Izredna svečana seja Glavnega odbora Zveze primorskih partizano V prostorih Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte je bila včeraj ob 20.30 uri izredna svečana seja glavnega odbora Eveze primorskih partizanovi na kateri js predsednik zveze tov. Ukmar izročil diplomo narodnega heroja materi fina Tomažiča. Izredni svečani seji so prisostvovali tudi predstavniki CK KP STO in predstavniki vseh antifašističnih množičnih organizacij. Clan izvršilnega odbora Zveze primorskih partizanov tov. Franc Stoka je imel ob tej priliki kratek nagovor, v katerem je dejal: «Draga mati Pivka Tomažiča — narodnega heroja, dovolite, da vam v tem slovesnem trenutku, čeprav V skromnem, zato pa tem bolj prisrčnem okolju, v katerem vam izročam diplomo priznanja vašega in našega Pinka za narodnega heroja, še enkrat najiskreneje čestitam V imenu prisotnih in vseh članov Zveze partizanov Tržaškega ozemlja. Verjemite mi, da so vsi tržaški demokrati, posebno pa mi Slovenci ponosni za najvišje priznanje, ki ga je deležen Vaš Pinko, narodni heroj — priznanje, ki ga daje delovno, ljudstva le svojim najboljšim sinovom za izredna dejanja 12 korist človeštva. Vemo, da Vam odpiramo V takih prilikah nikdar zaceljeno in vedno bolečo rano, vendar naj Vam bo zavest, da ste mati sinu, kakršnih rodi zgodovina le malo, p oporo in pionos. Narodni heroj Pinko je pa- del p borbi proti največy sovražniku človeškega rodu ideale, za katere se deb svet zavestno ali . nezave bori in umira že stoletja. Danes moremo pribiti, da ideje, za katere je med tisov, in padel Pinko p mnog'" čem zmagale; še več, da s' prav blizu n. 'hove uresničit Ta uspeh človeštva, ki vod: bratstva med narodi do pr ga miru in boljše bodoč poedinca in narodov, naj V privabi ponos in nasmeh, _ je gotovo, da bi vaš sin, če b\ mogel v tem trenutku spregovoriti, dejal Vam in nam: «Lepo je, veš mama živeti, toda za kar sem umrl, bi želel še enkrat umreth. Nato j« sledila predaja diplome, ki se glasi: tiPrezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije je na predlog Vrhovnega komandanta oboroženih sil maršala Jugoslavije Josipa Brozar-Tita z ukazom od 14. decembra 1949. leta sklenil, da se za izkazana herojska dela na bojnih poljanah odlikuje Tomažič F. Pino z redom narodnega heroja«. Po predaji diplome so prisotni čestitali junaški materi, ki s takim ponosom prenaša največjo žrtev, ki jo lahko prenaša mati ob izgubi svojega sina. Antifašistične žene so »dragi materi Pina Tomažiča poklonile šopek rdečih vrtnic s čestitkami vseh žena in mater padlih partizanov in borcev za svobodo. Svečana seja Zveze partizanov se je po tej izredni in edini točki dnevnega reda zaključila. ki da bodo izraz želje vseh Nemcev, naj se zahodni okupatorji vrnejo domov. Razen komunistov sp vsi člani parlamenta soglasno odobrili resolucijo, ki zahteva od vlade, naj nastopi proti komunističnim agitatorjem in naj se obsedijo vsi oni, ki bodo ((zagrešili nečloveška dejanja« v Vzhodni Nemčiji. Odobrili so tudi resolucijo, ki jo je predložil predsednik komisije za nemške zadeve Herbert Wehner, ki je v imenu nemškega parlamenta pozval skupščino OZN, naj uvede sankcije proti Sovjetski zvezi. BERN, 14, — Joseph Aischer je bil danes zjutraj izvoljen za zveznega svetovalca namesto dosedanjega Enrika Celia, ki je podal ostavko in je bil imenovan - za švicarskega poslanika v Rimu. Nacionalizacija jeklarske industrije resno ogroža položaj angleške vlade med sindikati in industrijci RIM, 14, — Na sedežu Conf-industrije so se v torek začela napovedana pogajanja med predstavniki sindikalnih organizacij in industrijci v zvezi zvišanjem mezd, z ureditvijo vprašanja individualnih odpusti tev in s sklenitvijo pogodb za posamezne kategorije. Pogajanja so se nadaljevala tudi danes. Na današnjem sestanku so razpravljali o individualnih odpustitvah. Predstavniki delavcev so si pridržali pravico, da iutri predložijo svoje predloge. )anes sploh niso razpravljal o vprašanju mezd. Di Vittorio je po sestanku izjavil, da upa, da bo jutri zvečer prišlo do zaključka. Pastore, ki predstavlja ((Zvezo italijanskih svobodnih