pod pretvezo,  da jo pošlje njen oče,   izvabila  od  Paplerja  in tega žene v večjih zneskih 300 K. Ko se je prevara razkrila, pobegnila je ob-dolženka v Ljubljano, kjer so jo prijeli.  Zagovarjala  se je,  da ji je ta denar Papler podaril,  ker jo je enkrat zapeljal k spolskemu občevanju. Ta zagovor je bil od konca do kraja zlagan. Obsojena  )e  bila na 3 m e-s e c e ječe.
Zaradi sitnosti tepen. Anton Ća rman je dne 23. mal. travna v Starmanovi gostilni v Medvodah, kjer je bilo več drugih fantov, stresal sitnosti. Ko so se nekateri gostje odpravljali domov, je opiti Čarman fante na korajžo klical. To je bilo fantom dovolj; brata A 1 o j z i j in F r a n c e K e r n, Miha C vaj nar ter Jožef Kopač iz Pirnič so spalicama oboroženi skočili za njim in ga pošteno našeškali. Ker so ga preveč nabrisali so bili obsojeni in sicer Lojze Kern na 4 tedne, drugi pa vsak na 6 tednov ječe.
Prepir zaradi banderja se je vnel na Sv. Resnega telesa dan med fanti v Dobravi, ker je Janez Čamernik neopravičeno vzel od cerkvenika 20 vinarjev Domov grede od procesije so ga T o n e in M a t i ja Kozamernik ter Matija Ceš-n o v a r napadli, bili ga z rokami, ga potisnili v melino. potem pa z obutimi nogami obrcali ter mu pokvarili levo nogo. Matija Kozamernik je bil obsojen na 3 tedne, njegova tovariša pa vsak na 1 m e s e c ječe.
Telefonsko m uuojuvno poročila.
Dunaj 3. novembra. Z ozirom na razmerje med Avstrijo in It ali j o je važna oficijozna nota, ki je bila danes izdana. V tej noti je rečeno, da je imel minister zunanjih del baron Ae-renthal posvetovanje z italijanskim poslanikom vojvodo A v a r n o glede razmerja med Avstrijo in Italijo. Posledica tega so bile prijateljske izjave med Aerenthal om in italijanskim ministrom zunanjih del Tittonijem V teh izjavah je rečeno, da hočeta Aerenthal in Tittoni vso skrb obračati na to, da se ustanovi in goji tesno in prijateljsko razmerje med Avstrijo in Italijo.
Dunaj 3 novembra Krsta nadvojvode Otona se danes zapre. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci Otonovega sina, nadvojvoda Karla Franca Jožefa.
Trst 3. novembra. Promet ladij je vsled večdne ne silne burje na Adriji jako otežkočen. Morje je preplavilo obrežje od ho tela „De la Ville" do pomola Giu seppina tako, da je bil tramvajski promet ustavljen.
Budimpešta 3. nov. Vojni minister fcm. Schonaich, ki je danes obiskal ministrskega predsednika W e k e r 1 a, trgovskega ministra Kossutha in predsednika poslanske zbornice J ust h a, je izjavil, da je prišel v Pešto le predstavit se ogrskim ministrom in da ne misli zahtevati zvišanja rekrutnega kontingenta.
Rim 3. novembra. Uradna „Agenzia Štefani" razglaša noto, ki pravi, da sta Aerenthal in Tittoni drug drugemu sporočila
trdno voljo, postopati vedno porazumno in delati na to, da bo razmerje med Italijo in Avstrijo kar najsrčnejše
Frankobrod 3 novembra „Frankf. Ztg u javlja, da so v Manili ujeli japonskega častnika, ki je risal ondotne utrdbe. To je v Ameriki vzbudilo veliko vznemirjenost
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Tedenski pregled žitnega trga nam ne nudi nobenih znatnih sprememb. Tendenca je bila vseskozi mirna in nespremenjena — malenkostna lluktn acija ni da bi jo vpoštevali. Prehod iz oktobrovih eDgagementov vršil se je mirno, brez posebnega valovanja kurzov, kar se v takih slučajih posebno rado ne godi.
Pšenica je ostala celi teden na aesprcmenjenih cenah. Obilne so ponudbe trdih pšenic, premajhne pa one mehkih pšenic, ravnotežje je vsled tega lahko obdržati.
Koruza — staro blago je že siloo redko, gotovih vrst že sploh ni več dobiti, kar močno vpliva na po-višek cen za staro koruzo. Nova polagoma že prihaja na trg, v obče v zadovoljivi kakovosti. Pridno že delajo sklepe za november-avgust 1907, drugi zopet pričenjajo s kakšnim poznejšim mesecem do konec avgusta.
Oves se trdovratno vzdržuje na razmeroma visokih cenah ter se ni nadejati, da bi v novi kampaniji prišel na normalne cene prejšnjih let. ,
Moka še vedno boleha na neenakomernem konzum ubelih m temnih vrst.
Petrolej. V našem poročilu z dne 20. oktobra t. 1. smo poročali, da bo najbrže s 1. novembrom kartel v petroleja prinesel novost, da se bo moralo ratiaerijam vračati tisto množino praznih sodov, katere bodo potem rafinerije kupcu poslale. le res se je to s 1. novembrom uresničilo, novost katero ratinerije z vso strogostjo prakticirajo. Odjemalec, ki ne bo prazno posodo v teku 4 tednov, računši od dneva odpo-šiljatve, vrnil, ne bo dobil drugega blaga. Zato so razposlali prekupci enako se glaseče okrožnice — sUrar trgovcev je sedaj, da se teh predpisov, katerih ni mogoče spremeniti, drže. Kakor se nam poroča, so raiiuerije po tem sredstvu zato segle, ker se je večina praz ih sodov uporah'iala deloma za Spekulacijo, deloma zi. druge teko čine — rafinerije pa so dobile le majhne odstotke prazne posode nazaj. To se je s tem preprečilo. Cene za november so nespremenjene, vendar pa so se vršile prodaje na podlagi zgoraj omenjenega novega dogovora.
Sladkor za ratinade notira nc spremenjene cene.
Riž ima predtedenske cenef ^
Kava enako. \
Špirit  naznanja  nekoliko višje
cene.
Kan d it e   so   ceno   dvignile za 4 krone pri 100 kg.
— Mestna hranilnica v Kranju.
V mesecu oktobru 1906 je 434 strank vložilo 79.859 K 25 v, 303 strank dvignilo 123.530 K 44 v, 9 strankam se je izplačalo posojil 14.000 K, stanje hranilnih vlog 4,093.718 K 86 v, stanje posojil 2,321.269 K 30 v, denarni promet 386.700 K 38 v.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu oktobru 1906 je 213 strank vložilo 70.888 K — v, 206 strank vzdignilo 62.376 K 83 v, 17 strankam se je izplačalo posojil 14.040 K, denarni promet 285.452 K 40 v.
Poslano.*)
Odgovor lažnivemu piscu „Jeseniških novic" v soboto 27. o .»t. 1.1.
Z nekim posebnim veseljem se v dotičnih noticah imenuje ime „Schuh-macher" in se nam med drugim pred-baciva, da smo se Sokoli v St. Jakobu zastonj napili ter da s svojim radikalnim kričanjem ne bomo imponirali in sem jo v dokaz temu že dobil s svetilko po glavi. Sto kron dam za katoliški pufštein in 100 K tistemu ajmohtarju, ki mi dokaže, da smo se Sokoli na Koroškem zastonj poguma napili in da je „Schuhmacher nekoga za ramo prijel in zaklicali rAli si ti Nemecu in jo zato po nosu dobil. Dokler tega dopisun ne stori, je lažnivec in obrekovalec, pa naj bo žegnan ali pa ne. V kolodvorski restavraciji smo zahtevali slovensko, a se nas je zavrnilo z besedami: „\Venn ihr vvas haben \vollt" s, schaft' s auf deutsch an!u Potem se nas je začelo pehati s perona in je mene šiloma prijel žel. uslužbenec Sitar, katerega sem se mahajoč z roko dotaknil slučajno z dežnikom ter me nato udaril s svetilko. Kako se je tisti dan sploh vse vršilo v Št. Jakobu,je priča tamošnji župan g. Kobentar,
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
župnik g. Ražun z g. kaplanom in na kolodvoru župan iz Koroške Bele g. Potočnik in več Jdrugih. Vso nadaljno zadevo je že pojasnil „Slov. Narod." Kar se tiče napadanja glede dvojezičnih napisov, omenim le toliko, da je silno nehvaležno, če se napada ljudi, pri katerih so se ovekovečili razni klerikalni junaki na prav žalosten način in bi bilo res mlatenje prazne slame, če bi govoril o narod-njaštvu jeseniških klerikalcev, ki ima precej čudno slavo po kranjski deželi.
Mihael Artel.
Razširjeno domaća zdrav..o. v7eont_ veCja povpra&evanja po ,,MoII-ovem francoskem žganju in aoli" dokazujejo nspešn> vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 1*00. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpi som. 4 31 — 15
Cena in dobra luč. Ker se vse draži.
bo gotovo všeč vsr-m odjemalcem, če zved<>, da predobro znano podjetje žarn^ svetilke Ideal, Hugon Pollak na Duua u VI. WaUgas«e 34 prej ko f»Iej prodaja po dosedaojih izredno niz tih cenah svoje preizkušene izdelke (lestence in svetiljke za gazolin)
Notica. Pri zdravljenju različnih ran se mora najbolj p .žiti na to, da se rana popolnoma zaceli le tedaj, kadar so odstranjeni iz nje vsi nezdravi deli. Kratko rečeno, potrebno je, da se obvaruje rana takoj v pri-četku vsake nesnažnosti in da se uporabijo hladeča, bolečine olajšujoča sredstva proti vnetju. Staro, dobro in zato posebno uspešno domače sredstvo je najboljše znano praško domače zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi, ki se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. b
DlfMftaMtt, Ne moremo si kaj, da bi ne opozorili svojih bralcev, da so „Tudor" diamanti najpomembnejša iznajdba 20. stoletja. Brušeni in polirani so kakor pristni in e celo strokovnjakom težko najti razločka. Tudor diamanti, ki nimajo umetne podlage, se lahko umivajo in snažijo kakor pristni in nikoli ne izgube bleska. Družba Tndor ima razstavo in prodajo v Ljubljani pri Ant. Krisperju, na Mestnem trgu št. 21 in vsakega prijazno vabimo, da si ogleda te čudovite, po znanstvenem potu napravljene Tudor diamante, vkovane v nakit najnovejših vzorcev.
Zahtevajte
ilustrovan cenik
za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. IVallsrasse 34.
Cena, lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti, Poraba ll 4 kr. na uro.  3911—1
PoNtnvno varovnno. Vhako t mi««' janje in po-natiNkovanje kazulvo.
Edino pristen je Tfiierryjev balzam
le s zeleno znamko „redovnica"
StaroMlavno, neprekosno
proti slabemu probavljanju, krčem želodcu, koliki, kataru, pranim boleznim, influenci itd. itd. Cena ]2 majhnih ah 6 dvojnatih •teklcuic   »li  1   veliku sp^calna steklenica   &   patent.   zaina**. m K  .v— fr:4oko.
Tnitrryjevo centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vsem se tako starim rarmiu vnetjem, r»nitvam, ab-■ceMom iu otex!mj.m vseh vrst   Cena:   2 lončka K a HO se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
lekarnar A. Tfctorj v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči ortftinplnih zahvalnih pisem gratis in franko V zalogi v škuro vseh večjih lekarnah in medicmalriih Jrok'ornah. 4l & J— 46
94 9
Priporoča st*, paziti na to znamenje, ožgano v probek, in na etiketo z rudečini orlom, ker se jako pogostoina prodajajo ponaredite
M attoni-eve Giesshiibler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vsnskih in delikatesnih trgovinah.
Se dobi rovsod!
ml
886 neobhodno potrebna zobna C eme A
vzdržuje zobe čiste, bele in zdr«ve.| ■a^a—■ipoiiie™ p i immih—
Proti zobodolu m gnilobi zofi
Izborno deluj* dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki uet-aJd  «IIchii<»  In <mJ«<r»**ij««ji* »e » { t I J«Mno -««**»*» ii/
1 l»*«fct«a*   2   BkaA V «»<!«»««•   t 14..
Bi gorodLemu gospoda J?l.        m ti It u,
lekarnarja v Ljubljani.
Va&a izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je nepreko8ljiv pripomoček prot* gnjiU.bi zob, zato jo vsakemu najtople.e priporočam Obenem pa prosim, puSijae &e 3 steklenice Mul in?, ustne in zobne vo o.
Dovolim, da to javno oznauite, ker je res hvale vredno.
Leopold oangi, mestni tajnik
Metlika, 24. aprila 1906.
Del kkarna kil. Leu&tek* i Ljubljani, Risljiva cesta 41 1
leg novozgrajenega Pran ,lo*r-tnveef
hibi'' tPo*»tn 4« 43
Darila.
Za  družbo sv. Cirila  in Metoda:
Gospod Ivan Vertot učite j iz Kuueć b K, un bral g. Andrej Petek za leiAerbo, katero j« dob'1 g Ivan Valdin oa tomboli „Kmenjđkeia društva*. — Gospića Nela Kobalj, poštna a.sp. v Železnikih tk 13*0^, nabrano pri kegliauju tukajšnje int«*ligerie na kegljišču gosp Thalena Gospod Franjo Jošt, ravnate j .Zadružne zvez**-v Celju K 14'—, nabral na ženitvanjski go-tiji Egida in Miuke Vihar v >k mi kleti v l>lju. Skupaj K Siroti. Lepa hvala! Ziveii zavedui Slo vene ;
Za Glasbene Matice asanaci}ski iona.
Gospod dr. A. napin, odve nik v Ljutijani K ^0— iz poraviane kazenske zadeve Srčna hvala!
Umrii so v Ljubljani.
Dne 30. oktobra: Marija Bergles, delavka, 65 let, Radeckega cesta 11. Scropulosis.
Dne 31. oktobra: An-ela Polik, nad-sprevodnikova hči. 9 a leta, Tržaška cesta 31. Meningitis basilaris.
Dne 1. novembra: Marija Kump, dim-nikarjeva hči, 19 let, Radeckega cesta 11. Scrophulosis min.
V deželni bolnici:
Dne 29. oktobra: Gregor Formacher, nočni čuvaj, 67 let, Nephritis chron
Dne 30. oktobra: Ana Podbevšek. delavčeva žena, 50 let, vsled raka. — Karel Štrubelj, bančni uradnik, 25 let, Ulcus ven-triculi. Peritonitis.
MeteoroioSIčno poročila.
7 *U	la, as.d ta	orij«ca r,t		JnJ! *rfcćtr> tiv»	tm.« ~~
Oktober 1	, Čae tpaao-ranja	Stanje \ baro- | metra v mm j	a. > 2 2 p r H B	V •trot >	Nebo
	9. TJT.	7299	70	slab vzhod	dež
3	7. si.	730 0;	7 5	si. jvzh.	dež
n		72*7 ,	1C 1	brezvetrno	dež
S*"dr.u v$erajSnja tAmoeraturs: 7'5°, na-6*9°   — Pad*vtra v mm 15 4
Društvo za varstvo lova na Kranjskem naznanja globoko potrto, da je umrl za društvo mnogo-zaslužni načelnik in njegov ustanovitelj gospod
Galle
v petek, dne 2. novembra.
Pogreb bo v nedeljo 4. novembra ob štirih popoldne.
9968
Odbor*
Oskar Galle, c. in kr. nadporoenik, javlja globoko potrt; vojem kakor v imenu svoje sestre Erne Liehm roj. Galle in v imenu svojega svaka Rudolfa Liehm, c. kr. obrtnega nadzornika I. razr. in c. kr. nadporočnika v ev., nadalje v imenu vseh ostalih sorodnikov vest, da je umrl njegov nepozabni, blagi oče, oziroma tast in stari oče, gospod
Viktor Galle
po dolgem, zelo mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, dne 2. novembra ob 11. uri ponoči v svojem letu.