sindikatov« (CISL), pa je nocoj zahteval sestanek z voditelji ((Splošne italijanske zveze dela« (CGIL). Pastore je opozoril voditelje CGIL, da bodo dobili pismo v zvezi s člankom Secchie v listu «Vie nuove«, ki da kaže poizkus «vmešati borbo delavcev za upravičene .sindikalne pravice v politične cilje, ki so lastni komunistični partiji«. Oddelki Severnokorejcev prodrli v sovražnikovo zaledje RIM, 14. — Komisija za o-brambo v parlamentu je včeraj odobrila proračun ministrstva za obrambo, ki vsebuje zvišanje 50 milijard lir izdatkov. Proti so glasovali komunisti in poslanci MSI, monarhisti pa so se vzdržali. Osnutek proračuna bo predložen parlamentu proti koncu oktobra. Sabotaža na angleški vojni ladji LONDON, 14. — Britanska ad-mlraliteta poroča, da so v strojih nosilke letal «Vengeance» našli manjše količine peska, ki pa ni povzročil nobene večje škode. Admiraliteta se ni poslužila besede «sabotaža» in poudarja, da se nosilka letal še naprej udeležuje manevrov v Rokavskem prelivu. Skozi sito In rešeto TEHERAN, 14. — Blizu Teherana se je danes zrušilo letalo letalske družbe Iranian Atrways. Osem članov posadke je zgorelo. Letalo, ki je bilo poslano na pomoč nekemu drugemu letalu ob Rdečem morju p.ri Giddahu, ni vozilo potnikov. Vzroki nesreče niso znani. PRIMORSKI DNEVNIK 2 = 35. septembra ~ 1 —..........." -■ I—— ■ , —------------------ ~~rr~ --v- ,-------— ■ —... , ... ———— n ■ iMjjii i«..!«. w t.m. -rt> -............ ..m, .m. . ■. — " ★ PRIMORSKI DNEVNIK 'mm ua&i na a&idk PRVI: OD 23. DO 25. t. m. DRUGI: OD 7. DO 9. OKT. SKUPNI STROSKI ENEGA IZLETA SO 3.100 LIR Prijave pri krajevnih odborih OF in pri potovalnem uradu -EXPRESS Ul. F. Severo 5 b, tel. 29-243 Svečanost ob pričetku del v industrijskem pristanišču v Žavljah mes ob 11. uri h o do dustrijskem pristanišču v ah pričeli z gradnjo to-, ie električnih žarnic (FLE-T), ki bp prvo industrijsko odjetje v industrijskem pri-'nišču. Ustanova za industrij, jico ^istanišče v Zavljah je ob tej prviiki povabila na svečanost predstavnike oblasti in predstavnike tiska. Poleg grad. nje omenjene tovarne bodo v kratkem pričeli tudi z gradnjo električnega voda, transformatorske centrale in vodovoda. V borbo za dosego rešitve vseh vprašanj tržaškega delavskega razreda Kominformistlčni sindikalisti so se ponovno razkrinkali Tržaško delavstvo hoče doseči povišanje plač za 30% V Zene in pionirji na obisku pri otrocih Slovenske Benečije Čeprav je paviljon ERP na tržaškem velesejmu hotel s svojimi statističnimi podatki dokazati, da se je gospodarski položaj, zahvaljujoč se prav Marshallovi pomoči, v zadnjem času zelo izboljšal, ni danes za nikogar skrivnost, da položaj tržaškega delavskega razreda že dolgo ni bil tako kritičen kož prav sedaj. Da utemeljimo svojo trditev: zadostuje samo pogled na naše male ladjedelnice, ki preživljajo hudo krizo, iz katere se bodo izkopale le, če bo vprašanje novih naročil v najkrajšem času rešeno. Toda kot vse kaže tuji kapitalisti nimajla nikafcega namena nakazati novih naročil malini ladjedelnicam, ker so jim te pri izvajanju njih načrtov samo v »napoto# in tako bodo slej ali prej morale prenehati z obratovanjem. Zaenkrat so odgovorne oblasti to vprašanje ((rešile# tako, da so odpuščene delavce premestile v druge večje ladjedelnice, ki imajo zaenkrat še dovolj naročil. Toda ko ho tudi tem delo zmanjkalo, bodo za sedaj preskrbljeni delavci ostali ponovno brez dela- In ponovilo se bo vprašanje: kje najti nove zaposlitve? Prikazali smo le bežen pogled na splošen kritičen položaj, v katerem se danes nahaja tržaško gospodarstvo. Razumljivo je, da je glede na tak gospodarski položaj tudi položaj tržaškega delavstva iz dneva v dan bolj kritičen. Število brezposelnih narašča, s tem narašča beda -n pomanjkanje. Iz statističnih' podatkov je razvidno, da je brezposelnih delavcev približno okrog 20.000. In vsi ti delavci prejemajo tako nizko podporo, da z njo res ne morejo kriti niti stroške za najpotrebnejše stvari, kje še da hi se lahko z njimi preživljali. K temu številu lahko prištejemo še nad 20.000 upokojencev, ki morajo prav tako ((izhajati# s pokojnino, ki maša mesečno od 3 do 5 tisoč lir. Dva samomorilca ■Hrv «j« Prvi se je zastrupil na pokopališču pri Sv. Ani, drugi pa se je obesil na Obelisku pri Opčinah Uslužbencem pokopališča pri Sv. Ani se je včeraj zjutraj ob 8 nudil strašen pogled. Med grobnicami so zagledali truplo neznanega moškega srednjih ,et. O najdbi so takoj obvestili civilno policijo, ki ^e na kraj najdbe takoj odposlala nekaj članov letečega ter znanstvenega oddelka. Policisti so poleg truplo našli pollitrsko steklenico za pivo, v kateri je bilo še nekaj kapljic neke tekočine, neznanega strupa, katerega vrsto bodo člani znanstvenega od. lelka policije ugotovili šele pri natančnejši kemijski preiskavi. Zdravniški izvedenec dr. Nico-lini je dognal, da je neznanec umrl nekaj ur prej zaradi za-strup ienja. V njegovih žepih so našli osebno izkaznico na ime ladijskega električarja Josipa Ferija iz Ul. Rojan št. 1, šofersko izkaznico II. stopnje ter 2743 lir. Samomorilčevo truplo so takoj nato prepeljali v mrtvašnico v Ul. Pieta, kjer bo ostalo na razpolago sodni oblasti. Na glavni policijski po. staji pa se je popoldne oglasil samomorilčev brat Ernest iz Ul. Solitro 13. in povedal, da ga je, ko je prišel z dela, doma čakalo bratovo pismo, v katerem mu je sporočil, da se je naveličal življenja, zaradi česar bo na pokopališču pri Sv. Ani napravil samomor. Samomorilec je doma iz Parenza v Istri. XXX Drugi primer samomora pa je zabeležila policijska kronika ob 14.14, ko So člani civilne policije z Opčin na opozorilo nekega civilista prihiteli k O-belisku na Opčinah. Med drevesi so kakšnih 150 metrov od Obeliska na neki smreki zagledali gugajoče se truplo neznanega moškega, za katerega je zdravniški izvedenec dr. Gesti ugotovil, da je izdihnil eno uro pred njihovim prihodom. Samomorilec je 52-letni Karl Bor.-az-za iz Scale Sante 85, njegovo Ob kolo je Galdino Bolčič iz Škofij 2Q4 je bil včeraj po opravkih v Trstu. Ko pa je hotel zopet sesti na svoje 15.000 lir vredno kolo, ki ga je za trenutek prislonil ob poslopje v Ul. Ponti-chelli, kamor je moral po poslih, jg moral z razočaranjem ugotoviti, da je kolo v njegovi odsotnosti že menjalo lastnika. * * * Rosa Kavalij iz Marezig pa je na glavni policijski postaji prijavila, da ji je na Goldonijevem trgu neznani žepar izmaknil denarnico, y kateri je imela 2000 lir in osebne dokumente. truplo pa so prav tako kot Fer-rijevo prepeljali v mrtvašnico v Ul. Pieta. Pozneje je na glavni policijski postaji povedala njegova žena Frančiška, da je njen mož že dolgo časa bolehal r.a nevrasteniji ter bil zaradi tega že večkrat v umobolnici, kjer je že večkrat poskušal napraviti samomor. Zadnji takšen poskus pa sega 2 leti nazaj, ko je iz samomorilnih namenov skočil v morje s pomola Scala Legnami. Njegova hčerka Jolanda je zadnjikrat videla svojega očeta včeraj zjutraj, ko ji je dejal, da gre na sprehod ter ji naročil naj o tem obvesti tudi mamo. Vrata trgovine je pustil odprta Da spadajo profesorji med najbolj razstresene ljudi, je znano. Predvčerajšnjim pa jih je v razstresenostj najbrže prekosil trgovec Stanislav Birsa iz Ul. Canova 15, ki je po končanem delu pustil odprta vrata svoje trgovine v Ul. Felice Ve-nezian 22. K sreči je njegovo razstresenost ugotovil nočni čuvaj in o zadevi takoj obvestil lastnika trgovine ter policiste. Vsi skupaj so nato napravili kratko preiskavo jn ugotovili, da ni nobena nepoklicana oseba izrabila trgovčeve pozabljivosti jn raztresenosti. Zopet pretep v begunskem taborišču Prepiri in pretepi v raznih begunski* taboriščih v Trstu so skoraj na dnevnem redu, čemur se ne> moremo čuditi, saj so v njih ljudje najrazličnejših narodnosti, ki so zatajili in izdali domovino ter jo popihali v svet. Tudi včeraj ponoii je prišlo do takega begunskega medsebojnega obračunavanja, tokrat v taborišču na Greti, kjer sta se spoprijela Madžar Laszlo Holok in Jugoslovan Mihael Petrovič. Vzrok, da sta se skregala in nato tudi stepla je bil v tem, ker Holok, ki vrši službo v taborišču, ni hotel pustiti Petroviča, da bi ') koli polnoči zopet odšel iz ograjenega prostora v