Pogreb bo v nedeljo, dne 4. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Franca Jožefa cesta Št. 11, na pokopališče pri Sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja.
V Ljubljani, dne 3. novembra 19CG, 3966
fini
Zahvala.
Za vse srčne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti našega ljubega sina, brata, svaka in strica, gospoda
Karla Strublja
blagajnika Kmetske posojil, ljubij. okol.
1-akor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, izrekamo tem potoni vsem so rod u i ko in , prijateljem ju znaucnn p es'čno zahvalo.
Osobito iskreno se zahvaljujemo >"m v-t-.im k-le^oiii in -lav. telo-vadnemu društvu .Sokol"4 za spremstvo gg pevcem Glasbene Matice1* za to lažbepolno petje ter vsem darovalcem prelepih vencev. Presrčna hva'a vsem !
V Radniku, 3. uovemb. I9< 0.
mo Žalujoča rodbina.
Kontoristinja
-alaega stroja dobro vešča, želi i rememti službo.
Pooudoe   na upravništvo „Slov.
Saroda". 3953-1
LE0B M..
i* svetlima sobama, kuhinjo in priti-fc! nami ter z uporabo vrta se odda za
februar 1907.
Popraša se na Dolenjski cesti
st. 14. 39C7 - i
Pekarija
s prodajalnico in stanovanjem se Odda V najem b J. januarjem 1907.
Vprašanja pod „L. B. 156" poste restante Idrija. ^929 l
Dobroldoča
gostil x^au
se išče oa Notranjskem ali Primorskem na račun proti kavči i ali pa v Dajem. — Ponudbe pod: A. B. C. Postojna, poste restante. 3963—1
Proda se v lepem kraju tU kolodvora
a piaia
z mešanim blagom s trafiko in pekarijo po prav nizki ceni.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda" 3382—5
v|t£l
Hig. gumijevi
predmeti
izvrstne kakovosti, oris?, praški, diskretni izbori vzorcev, tueat št. I po K 2n0, št. 2 K 3'60, št. 4 K 6*—, 3 velefini vzorci s cenovnikom, zaprto in franko, če se pošlje K 1*20 v pisem-II 3859—1        skih znamkah.
M. RUNDBAKIN, Dunaj IX.
Lichtenste-nstrasso 23.
e n k &
isee
39o8
šivilja na Sv. Petra cesti štev. 13 L nadstropje.
Ugodna priltka !
iohro obstoječa   vodna   moč, s petimi   tecaii s
i Crnmi, 1 belim, nadalje Žaga z dverai g^rtri še *ara<li družinskih razmer da v najem ali pod zelo ugodnimi pogoii proda. 3964
Kje, pove upravoištvo „Slov. Na oda*.
Kontorist
□ost jen delavt c, sprejme se v pisarno tukajšnje želez, trgovini.
Ponudbe r».<i „Samostojen žele zn!nar" poštno ležeče.     379-»- 3
Kompanjona,
ii bi imel veselie do opekarske obrti in 2f0C0 K, kt se prav lahko obrestujejo po 30 ■u prejme:
Ivan Prešern, Breg pri Žerov-nici, Gorenjsko. 3880-3
tonouonje
s hleve m za 3 živine, župo in prostorom za seoo se odda za februar.
Naslov se izve v upravniŠtvu -Slov. Naroda. 3965 1
Lokal
za prodajalca sadja ali branjevca, zelo pripraven |tudi za delavnico, se odda -a februarjev termin.
Povprana   naj   se  na  Sv. Petra
nasipu št. 41. 3951—1
V prijaznem kraju na Spodnje štajerskem še proda iz proste roie
lepo posestvo
vse v dobrem stanja in sicer: enonad stropna hiša ^a glavnem trgu in zraven delavnica, pripravna za vsakega rokodelca, zlasti mesarja ali >govca, ker stoji na pri, ravnem krajn na trgu. Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in z opeko krito ter ima poleg tega tudi klet, hlev, '^njak in drvarnico ter še svet za stavbišČe K posestva spada tudi 4 orale njiv, travnika in ^adonosnika. Pridela se tudi 4 vedre vina. — več pove lastnik M. ROMICH, Loka pri zidanem mosta na Štajerskem. 3959
Dvorski tr$ št. 3
ood ..Narodno kavarno".
Od 4. novembra do 10. novembra 1906:
Spomini na
od 200 do 700 litrov se dobe v Ljubljani, Rimska cesta 11. 3955 i
Želod, suhe gobe, fižol, jabolka, divji kostanj, orehe ter sploh vse dežežne pridelke plačsile siai&važje 3833-4
ANTON KOLSNC v Celju.
vse v balah, se ceno prodaja na skladišču. Metelkove ulice štev. 4.
Oudt se knpajejo sveže goveje koze, teletine iu sw njine po najvišjih cenah. 974—34
Prostori za pekarijo
kjer je tudi že gostilna se oddajo za takoj z gostilno vred. Eventualuo se radi prodajo. Lahko se etablira tudi kak mesar.
Vpraša naj se Novi Vodmat Št. 70 pri zeleni jami. 3862 3
Stevmaiičntm
in onim, ki trpe ca trganju po kosteh rad zastonj sporočim pismeno, kako sem ozdravel popolnoma od svoje mučne trdovratne bolezni v kratkem času.
Karel Bader v M o n a -
kovenif KurfurHteuHtr. 40a. 3417—4
ti*
milo
je najboljše!
Prat naj grem ^ali~na ples, brej napora vse gre res*' Schichtovo porabljam milo, truda mi še ni storilo.
razpošilja od 1 hI naprej
Jože
Stara vas, Bizeljsko pri Brežicah.
Cena po dogovoru      3748-6
Lowet£
star 32 let, oženjen, si želi plemeniti sedanje stališče. Vešč je slov. in nemškega jezika, zmožen izučiti pse prepe-litarje in gonjače (brake), vajeu pokon-čavaoja roparskih živali. Vešč je tudi ribištva in gozdnega Čuvajstva. Najraje bi šel na Hrvaško. Plača po dogovoru.
Ponudbe pod „Lovec V. 2 S." na upravništvo „Slov. Naroda". a957-l
+ Proti suhosti +
je edino »vratno kiepilno in jačdoo sredstvo redilna moka Kathe
zdravniško priporoCena, z izvrstnim nape-h- m porabi ji v?at sia ukroženje telesnih obux izredno preizkušena, v ti tednih 4 funtov teže več, zajamčeno neSkodlpvo Strogu pošteno. ?i Bteparstvo, mno?o zarva.nih insem Karton stan« fl 1 Ki po povzetja ali v ois. znamkah Kdor narot-i 4 kartone, jih dobi poštnine prosto. Ot&vtto razprudajah&Čts
13    gosp« Kathe (vlenzel 1209
Dunaj XV!ll.   S hulfcai>?y       1   Siock, t 1.
I^^TT 3&3o
Pogačarjev trg.
Razstavljeno od nedelje 4. novembra do vštete sobote 10. novembra 1906:
Italija.
Potouanje o Turin, Honcaiieri, Asti, Pauijo, Milan.
samo, ampak poizkusiti morate staro pre zkuseno zdravilno
i I: somi Gr.ci-o ni o S sekan,.{■ d
Bergmanna & Co., Draždane in Dečin na Labi
prej    Bergmannovo lilijskonilečnato milo  (znamka 2 škrata),  da dobite belo poit  brez  peg in  nežno kožo na obrazu.      2349 19
Po 80 vin. ga prodajajo v Ljubljani, lekarnar J. SilATR, droug. A. K AN C VIKTOR  SCHIFFER,  parf. OTON FETTICII FRANKHEIM.
Lalcrmcnov drevored.
Samo 8 dni! Samo 8 dni!
Od nedelj* 4 do nedelji 11. norertbra
iđedoedie, pasje in opičje gledališče.
Predstava vsak dan ob petih popoldne; ob nedeljah po tri predstave: ob treh in ob petih popoldne ter ob osmih zvečer.
Gledališče, ki ima lastno razsvetljavo, je   v   udobnost   občinstva zavarovano proti slabemu  vremenu in bo tudi za kurjeno.
Več M^ff»**l4JB.