mesto. Policija, katero je vodstvo taborišča takoj telefonsko poklicala, je seveda takoj napravila red in mir, Petrovič, o katerem trdijo nekateri begunci, da je med pretepom potegnil iz suknjiča, žepni nož, katerega sicer policija pri preiskavi pri njem ni našla, pa se bo verjetno za svojo vročekrvnost moral zagovarjati pred sodiščem. Tq seveda v primeru, če bo Holok vložil proti njemu tožbo. Glede na vse te težke pojave, stoji delavski razred pred hudim vprašanjem: kako voditi svojo borbo, da bo ta privedla do zaželenega u-speha, ki bo zagotovil delavskemu razredu boljše življenjske in delovne pogoje? Poleg Delavci! Poslušajte DANES zvečer ob 19.45 «Sindikalne razgleden tov. B. Petronia. Oddaja radio jugoslovanske cone Trsta na valovni dolžini 212,4 m. tega vprašanja si mora pa delavec zastaviti tudi drugo, nič manj važno vprašanje: kje tiči vzrok , za to poslabšanje gospodarskega položaja na našem ozemlju — kako tc, da so lahko delodajalci razvili do take mere svojo ofenzivo proti svojim uslužbencem, ki je povzročila že toliko škode in hudih posledic? In zopet prihajamo do neizpodbitne ugotovitve, da je namreč prav stališče tukajšnjih sindikalnih organizacij vzrok, da se je položaj na našem ozemlju tako zaostril in da so lahko delodajalci nemoteno razvijali svojo ofenzivo na škodo delavskega razreda. Sindikalni politiki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice se lahko tcrej tržaški delavci ((zahvalijo# za vse te ((dobrote#, ki so jih bili, v zvezi s poostreno ofenzivo delodajalcev deležni. Proti vsem tem mahinacijam i delodajalcev i njih zvestih hlapcev Delavske zbornice kot tudi Enotnih sindikatov so bili tržaški delavci do nedavna popolnoma brez moči. Teda kmalu so sprevideli, da jim njih pasivnost in nezaupanje y lastne sile če bolj škoduje ter slabi njih borbo proti razrednemu sovražniku. Zato so se vsi pošteni delavci odtrgali od teh psevdo-sindikalnih organizacij ter odločno pričelo z borbo za obnovo razrednega sindikata, ki bi lahko vodil delavski razred v borbi za p j egov e pravice in zahteve. Iz te potrebe po razredni borbi je nastal Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev, kot tudi razredni sindikati drugih kategorij delavcev. Ta razredni sindikat industrijskih delavcev si je na svoji zadnji skupščini, ki se je vršila dne 3. t. m., zadal važne naloge, ki jih mora v prihodnosti izvesti. Sklenil je pozvati obe sindikalni organizaciji, da prično s skupno borbo za dosego rešitve vseh perečih vprašanj, od katerih edvisi izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev tržaškega delavskega razreda. Med vprašanja, ki jih je treba čim prej rešiti, je Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev postavil prav vprašanje povišanja plač vsem delavcem za 30 odstotkov, kot tudi vprašanje dosege novega sporazuma glede delovanja tovarniških odborov, katerega so delodajalci ukinili že leta 1949, rešitev vprašanja brezposelnosti ter povišanja pokojnin vsem upokojencem itd. Pisma, v katerem so bile navedene vse te zahteve, obenem z načrtom za rešitev vprašanja nadaljnjega delovanja in nalog tovarniških odborov, je Enotni razredni sindikat poslal takoj po omenjeni skupščini' obema sindikalnima organizacijama. Medtem, ko je Delavska zbornica to pismo sprejela, so Enotni sindikati pismo vrnili. Za te ((sindikaliste#, ki imajo toliko lepih besed o borbi za dosego pravic delavskega razreda, torej ne obstajajo vsi ti problemi, ki smo jih že zgoraj omenili? Za njih torej ne obstaja važnost rešitve vprašanja povišanja plač vsem tržaškim delavcem, o katerem so sami pred časom pisali, pa so ga potem iz strahu, da bi ne padli v nemilost pri delodajalcih, zopet ((pozabili#? Za njih tudi ne obstaja važnost rešitve vprašanja nadaljnjega delovanja tovarniških odborov, ki bi imeli možnost braniti na mestu interese delavskega razreda? Prav tako ne obstaja za te ((sindikaliste# vprašanje brezposelnosti in vprašanje povišanja pokojnin? Ce pa tudi za te ((sindikaliste# obstajajo vsa ta vprašanja, potem naj nam povedo, zakaj odklanjajo skupno borbo s tistimi delavci, ki so