Na muogoštevilui obisk vabi
3950 -1
ravnateljstvo.
f*>-
jžemtna
= ponudba.
Dobro situir&n tovarnar v najboljših letih, čedne zunanjosti, se je// seznaniti tem potom paradi pomanjkanja časa in tudi jnanja j gospodično dobre hiše, 20—30 let staro. Le resne ponudbe, al^o mogoče s fotografijo, se prosi pod „ Sreča pomit i d i*6 Ljubljana, glavna pošta do 15. t. m. JZa neresno se ne bo obiralo, jor molčljivost | se jamči. Jfa jahtevanje se fotografije vrnejo. 3964
Učenca
iz dobre hiše, starega 13—14 let, s a rej me takoj Leopold Zore na Javorniku, Gorenjsko. 3885—3
m eicarna v
ima naprodaj
mastni sir, takozvani ,,Halb-emmenthaler" po K l-£»0 kg; delavski sir popolnoma zrel po K O 70 kg po povzetju.
Zavojnina se ne vračuna. Pošilja se tudi v zavojih po 5 kg. 3881—3
Dvoje stanovanj
je oddati s februarjem v vili Kytka na Dolenjski cesti, in sicer « b*ega eno lepo stanovanje : 4 sobe, predsobo, kuhinjo, shramba, itd., drugo stanovanje pa 2 sobi, predsobo, kuhinjo, shrambo itd.
Več se poizve na Zelenem hribu, I. nadstr. 3925—1
WW  Samo za 60 kr
'fe kile gosjega perja.
To gosje perje je sivo, popolnoma novo z roko skubljeno, gotovo za porabo, */i kile stane samo 60 kr., boljše kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poskušnjo s petimi kilogr. se razpošiljajo po postnem povzetju Bi »-a trgovina s posteljnim
perjeni, JPraipi. Zamena dovoljena. 3946
Odprte noge
Ljudem s krčnimi žilami in njih oteklinami ali s težko zaceljivimi ranami daje stalno izboljšanje in ozdravljenje v stotinah celo prav težkib. slučajih predobro preizkušeno in od zdravnikov rabljeno soecialno^ sredstvo .VAKICOL* drja. Gfitti^a v Bazla (šrica). Lonček stane 3 K.
3930—1
S 15.  no embrom   t. 1. sprejmem v
svojo špecerijsko in delikatesno trgovino pridnega, vzornega, 18—25 let starega
pomočnika
ki bi govoril slovensko in nemško ter ako mogoče hrvaško.
Ponudbe v nemškem jeziku na moj naslov. Josip Lakovvitsch, trgovina s špecerijo, vinom in deli-katesami v Opatiji. 4962-i
m m 0    10 m m
že 1B let obstoječa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in siužei
G. FLDX
(Jcžposke uiice št 6 3948
l»rfi»ororn In namešča le boljše
službe iskajoče vsake vrste
k« lijuliljano In druKod. Polnlnn toknj. — \ Mumu      v plmurnl.
%'eNinu In koltltor možno filtra |ionlrezb» x»irotovijena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
riporoeam
perje in puh
najboljše kakovosti  po nizki ceni. 3927-1
CERNE.Graveur
Anton Šare
zaloga belega blaga in izdelovanje perila
v LJubljani, So. Petra cesta 8.
Čedno
meblovana soba
s posebnim vbodom se Odda takoj v Grada&kih ulicah št. 8. 3910—3
1]
se sprejme pri
H, Suttnerju t Ljubljani.
3878-5
Oduet. kandidat
z daljno prakso Želi z novim letom 1907 ev. tudi poprej spremeuiti mesto.
Naslov   pove   upravništvo .Slov.
Naroda-. 3*51—2
Kontoristinja
z lepirohni izpričevali želi službo ako tadi nekaj Ča«a brezplačno. Gre tudi zunaj Ljubljane.
Naslov:  ,,L.  R." poste
Ljubljana*
restante
3Q37-2
Soba s hrano
se išče za dve ozir. tri gospodične v okrožju P« ljanske, Sv. Petra in Res-ljeve ceste, ozir. Sodoijske ulice in Dunajske ceste.
Blagobotue ponudbe pod „soba" na upravništvo „Slov. Naroda" 3888—3
Popolnoma renovirano, dobro kurjeno 3903—3
kegljišče
botela „Unionw se Odda Še za nekaj
večerov na kegljaške družbe.
Lepo, prisojno, suho
stanovanje
obsegaioče dve večji sobi s pritiklinami se odda za februar stranki brez otrok na oglu Sv. Petra in Resljeve ceste St. 3, I nadstr-
Več pove lastnik. 3912—2
Sobni
sliM 11
in eden
3941-2
črkos 11 l^eir
se sprejmejo takoj pri Ivanu Štrukelj, slikarju FlorljaviNke ulice štev
Išče se
ki bi prevzel na račun dobro obiskano filijalko v tržaški okolici. Zahteva se mala kavcija. 3942—2
Istotam se sprejme
Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda u.
Št. 38977. 3939—2
Steni v
V mestni hiši v Gradaških ulicah št. 16 v Ljubljani je s 1. novembre m 1906 oddati v najem v I. nad-tropju stanovanje s 4 sobami in postranskimi prostori, v II. nadstropja pa tudi stanovanje s 4 sobami in postranskimi prostori.
Pogoje najela je izvedeti ob uradnih urah pri magistratnem gospodarskem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. oktobra 1906.
Iščem
najemnika
sest   kot«!   v Čabru.
Pogodba po volji. Hiša je nova in sredi trga. Razen knbin je in kleti ima 3 sobe za goste in sedem sob za tujce. Remiza za vozove m hlev. S pohištvom ali brez njega. V mestu, ki leži tik Kranjske meje, se govori slovenski dialekt in so tam vse oblasti n. pr. sodišče, občina, graščina, poštni in brzojavni nrad, vozna zveza z Rakekom in državno ogr. progo.' 3898—4 Nadaljna pojasnila in informacije daje   n tiektantom   lastnik   Fran S.
Krit v Čabra.
746909
54
popolnoma zmo*en nemščine in hrvaščine se išče ali za prvega pomočnika ali Riđi za voditelja jako fine specijalne trgovine kolonialne stroke. Oziralo se bo samo ua prosilce z najboljš mi referencami. Prednost imajo taki, ki lahko polože varščin««. Natančne ponudh« s preaisi izpričeval in fotografijo naj se pošiljajo pod 9IT. D. 372" na BudoIEa Mosse na Dunaju. 928
999*   Kaltteva|>te sa
fiSISJL,*.. K
5327 39^
I čistiiao sredstvo
za vsako baijše obuvalo rumeno in črno.
Posebno priporočljivo J za čevlje iz boscalf s, oscaria-, cheureauat-ia la kove g a usna
DUNAJ XII. 1.
HflT Najcenejša vožnja v Ameriko! ""^i
Boutoffiie-
New York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške črte
Bazel-Parlz-Boulups-Amerka
£Š3 Vozne liste presferbi in daja biv<5 1787      plačna pojaamia 20
edUna »bšastreit*  i»«»$rjeiia   potovalna pisarna
Edvardi Kristan ko^^sU^Ii
n& dvon&ču v vili med prvo in drugo hišo na desno
Št. 38956
8956—1
Pri  mestnem magistratu ljubljanskem  je podeliti za tekoče leto sledeče ustanove:
1. Jan Bernardinijeva v znesku......215 kron
2. Jos. Jak. Schiilingova v znesku.....210 „
3. Juri Thalrneinerjeva v znesku..... 200 „
4. Janez Jošt Weberjeva v znesku        -   .   .    215 „
do kfcterth imajo pra\ic«> hčere ljublja skih meščanov, ki so se letos oniožile, so uboge in lepega vedenja ;
5. Jan. IMikl. Kraškovičeva y znesku  ....   163 kron
do katere ima letos pravico ubog kmetovalec iz šentpetrske župnije v Ljubljani ;
6. Jan. Ant. Fancojeva v znesku.....128 kron
do katere imajo prav co ubcge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjega
stanu:
7. Jos. Sr. Sinova v z esku........96 kron
ki jo je p« deliti dvema najrevnejšim deklicam iz Ljubljane;
8. Miha Pakičeva v znesku....... 244 kron
do katere imajo pravicu ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove i
9. Jan. Krst. Kovačeva v znesku..... 302 kron
katero je razdeliti med šnri v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove mate-e, ki /maj \ po več otrok in uboštva niso sami krivi;
10. Marije Kosmačeve v znesku...... 204 kron
do kfctere imajo pravico uboge uradniške sirote-ženske v Ljubljani,
ki so lepega vedenja ;
11. Helene Vaientinije e v znesku.....168 kron
i*atero je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo staršev in še niso 15 let stari •
12. Ustanovo za onemogle posle v znesku        100 kron
katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki ne morejo več delati
in so dobrega slovesa.
Prošnje za podelitev ene ali droge teh ustanov je vložiti opremljene s potrebnimi dokazili <to t. tu. pri msgistratnem vložnem zapisniku.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 1. novembra 1906.
Gene brez konkurence!
Gene brez konkurence!
Ljubljana
Mestni trs št. 11
priporoča največjo
ZalOgO 3662-u
lii m
in
trata, i
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
lisii
vmw in trakm
pnp-roCa
4 t
Banedlt, Uiibijiiia
C
S3
«: Kishlnim ekstraktom] -K
Odlikovan i častni diplamo ia zlato kn-isjiu na III, dunajski ni.diii razstavi
'      '       ■ !• . ....
^ Nj. ©e». in kv ■ Visokosti pre-tvet.r. ospa :ii»dvo« vođin j«
P. CASSER
Globus
Najboljše -čistilo
n a sv eru
vdor trpi na padavici, krčih in dragih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brosnro, ki
asstonj *n poštnina prosto razpošilja
pri*. Nehvran<etft-A|tof freiid
Frankfurt a. »i.     2514 XI
ro ~~: ^1 ±-
Revmatiki in
-~~~- astmatiki
dobe iz hvaležnosti radovoljoo in brezplačno pojasnilo, kako je bilo mojemu
^oeetu pomagano pri zgoraj>njih boleznih co
y      Herman Baumgartl
L Silberbach pri Grasslitzu na ČeSkem, štev. 397.
krojaška obrt
^Pjaiiijeki;':jivp ulicehrj
«je priporoča v izgotovljanjv- »noskih ^blek kakor tudi vseh avstr. uniform po najnovejšem krojn.
Priznano solidno delo in zrnom® c«ne Pristeo &tixi**ko blagu je - !ihjv--:ji ji-bejri vedsw» v ;
4
pisi pod „Lncrativ 500011
Dunaju, L, R* »ten tur m* transe 9.
si lahko z majhno glavnico ustanovi «lol>r«» eK*i^*«*«»c^* če si napravi igan)sko manipulacijo ua ii>a|hu<> za iadelovaiije žganja, finih liker j > v, esenc itd. Prošnje za ohlaatveno d«»vo ljenje prodaje in izdelovanje in primerne informacije preskrbujem brezplačno. D >-na auoučno  ekspedicijo Edaard Braun ua
38 3-3
i Najbogatejšo zalogo in naj- J 5t       raznovrstneišo izbiro
I
aznovrstnejšo izbiro
klavirjev In harmonijev
ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedeneo
I I
f Ljubljana, Sv. Petra cesis št. 4. n
I
Naznanilo.
Za adi podraženja surovin sem primoran s 15. novembrom t. !. ceno vseh vrst mila svojega izde'ka zvišati za 2 K pi lOO kg. To v blagohotno obvestilo brez vsake zaveze.
3891-:
3gnac Jock v pranju.
i
i
S
Vedno so v zalogi
pa brezhibni jk A a * i rjj 1. Pnifn-■ae«m uS>S- [Jj riMiJ«    in 9 poprav- j! nl^te***«*4 • Odavao
.« pnv, tovarna za izmerit
Trboveljske premogokopno družbo v Trbovljah
priporoča svoj pri poznano izvrsten iPoftilattii a o^sntent v vodnu
i^dnakornurn:;, vse o^ avstrijskega drastva inJteninev in arhitektn? določene pred-ipiae gied<: tlskhovno in odporne trdoto dalr>r nncfl&rlljiijoet if.broti ka*ror
tr*dt sveje priznano izvrstno
Priporočila In *»p^ti*©val«
ra?a?h uradov in nais*ovitejQih tvrdk so u:» : :v «. p '. 1 a c
Centralu?- urad: ^ 7
Privatni plesni pouk
10 1
zastopstvo dvornih firm W*. B9m***~ i dnrOr na DibvmiO"' Ci«»ftriifl^r B Kiflns:! li» Aviert^-t Forstcrv liobam, 'Ffc. I»Ia*na«-borf v Llpiliem. Za vsak, pri meni kupljen klavir docela jttttielni. — Najnižja izi>os©JevRlniii*. — Delna plarSla.
JOSIP STUPICA
Jfrmrnar fin «r<?Jar
v Ljubljani, Kolodvorsko ulice štot. 6.
PrporoCam svojo zalogo rjairazučtiejaih
katero imam vodno v nalogi, kakor tndi vb« druge konjske potrebdftlno*
^ ■ Cene niz^e« < e> ■
I     Speclallftetas: I
turistovske srajce
belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, zelenice, izbrani vzorci,
Krmmm
za vse raz ične okuse, dalje specialitete švedskih
rokavic:
glape in iz pralnega usnja brezhibne priležnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzij Perschč
t> Ljubljani H Pred jkcfije ft. 21. p-
v dvorani hotela pri „Mali o iT. mu&&l
Usojam si javljati p. n. ohčinst\u, -la sem pričel s plesnim poukom. Strokovni tečaji z; dame in gospode iz t oljših rodovin boi».i vsak ponedeljek in petek ob poluosmih zvečer Pripravlja se tečaj za otroke.
Posebne ure se dajo vsak Čas dneva  za vse stare in mod^rae plesove po lahki i: hitro priučljivi metodi za zasebnike, za družbe v dvorani sami ali pa v privatnih hišab.
Prijave in Vpisovanja vsak dan od treh do petih popoldne v hotelu pri Slonu soba št. 7-
Z odličnim spoštovanjem
3841-4
GtttUo jttorterra.
plesni učitelj-
Razglas.
Vsled sklepa c. kr. okrajne  sodnije v Šmarju z dne 1. novembra 190* opr. št. Nc I 445 G-i se vrši
javnu prostovoljna dražba
v k<>ukur/no maso Rajmunda Savskv spadajoče zaloge
špecerijskega, iiiaiinfakturnega blaga in železnine
na Ponikvi
v sodnijsko določani cenilni vrednosti po K 3518*24 h
dne 12* novembra in po potrebi tudi naslednje dni
vsakokrat od 1 9. do 12. ure dopoldne )□ od 2. do 6. ure popoldne na licn mesta na Ponikvi.
Zalega prodajala se oode ali v kosih ali pa po partijah proti takojšnjen plačilo in takojšnji odstranitvi blaga.
========   Wl tej dražbi f»e vabijo liupozeljen?. ======
V Šmarju, dne 2. novembra K>063
Oskrbnik kunkurzne mase:
3i)(3i—i 3Dr. Jos. G-eorg
Somatose
v oolik
železnate somatose
(z 2 železa u organski zuezl)
se posebno
ioni
zdravniško priporoča
.1 3 1255—3
4
Julija Štor
Največja zaloga noskih, drinskih in otroških čevlja*, GBtljOt za lawn-ien »s In pristnih
0qis.bis.i1i gorskih čevljev.
Elegantna
28 In 1&6B
jako skrbna Izvršitev po vseh cenah
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
c. .facr. dvomi
Telefon 584.
peči in ognjišč
mašlnlst
RUDOLF GEBURTH, Dunaj i
Vse vrste peči tudi  s trajnim gorenjem.
VII. Kaiserstrasse 71, na voglu Burggasse.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih
Orni ion za vsako porabo od navadne do k" 11 ob najfinejše in najelegantnejse iz-pelj a ve, v vseh velikostih, črne ali bogato emailirane."
3051-11
Sušilnice, plinove peči, Kamini.