pripravljeni to borbo pričeti ter jo z vso odločnostjo tudi zaključiti v korist delavskega razreda? Zakaj odklanjajo poziv E-notnega razrednega sindikata, medtem ko so vsem dobro znani vaj njih poizkusi, da bi si priborili naklonjenost in prijateljstvo vodstva Delavske zbornice — najvemejšega hlapca delodajalcev in tujih kapitalistov? Ta gesta vodstva Enotnih sindikatov je le ponoven dokaz, kako lažne so vse izjave glede njihovih namenoy voditi borbo za ((rešitev » vseh v na- šem članku že naštetih vprašanj. Tržaško delavstvo se je lahko ponovoo prepričalo kakšne cilje zasledujejo ko-minformistični «sindiikalistli», katerim so interesi delavskega razreda deveta brtiga. Tod.a to zadržanje kominfor-mističnih sindikalistov mora biti tržaškemu delavstvu le v vzpodbudo, da napne vse svoje sile ter s svojo borbo doseže zmago svojih pravic kot tudi zmago nad razrednim sovražnikom ter njegovimi vernimi hlapci kominfbrmisti in žcltimi sindikati. Le z odločno borbo si bo delavstvo zagotovilo uresničitev zahteve po povišanju plač ter zagotovilo tovarniškim odborom obstoj in delovanje v konist delavskega razreda. Vsako odlašanje, ali nezaupanje v lastne sile, bi bilo v tem težkem trenutku zelo usedno — tega se zavedajo tudi vsi pošteni delavci, ki so pripravljeni voditi odločno borbo proti vsem nakanam delodajalcev in imperialistov. KOLEDAR Qhd(dUče - 'dCina - Ifladia Petek 15. septembra Nikomed, Svogoj ■ Sonce vzide ob 5.42, 18.17. Dolžina dneva 12.35. um* vzide ob 9.47, zatone ob Jutri sobota 16. septembra Ljudmila, Sodimir Predvčerajšnjim je bil res dan obiskov. Naši- najmlajši so se pa že toliko privadili našemu Trstu, da že pogrešajo, če jih ysak dlan ne obiščeta po dve ali več skupin raznih organizacij. V sredo popoldne so žene iz Skednja-Kclonkovca in Barko-velj obiskale pionirje ter jim darovale obleko, čevlje in slaščice. Pionirji so seveda tudi to sprejeli s hvaležnostjo ter jim obljubili, da take gostoljubno- Uslužbenci glavne bolnice začasno prekinili stavko - r —— -------------------- Upravni svet glavne bolnice prejel pismo finančnega odseka vojaške uprave Stavka uslužbencev glavne bolnice se še vedno nadaljuje. Uslužbenci glavne bolnice, ki so stopili v stavko v sredo gju-traji ob 6., so trdno odločeni s to nadaljevati, dokler končno ne dosežejo rešitve vprašanja povišanja plač, od katerega je odvisno izLoljšanje njih življenjskih jn delovnih pogojev. Izvedeli smo, da je finančni odsek vojaške uprave poslal upravnemu svetu glavne bolnice. pismo, v katerem naj bi bilo navedeno njegovo stališče glede zahteve po povišanju plač vsem uslužbencem glavne bolnice. Ni nam že poznana vsebina tega pisma, Jasno je, da uslužbenci z nestrpnostjo pričakujejo, kdaj bo objavljena njegova vsebina, od katerega je odvisen nadaljnji razvoj dogodkov. Ce bi s tem pismom finančni odsek vojaške uprave končno rešil vprašanje povišanja plač, bi uslužbenci glavne bolnice seveda stavko takoj prekinili. Prekinitev stavke bi bila zelo važna za nadaljnje redno poslovanje v bolnici, ki je bili pray zaradi te zelo otežkočeno. V interesu vseh bolnikov, kot tudi v interesu uslužbencev samih, je da bi poslano pismo pripomoglo do rešitve vprašanja, ki se vleče že več mesecev. Na redni seji conskega u-pravnega odbora so med drugim razpravljali tudi o vprašanju zaostritve položaja uslužbencev glavne bolnice. Med drugim je bilo rečeno, da je predsedstvo cone posredovalo v teh dneh pri vojaški upravi, da bi bilo vprašanje povišanja plač čimprej rešeno. Izvedeli smo, da so uslužbenci glavne bolnice sklenili v pričakovanju nadaljnjega razvoja dogodkov z današnjim dnem samo začasno prekinili stavko. Prekinitev stavke je seveda povezana z že zgoraj omenjenim pismom finančnega odseka vojaške uprave. Ce bo stališče finančnega odseka v skladu z zahtevami uslužbencev glavne bolnice, bodo ti stavko prekinili; če bi se pa pokazalo, da je njih zahteva po povišanju plač ostala nerešena, se bo stavka zopet nadaljevala. delo predstavniki zainteresiranih strank. Pekovski delavci upajo, da bo mogoče doseči mirno rešitev spornega vprašanja. Na vsak način