Specialni kata>ogi gratis in franko
Največja izbira
najboljših in najcenejših
duokoles in šivalnih strojen
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. * Vezenje poučujemo brezplačno. # Lastna delavnica za poprave. 256_45
IVAN JAX ,„ SIN
v LJubljani, Dunajska testa it. 17.
F'''P« IMoustoinaf
a«
SLAJENE
odvajalne kroglicojjj
J   IVensteino« «~ 1 Ellaabet:
broglit
preizkušene že več let in od različnih zdravnikov priporočene kot odvajajoče, razkrajoče sredstvo, ne motijo prebave in so pop-lnoma neškodljive. Ker so os.ajene, zaaživajo te kroglice radi tudi otroci. Škatijica s 15 kroglicami ujane 30 Ji, zvitek z 8 škatJjicami torej 120 kroglicami »tane 2 K av. veij. Če se posije denar K 2 45 naprej, se posije franko 1 zvitek kroglic. Zahtevajte
„Filipa Neusteina
Odvajalne kroglice".   Samo pristne, če ima vsaka škatlja na zadnji strani našo obl. zav. varstveno  znamko r Sv. Leopold" v rdeče črnem tsku. Naše registrirane škatlje, naročila in embalaže  morajo nositi podpis MTIllms I\^uMeln, Irharn«. 3706—2
Filipa Neusteina lekfrna „Prisv.Leopoldu'1 na Dunaju,!., Plankengassešt.6.
Najvtcja zaloga navadnih do naifiniSlh
otroških vozičkov
in navadna do najfinejša
zime
v Ljubljani,
Imale Mrtćnikoa m tsfiiti i ptmflea
J. KEBER
= v Ljubljani =
na Starim trgu št 9
priporoča
svojo tovarniško zalogo suknenega, platnenega in
perilnega
peni
kravat, modercev, vencev in šopkov za neveste ter
nagrobnih vencev po Izredno nizkih cenah.
Potrebščine za krojače in šivilje.
.XX
6. CADEZ
v IJubljani
Mestni trg št. 14
poleg tlrtančeve raanufakturne trgovini
priporoča
45
klobuke
Cepiče, razno moško peri, kravate, ovratnike iti
I
trgovec z zlatnino .In arebrnino
na Mestnem trgu št. 13
filijalka:
na Jttestuem trgu it. 17
priporoča svojo veliko zalogo prcetzlj-Mitih ar iz prvih tovarn, bndllk, HienMklh, Halonnlilh in ur n« nihalo, hrlljanto v. zlatnine in irebrnlne. Namizna oprav« Iz It! taj Hite* i* aretira.
Lastna delavnica za popravila ln vsa nova dela.
Jv. Seunig
trgovec z usnjem na drobno In dobolo
v Ljubljani, Stari trg št 7
V ■      priporoča |
olje zoper pran
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
broz konkurenco, brez vsacoga duha
po srnam famlafcf Ua conah na drobno t lza> po OO Iz, na debelo po SO m.
JCovOl Patentirano JfOVOl
nepremoćUivo mazilo
za pocrne)njo rujavih oovljov, aonja itd.
Senzačna novost za dame!
i i__fc ^   _ _   _      4-     Edino gotovo učinku-
Japonska creme za prsa. j0če sredstvo za razvitje in popravo bujnih prs. Prekaša vse tozadevne preparate. Uporablja se samo zunaj, zato se rabi pri vsaki telesni konstituciji. Zdravniško preizknšeno in priporočeno. Zajamčeno neškodljivo. Presenetljiv učinek po kratki uporabi. Cena lončku z navodilom uporabe vred K T—. Lonček za poskusnjo K 4-— — Razpošilja diskretno po poštnem povzetju ali če se denar naprej pošlje Karolina Well, Dunai ZVL, Ottakrlngerstrasse 31 M, II. na d s t. 17
3M8— 6
G. Vatovca
2 minuli od juž. kolodvora
Gostilna „A1 Trifolio" u Trstu
3809—3
e>
se slavnemu občinstva za obisk posebno pa cenj. železniškim uslužbencem priporoča najtopleje. o o
Via Bi'VOdO 0 5/7 A kočijo se ceno vsakovrstna o  o   o   o   o   o o
vina in piva prve vrste.
oooooo   Vsak čas   o   o   o   o   o o topla in mrzla liutiiiijii
O II O II O II O
It ^ m lit
0% L!l!AJiAT.(
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS i
Ljubljana, Turjaški trg it. 7. ■"-«
Največja zaloga
pohištva
po
\s1
za spalne In Jedilne sobe« salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, llmnatl modrool, otroški vozlOkl Itd.
\ujnlaje eene.
V»aJMoBIdnrJn« bluzo.
G
C/l
03 O
<
e
20
00
<1
1\      t*      ^     *W -1* ^ ^     H*- J>1\ 'A JV<.^fV jj\S^'JS^VSS^^iSV JJV *Sr>
Vožnja "traja -dni £ dni
■Ofi+* P°^Jin ostane
znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi velikanskimi pamiKj
Pojasnila daje zastopnik^ J^ČCUiTlCJ,
~ & Od hod izjjubljane vsaHj ponedeleK,torek i" česVteK v tednu.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko ie s parniki „Severooemikega Liojda"
T
s casarskiml brzoparnlkl „KAISER VVILHELM II.", „KRONPRiNZ VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. OROSSE". Prekomorska woftnja troja som o 5—6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parniko gori navede- %rO nega parobrodnega drafitva kakor tndi listke za vse proge ameriških želea- ^ nic dobite w Mjf aalalf amaaJL edino le pri  . JJ
EDTABĐU TAVČARJU, KoloUe ulice št 35 i
nasproti obSeznani gostilni ,,pri Starem Tišlerjnu. M
Odhod lz lij ubijane Je vsak torek. Četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno ln brezplačno, — Postrežba poštena, reelna ln solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Califot> nijo, Arizona, Dtah, Wioming, Nevada, Oregon in Waahington nadi na&e društvo posebno agodno in izredno cdno Crez Oalveston.  Odhod na tej
progi iz Bremna enkrat mesečno. 3135—11 Ta se dobivajo pa tudi listki preko Baitimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenoa-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.
W6
Zaradi bolesni se daje v Cerknici pri Rakeku v najem dosedaj še edina v vsej cerkniški okolici
■*» I Poštne hranilnice štev. 49.086.
Telefon štev. 135.
z vsem potrebnim orodjem.
V nsnjarnici sta veliki dve sobi za izdelovanje kož zraven sn&ilna soba, valjavka, velika kamnita miza. V delo pride črez 300 tujih kož največ svinjin. Kdor boče vzeti v najem, naj se kmalu zglaai, da se ve podpisani ravnati in kože jemati v delo. Tndi je nsnjarnica pripravna za vsako drago obrt, ker stoji hiša tik glavne ceste in je voda v bližini. — Na razpolago je tndi velik vrt.
Matevž Završnik, »»•-»
CeiSaica  pzi  ISalsels vl.
Okoli: 150.000 konjskih
V*r oblfajnr velikosti do t »O H11 ao \*'dnt» v delu In se dobivajo v 3119—10      primernem robu.
sil imamo v napravah sesalnega plina
našega sistema v prometu.
Zslo majhna poraba goriva. Ma|oene|&l obrat
Langen & Wolf
tovarno za motorje
r na Duna u X., "90
Laxenbur^erntsra»*«e 3.
Velik krah.
>ew-York m Loadoi nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika to raraa srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla
5iin delavnih moči. PooblafiCen sem izvršiti ta nalog.  Poftiijam torej vsakomoj ledece predmete le proti temu, da      mi povrne £l<l S*SS in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klmio; 6 komadov amerikanskih patentiranih •rebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ * „      Jedilnih šlic;
12 komadov „ „ .      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentiran.", s. 8 rra lajemalnica za Juho;
1 komad amerikanska patentirana irehrra zajemalnica sa mieko; 6 komadov angieSKih Vlicfria cašic za podkla&o;
2 komada efektnih ia liatta svečnikov; 2514—6 1 komad ceaunia za čaj;
1 komad najfinejša sipalnica za sladkor. <fs2C komadov sknpa|  ssaaaasa 0*d. 4»»«*0„
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moCi sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Americansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantaje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na areal*a*sleparl|l zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vfteč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli feo o garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
|f priložnostno darilo ~W
kakor tudi asa vHake boljae ion|)od»rnno. — Dobiva se edino le v
a. n i h s t u is  it <- - a
eksportni  hiši  amenčanskega  patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpofilje. Čistilni prašek za njo stane lO Ur.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko ; zdrava kovina). Izvleeek lz pohvalnih pisem.
Bil sem s poBiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnitaro sem
Jako zadovoljen. Ljubjana.      jako zadovoljen.
Oton Bartuich, c.inkr. stotnik v 27. peSp. Tomaž Božanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaaa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete 5e Jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Bonna, okrožni in tovarniški zdravnik
Sarajevo, 22. oktobra 1904.
S poslanim jedilnim orodjem sem prav zadovoljen
Mihael Kovaćević, ravnatelj pom uradov pri dež vladi v Sarajevem.
Babymira-cr6me
je najprijetnejše iz najfinejših sestavin napravljeno sredstvo za hitro in temeljito odstranite/ izpuščajev, zlasti lišajev.
Ozdravi od potu ali od mokrote predrgneno ali razpokano kožo, prekaša vsak posipalni prah. Priporočljivo tudi odrastim, ob odrti koži, za volka, za pre-jahana mesta, prepotene noge
itd. Varuje kožo škodljivih vplivov, jo dela gladko in nežno in je mnogo koristneje nego puder. Naravnost se naroča 5 škatelj za K 3'20t 10 škatelj za K 5a80 poštnine prosto pri edinem izdelovalca    »314 G
lekarnarju H. BRODJOVINU v Zagreba št 95.
Pristno samo z oblastveno varovanim oznam^nilom „Babymira crSme".
aeea«»»0eseeeseeeeeeaa « «a0ee e
__ __ ■©
0
a o « o «
0 0 0
0
0 0 0 0
0 0 0
Fr. Čuden t
ur Ar In trsiove* In  Nrehfnlno \
z zlatnino LJubljani,
v Prešernovih ulicah.
Naznanjam si. občinstvu, da imam, kakor obče zuano, najhosjalej&o i" naj-teejo xalwfo, vse v najnovejšem in najmodernejšem sIo;mi, a vkljub temu po najnižji ceni, zlasti priporočam ure, |u«ele9 irrbrnlno in »rtljante. Posebno iz lastnega prepričanja priporočam najfinejše in najza-neslivejse ure t zlate, srebrne, Jeltlenaate in nlkelnante, osobito „Union", „setaalThaupien-»k^s „&laf§hiitte", „**Hlld" in najfinejše budilke.
fctev. S3.
«c»I*I*-*- tra|a zaloga
Srebrna eyllnder rem. ura
99 99 99
99 99 99 99
Iirikel e> l-.nder ura
99 99
99 99
99 99 99
802—41
4.«0. 1-50. 4'SO. «•«0.
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 0 0 0 0 0
ia postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F\ HITI
Zunanja naročila se točno izvrta jejo.
lutaitoi U eno      Telefon. , leta IUSO. štev.
Modna trgovina
J. S. BENEDIKT
LjnbljaitA, Prešerno e ulice
v novi zgradbi    Mestne hranllnloe"
pnporoCa
lepe moške in ženske
klobuke
fino perilo, kravate, kakor tudi vse v modno trgovino spadajoče predmete.
Prt nalunl peri « za oy»»'»me Mf" |»oi#eNen rabat. ~W
Za reeino postrežbo In strogo solidno blago jamči že = anogo let obstoječa firma. =
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland oementa in paska.
Stavki prihodujosti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejsa In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih ooek Iz Ilovice.
Odlikovan z diplomo, zlato  medaljo in častnim križcem v Parizu 1904.
Bdai izdolo vatel i sa Kranjsko
JANKO TRAUN
IzdelovatelJ oementnln $
Grllnee pm i»tabii&*n!
I
5 IS
•k
3
I
e
L
o-
It
T
3
O C
Najboljši koBtnetj&k) predmeti so:
gg    milo po 60 h cream po I K
* za okpsanje polti in telesa.
ustna voda zobni prašek
(>o I K, za gojitev zob in ust.
|k lasna voda _^lasna pomada
po i K, sa ohranitev in rast las,
Ti izdelki „Ada*, ki »o oblastveno
vurovani, so aaprodaj le v
akarn
Mr, Ph. Mardetschlager, kemik t IjJ iiifi^ija^i«
Nadomestke sa   Aido" zavračaite.
vgust Agnol a
Ljubljana
Dunajska cesta 13,
Izborna
zaloga
namiznih in nastropnih svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih cenah.
Glavna posojilnica
regUlrofanji zadruga z neome]eno zavezo
||   pisarna: p
no Kongresnem trsu it. 15, Sonvonovn hiia v LiuUljani
■preloma ln izplačajo hranilno vlogo
obrestuje po i\ \ od dne vložitve do dne vzdip
brez odbitka ronfnoga davka. 282 43
Uradne aro od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
CUNARD LINE
TRST-NEW-YORK
je najpripravnejša, najcenejša in najOoljša pot iz Ljubljane 3106— 5£
v severno Ameriko
ker tod ni dolgotrajne  in mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanje ne prenočevanja in sploh noben h postranskih stroškov med pntjo. ParniKi so prostorni, v*rni, zračni in snažni   |«a^" Vsakih 14 dni VOZijO- Hrtna in postrežba najboljša.
Pojasnila  daje m vozne liste prodaja glavni zastopnik:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
Stanje hranilnih vlog: 22 milijonov K.
i
Rezervni zaklad: nad 760.000 kron.
Mestna
hranilnica ljubljanska
....   .    p   ;• .     • .
i jp
m -
n.   ev   ff   lt   *<   « iT
mM
4
' mm §
v lastni hiši v Prešernovih ulicah štev. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure do poldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuie po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapi-taln. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem.
Za varnost vlog" jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog- popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 161-11
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr, poštna hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 48/4°/o na loto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6° 0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne
papirje.
poljanski
■ssip št. 8
Reichova hiša.)
IjnMarstvo
gn. Fasching-a vdova
i
I Salon
za moderne take klobuke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za zimsko sezono 1906:7,
Svo) bogato llustro-vant cenovnik nakice-nih damskih Klobukov za leto 1906 7 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše 44    hitro In kuiantno.
i
Odlikovan z zlato kolajno v Parizu 1904 In z zlato  kolajno In križcem v Londonu 1095.
ANTON PRESKER, krojač
Ljobijana, Sv. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode In dečke, jopic In plašcev za gospe, nepremooljl-vlh havelokov Itd. Itd.
Obleka po meri se po najnovejših izorcih in najnižjih cenah izvi-Snjejo
m
#0*»#e»
ie o    o o
PORABITE PRILIKO
Gelo življenje odvisno je od tega!
Pogodba TUDOR-ska
poteka in smo se
odločili da ne vzamemo nijedne stvari zmed svojega blaga seboj
/
Največja prodaja
lepotičja, kar jih je kedaj bilo!
Naša zaloga
prstanov, kravatnih igel, broš, uhanov, manšetnih gumbov itd.
zobročjem krasno se blestečih
TUDOR-
SKIH DEMANTOV.
kron
danes in dokler traja zaloga
krone
TUDOR-ski znanstveno preizkušeni demanti, najboljša posnema
nasvetu! ANTONKRISPER,LJubljana
estni trg št. 21
ixvršu|e|
sa—i
5   . a>
Jo
.E £ o
— O 0 O  ■  S -c fl£ «8 <d j c I
m CD
O <d (/)
- —
-z O * ^
?   © TJ   U T   «- L
O Q_
Krošnjarji- agenti
se proti visoki proviziji ali stalni plači iščejo takoj za prodaianje patent, predmeta. Ponndbe
pod „A. E. 104" odpošilja Rafael & Wlttek Dunaj I. Graben 28. 3616—5
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana. Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in ie rabljenih 44—44
vozov.