je njih odločno stališče mnogo pripomoglo k nadaljnjemu poteku pogajanj, seveda ,v njihovo korist. Na teni stališču bodo pekovski delavci tud; v bodoče vztrajali ter zahteva.l; brezpogojno spoštovanje določb nove delovne pogodbe, ki mora stopiti čimprej v veljavo. Tržaško delavstvo z zanimanjem spremlja potek pogajanj glede rešitve spornega vprašanja pekovskih delavcev ter izraža tem vso svojo solidarnost z njih odločno, borbo v obrambo .pravic delavskega razreda. sti ne bodo kar tako pozabili. Se posebej pa jih je pozabavala pionirska igralska družina iz Barkovelj, ki je tafc0 hitro in res pionirsko naštudirala pester program deklamacij, petja in raznih prizorčkov. Ta pionirska družina ie vlila v kratko urico zabave mnogo dobre volje in naši pionirčki iz Slovenske Benečije bodo kar ponosni, da so vse to videli v najkrajšem času, in kar je zanimivejše, v krepki skupinici samih slovenskih pionirčkov. Med sporedom so jim izročili šopek vrtnic ter jih lepo pozdravili, nakar sc se pionirčki iz Slovenske Benečije zahvalili. Včeraj pa so male Benečane peljali v Sv. Nikolaj, kjer so jih po dolgem času pomočili v Sano vodo ali morda nekatere najmlajše celo prvič z njo krstili. Pravijo, da so se zelo ((luštno# imeli in da so s tekom pojedli tudi dobro «paštašuto». Pri tem ne pozabimo njihovih preskrbnih učiteljic Vide, Rože in drugih, ki so nedvomno mar-I sikatero glasilko napele, da so vzpostavile red med tolikšnim živžavom. Za 100 lisoč lir dragocenosti so ukradli Na glavni policijski postaji v Trstu se je predvčerajšnjim zglasila Katarina Petrozzi iz Ul. Kolonja 22 in službujočemu osebju prijavila vlom, ki so ga že pred več tedni izvršili neznani vlomilci. Iz njenega stanovanja, v katerega so se vtihotapili s pomočjo ponarejenih ključev so odnesli ročno jekleno blagajno, v kateri jr imela za okoli 100.000 lir raznih dragocenosti. Na koncertu, ki bo v sredo 20. t. ni. na stadionu «Prvi maj«, bodo nastopili ob spremljevanju orkestra mezzosopranistka JUSTINA KRALJ-VUGA, sopranistka ANICA SCUKA in basist STANE RAZTRESEN. Zaključno točko pa bo izvajal KOMORNI ZBOR ob spremljevanju orkestra. Prekinjena pogajanja pekovskih delavcev se bodo danes nadaljevala Včeraj popoldne s>o se na Uradu za delo nadaljevala pogajanja sindikalnih predstavnikov ip predstavnikov delodajalcev v zvezi s spornim vprašanjem pekovskih delavcev. Z e takoj v začetku pogajanj je bilo razvidno, da niso sindikalni predstavniki pripravljeni odstopiti od upravičenih zahtev pekovskih delavcev, od katerih je najvažnejša spoštovanje nove delovne pogodbe, katero so delodajalci pred meseci samj odobrili. To odločno stališče sindikalnih predstavnikov je bilo vzrok, da so bili tudi delodajalci v svojih zahtevah mnogo bolj «umerjeni» kot sicer. Urad za delo, ki je obljubil, da bo storil vse za mimo rešitev spornega vprašanja, je predložil tudi svoje predloge, glede katerih se je razvila živahna diskusija. Ker so se pogajanja le predolgo zavlekla, so končno sklenili. da se odgodijo na današnji dan. Tako se bodo danes ob 17 ponovno sestali na Uradu za ODMEVI IZ SODNIH DVORAN Med begom je odvrgel srajco Meščanom iz Ul. Vasari se je 23. -julija letos v zgodnjih jutra, njih, urah nudil svojevrsten in obenem smešen prizor. Najprej s0 zagledali nekega moškega ko je z dolgimi koraki skušal pobegniti svojemu zasledovalcu, ki -je za njim na vse grlo kričal «tat, tat#. Tej dvojici so se nato pridružili še nekateri člani civilne policije ter drugi pasanti, ki so jim klici «tat, tat# vzbudili detektivsko žilico, tako da so se tudi sami lotili zasledovanja neznanca, ki je kot preganjana zver skušal na-jti rešilni izhod iz zagate. Ko je uvidel, da so njegovi zasledovalci hitrejši od njega, je med begom slekel srajco ter jo odvrgel, verjetno misleč, da se bo tako lahko po. zneje izgovarjal, da se je mladenič, ki je vpil za njim »tat, tat# zmotil v osebi ter ga po nedolžnem obtožil vloma, ki ga je malo prej poskušal izvršiti v stanovanju vjptarice Rose Mantovan v Ul. Vasari 20, kamor se je vtihotapil s ponarejenimi ključi. Obtoženi Viktor Caucci pa je imel to smolo, da