I
,,Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga 4&
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno bfago  — Cone s-lidns.
Točna postrežba.
i
3931 Začasno tiaztianilo.
V teku tega meseca nameravamo prinesti v prodajo nov izboljšan gorilec pod imenom
Aurova luč 1907.
Oficijalne meritve c. kr- tehnološkega obrtnega muzeja na Dunaju so izkazale:
moč svetlobe  .  .  .  81"8 sveč poraba plina na uro .  72 litrov
najboljši nam znani rezultat
ob normalnih predpogojih.
Gorilec zagotavlja torej odjemalcu bistveno pribrano plina.
Z  ozirom  na to  smo   sklenili   prodajati ta Aurov gorilec, ki smo ga naznanili tudi patentnemu uradu po
le S kron
i
onim kupcem, ki izjavijo, da bodo naroČevali naše plinove žarnice še naprej, ker se mora ta izvanredno ugodni rezultat doseči le v zvezi z našimi žarnicami.
Družba Auer. Dunaj IV
a 4
AVGUSTREPICI
sodar 44
Ljubljene, Kole* I Jeke ulloe 16
(■v  Trnov« zao.
izdeluje    prodaja in popravlja vsakovrstne
jsode
po atajnlsjftto eomavla.
I
Su  nib ostankov veliko v uiogi.
Za jesensko In zimsko sezono
se priporoča trgovina a suknenim,
platnenim In manufakturnim blagom
HUGO IHL
Ljubljana, Špitaiska ulica ti 4.
Vzorci na zaMmn|» ooštnint orosto
<9
I
5
Urtanw-liano
Ista
K 848.
6.
* **uem JfeMSBi «* Tovarna ln prodaja oljnatih barv, ftrneža ln lakov.
-H  Električni obrat. 6*-
Brati Ebsri
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskanja iMltfra a kr. erl k c h. prti. tal žtlsz.
Slikarja napisov.
Stavblnska In pohištvena pleskarja
Velika iabirka dr. Sohoenfeld-ovia barv v tubah za akad. slikarje.
/aloKH čoplčev za plaalcarjo, eli-karje In zidarja, itedllnega mazila za hrastove poda, karbollneja Ud.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa Ukasja sobnih tal pod
imenom Jaapldol". Priporočava se tndi si občinstvu za vse v najine stroko spadajoče delo v" mestn in na deželi kot priznano reeino in fino po najnižjih cenah.
I
I
i
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg 11
priporoča
klobuke,
cilindre, čepice itd.
po najnižji ceni.
Optični zavod
Velika
zaloga pravih
Švicarskih ur.
Srebrne nre od gld. 3'80 napre|.
Zlatnini ia srebrnina kakor vari-žice. prstani, ukaai, bioške Iti
JL<*awa»M
Cigaretni papir in cigaretne stročnice
no
Vprašanja naj 88 naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
lOC* 14
Najkoristnejša darila so S1NGERJEVI Šivalni stroji.
Naprodaj so v vseh
prodajalnicah s* tem polegstoječim ! kazalom.
53-44
SINGER Co., delniška družba šivalnih strojev
Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 4.
A*Jtco*aao K.tjiu'o o preiauo :m ui-tgoslova z oti->a< cai [p litija a pMpm 'oii tisaoe AOvalaša   ;>ibem   U;uo a>
t* o h v avatr. u.i.,':is.i:
toa^a   A.   žt.fct IV*
Bt>,lm  S. W. gBj
Filifalke: Postojna, Kočevje, Kranj, Nove mesto.
! f" j]
3796-3
Pred nakupom
stavkov in
naj si ogleda vsakdo vei&o zaloge tvrdke
Fr. Stupica v Ljubljani
Marija Terezije cesta št. i in fclvazorjBK trg št. 6.
l>5lcd ugodnega nakopa nizRe cene!
Đebrc in ceno!
I
/^nton Schuster
v Ljubljani, 5p't°'5k« ulice št. £
priporoča 356D 5
O C
v
X
o
nouo$ti
konfekcije 2a dame in deklice, bluz, deških oblek, modnega blaga ja dame in gosoode, -parhenta, flanelastih odej, garnitur,; najboljše belo blago sa perilo in vsakovrstne preproge.
Največja izbira v boah.
konfekcijski katalogi brezplačno in poštnine prosto. Vzorci na 3ahtevavanje poštnine prosto!
I
O
I
s
1
■a
I s
>
i
U
I
O
"3
k
f
X
H 0
4
I
o
sri
o
a
r^njižne nouc5t:
Ljudmila Pol lonec Poezije.
V tei lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu. 54 ivt
Cena broa. K 2«—, po poeti K 2-10, eleg. vez. K 3-—f po poeti K 3-10.
Založništvo L SCHUEHTRER o Ljubljani.
Sark
najcenejše nakupovanje
[
$clidna pejtrežba.      ^ajnizje cene
Ocbre in cene!
*f mor«J° »ltrl>u«» THro< Tati pi *•! TNMko ne<WHfo
ker ae po tej lahko vsaka ta tU najmanjša mt razrije v zelo hurfn, težko oadrarljlvo rano. Ze let se je izkaz-alo mečiino vlačno mašilo, tako Imenovano pr.v>K<> domitce mašilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetje  in  bolečine, hladi   in pospešuje
»»celjenje.
ik*T  RaspoNlIjM ««• r<uik dnu ~SJJ
1 cela puiica 70 v, 1 'i pusice 50 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po posti se pošiljajo 4 punice, proti predplačilu 7 K lu puiic poatnme prosto na vsako postajo »vstro-ogrske monarhije.
V«t deli euibiftlHŽe ImHjo zakonito de-poiinvnun   »nrsrti'iii iiitunk"
(■lavna /alot»
3 FRAGNER, n. kr. il.crni dobavitelj
1'UiirnH ,,|tt-s frnfin orlu" b K^i-aiga 3352—4
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 fl      Zaloge v lelcamah Avsfro-Ogrske. |V L
I 8pCM
V Ljubljani ee dobiva pri gospodih lekarjili: G. Plccoll, U. pl. Trnkoczy, M. Mardatschltt-
!03
1
© C O
o
N
i aaai
C O
sa
O 73 3
O
kožuhovino oseh vrst
svilnato bla$o vseh baro
žamete po vzorcih
pajčolane, najmodernejše
volnato Maso za otroke
pasove, najnovejše
normalno spodnje perilo
spodnja krila suknena, klotasta, svilnata
rokavice, trikotne, pletene, $lace
nogavice, moške, ženske
predpasnike
moške srajce
ovratnike
kravate v izbiri kakor še nikoli ose krojaške potrebščine Saloše damske K 3*40, sliperjl K 3*60 molke K 5'40, sliperli K 5*60.
N O
mmm -
O
tn O
-o
O'
so
Pozor: Za večji iii
Razpošiljanje blaga na vse j kraje sv. ta. &
Najcenejša, | največja eks- j portna tvrdka. j
H. SUTTNER
urar in trgovec zlatnino in srebrnino
na Mestnem tr$u naspr. rotooža
prej v Kranju,
priporoča svojo veliko zalogo finih
švicarskih ur i
*
briljantov, i zfanine in srebrnine I
•j
v veliki Izbiri     3770 -3 ji «t|a«i^|ilm cs^namJfai.
,•1
I
Stenska ura B knkavico, krasno lKdelaoa  oiuara,  trpeino koieajo gld. 6-75
Budilka, nuJDovej^c vr-jte, lično izdelana, lino koltHJe, gld. 4'75.
Budilka, i;ajiiuejše hi: :nko. trpcino  kole»je7  gld. 3 50, na vadna okrugla, od gld. 1"75. napr.
Žepne ure najfinejfie znamke, kakor Glashiitte, ^chafhausen, Ornega, Cenit, Urania, Iutakt i. t d. iz zlata, srebra,
jekla in niklja po tvorniških ceuab. Zlatnina, srebrnina in briljantov najnovejde fazone, finega izdelka po konkurenčnih cenah. Ker pošiljam svoje blago na vse kraje sveta, imam velik promet, torej lakko po nizkih cenah prodajam. Ceniki   xaa>ton| S va^tonf Z
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
L0