ga je že skoraj pri dokončanem «delu» ko je v syojo tatinsko malho že pobasal okoli 3 kg slanine, nekaj jajc m drugih živil, zasa čil vrataričin sin. Tatiču ni preostalo drugega, kot da je plen pustil, kjer ga je ukradel, sam pa se spustil v divji beg. Ker je obtoženec že star znanec sodišča, ga je včeraj okrožni sodnik dr- Pičiola obsodil na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 9.000 lir globe. Javni tožilec -je bil dr. Amodeo, zapisnikar Piuk, Obtoženca pa je branil dr. Pangrazzi. Ponoči je razgrajala Pred istim sodiščem je nato sedela na zatožni klopi 28-let-na Angela Žitko, obtožena, da je kalila nočni mir, se upirala Članom civilne policije ter se gg preveč nacukala. Dogodek se je izvršil 4. t. m. na Trgu Venezia, kjer je obtoženka z neko prijateljico na vse grlo prepevala. Ker je bila ura že pozna, -je k njima pristopila neka policijska patrulja in obe kalilki nočnepa miru pozvala k redu in miru. Medtem Pa ko se je prijateljica obtoženke pokorila možem postave, Rosa ni hotela utihniti ter je še naprej na vso moč prepevala napeve iz raznih oper ter druge popevke. Zaradi tega so jo policisti povabili s seboj v policijske zapore, obtoženka pa, ki je tisti večer pregloboko pogledala v kozarček, ni hotela ubogati policistov ter se jim je pričela celo z vso silo upirati. S tem pa ni dosegla nič drugega, kot da so jo policisti prijavili sodišču, ki jo je včeraj obsodilo na 4 mesece zapora ter 2.000 lij- globe z vsemi olajšavami, ki jih dopušča zakon. Branil jo je branilec odv- Bat-tino. Vojaški bencin jim je dišal Osem obtožencev je včeraj sedelo Pred zavezniškim sodiščem za določevanje narokov pod predsedstvom maj. Craeb-ba. Pet izmed njih je obtoženih, da so izmikali vojaški bencin, trije pa, da so ga kupovali. Razprava je bila zelo kratka, ker je maj. Craebb vsem obtožencem dovolil privilegij začasne svobod^, akte pa izročil rednemu sodišču. Vpisovanje za obisk zagrebškega velesejma od 23. do 25. t. m. se nadaljuje. Na I. okraju se sprejemajo prijave na sedežu OF v Ul. Machiavelli 13/11. od 10. do 12. ure in od 16. do 10. ure. V Barkovljah se sprejemajo prijave v prostorih Prosvetnega društva na Mandriji ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 20. ure. Ne zamudite in pohitite z vpisom! Matere iz IV. okraja in Kolon-kovca, ki so imele svoje otroke v kolonijah v Sloveniji, lahko dvignejo rojstni list svojega o-troka na sedežu OF pri Bordonu v Skednju št. 65. SINDIKALNE VESTI Tajništvo A.S.O. bo imelb svojo sejo vsak ponedeljek ob .19.30. Vsak četrtek oh 18. uri ho seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata pekov. Vsak petek ob 19. uri bo seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata grafičnih delavcev. Vsako soboto ob 19. uri ho seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH sklicuje za danes, petek 15. septembra 1950 sestanek pevcev ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabimo na sestanek vse pevce, ker Je zelo važen. IZLETI POT Za izlet na KRN IN TRIGLAV bo odhod v soboto 16. t. m. od začetka Ulice Fabio Severo OB 13. URI in ne OB 15. kakor je bilo prvotno javljeno. V nedeljo 1. oktobra bo izlet V TRNOVSKI GOZD skozi Vipavsko dolino z obiskom preteklo nedeljo otvorjene Iztokove koče pod Golaki. Vpisovanje pri Geču v Rojanu in v uradu ZDTV (UCEF), Ul. Machiavelli 13-11 do 21. t. m. URADNE OBJAVE NOVE ZNAMKE. Ob dvesto-letnici Akademije lepih umetnosti v Benetkah in ob stoletnici rojstva Avgusta Righi-ja bodo z dnem 16. t. m. začeli prodajati dye novi znamki pp 20 lir. Te znamke bodo veljavne do 30. junija 1951 in se bodo lahko zamenjale do 31. decembra 1951. Prav tako bodo v prodaji s 16. t. m. tri nove znamke po 5.20 in 55 lir ob Evropski konferenci za tobak. Omenjene znamke bodo veljavne do 30. junija 1951 jn se bodo lahko zamenjale do 30. decembra 1951. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje JUTRI 16. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE NA OPČINAH (NA PROSTEM) z Molierovo komedijo »T A R T U F F E" Prodaja vstopnic danes popoldne in jutri v pekarni Cok - OP*”1* V nedeljo 17. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE NA OPČINAH (NA PROSTEM) s komedijo Bratka Krefta VELEIZDAJALEC V ponedeljek 18. t. m. ob 20 uri GOSTOVANJE V KINODVORANI V NABREŽINI s komedijo Bratka Krefta »VELEIZDAJALEC" lil II PRODAJA NASTANJEVALNE. GA URADA TRUSTA POPRAVEK TRST, 14. (AIS) — Nastanje-valr.i urad TRUST objavlja vabilo k nakupu določene držav ne imovine. Vsi predmeti, ki so naprodaj, so na ogled od 7. do 20. septembra v skladišču imovinskega oddelka v pristanišču Emanuela v Trstu, vozila pa v parku vojnega materiala, nabrežje Trajana, od 8 do 17 vsak dar.', izvzemši sobote in nedelje. Ponudbe za nakup lahko stavijo samo civilisti. Vojaškemu osebju in civilistom, ki so v službi vojske, nakup ni dovoljen. Med 'predmeti, ki so naprodaj, so motorna vozila, oprema, motorji in na splošr.o predmeti, ki jih neposredno uporablja vojska, med katerimi so vključene nujne življenjske potrebščine. Osebe, ki se zanimajo za nakup, naj se obrnejo na Urad za javno obveščanje TRUST, v Ulici Imbriani štev. 16 A, namesto na številko 6, kot objavljeno U. septembra, — kjer je na vpogled popoln seznam blaga, ki je naprodaj. Kupce opozarjamo, da se ti predmeti lahko uporabljajo samo na anglo-ameriškem področ ju STO, v Italiji in na ameriškem, francoskem ter angleškem področju Avstrije, LUTKE V nedeljo bo lutkovna predstava v Ul. San Vito 17 (gledališče) ob 11. uri. Vabimo vse pionirje iz Sv. Vida (San Vito) in Sv. Justa (San Giusto), Zveza pionirjev NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carnicl, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Ravasini, Trg Liberta 6; AUa Sa-lute, Ul. Giulia 1; Zanetti . Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 14. septembra 1950 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 19. Civilne poroke: trgovec An-zichi Mario in gospodinja Pen-tassuglia Licie. Cerkvene poroke: skladiščnik Gottani Bruno in uradnica Fiocco Lia, novinar Belci Cor-rado in gospodinja Gasparo Laura, agent CP Jugovac irj krznarka Goina Argentina, pošt ni nameščenec Perini Mario in poštna nameščer.ka Rasman Er-menegilda, finančni stražnik Stefani Armando in šivilja Van ni Licia, agent CP Prelaz Silvio in gospodinja Sperti Fon-dina, kaplar ameriške vojske Austin Wasley in uradnica Co-rona Maria, mehanik Canciani Giusto in gospodinja Clari Albina, agent CP Zeper Fulvio in šivilja Peresin Laura, bolniški uslužbenec Allesch Vinicio in gospodinja Storni Annama-ria, geometer Predonzan Sergio in uradnica Settimo Mirella, težak Rosca Alberto in strojepiska Suffi Valdg, mizar Flego Boris in delavka Secchi Albina, agent PC Maculus Giordano in gospodinja Giunta Giglio-la, čuvaj Metus Gino in gospodinja Visentin Emilia, podoficir PC Crivellari Matteo in uradnica Pellarini Batrice, elektricist Turco Albino in šivilja Cernac Carla, uradnik Sala Teodoro in dijakinja Del-la Venezia Licia, železničar Mattiussi Gino in gospodinja Barbone Livia. Umrli so: 72-letna Assaher Maria, 72-letni Alhaique Mario, 74-letni Ferletti Giuseppe, 78-letni Gašperini Agostino, 71-letni Harnisch Edoardo, 71-let-ni Gerbec Federico. Zopet tatvina avtomobila Nehaj dni po zadnji tatvini avtomobila, katerega je policija že našla ter izročila lastniku, je včeraj črna kronika zabeležila že drugi podoben primer. Tokrat je avtomobil Fiat TS 1593 last Josipa Geremia iz Ul. Imbriani 12, menjal gospodarja. Tatovi pa so mu ga ukradli izpred njegove hiše. Prosvetno društvo Lonjer-Katinara priredi v nedeljo 17. septembra ob: 17. uri v Lonjerju, na dvorišču gostilne «PRI ZUPANU# Koncert narodnih in umetnih pesmi, klavirja solo, harmonike solo in orkestra Sodelujejo: pevski zbor Lonjer-Katinara, pevslfi zbor «Slovan» iz Padrič, pevski zbor ((Valentin Vodnik# iz Doline, orkester iz Lonjerja, harmonika solo, klavir solo Ker je to prvi koncert, kjer bodo nastopili naši mladi glasbeniki z Glasbene akademije v Ljubljani, vabimo vse, da se zanimivega koncerta udeleže Odbor KINO Slikarska razstav« v galeriji Škorpijon ^ Galerija Škorpijon. 'vt stavlja mladi slikar Klavdij ^ sič-Cernigoj, je odprta vs>š od 9 do 13 ter od 16 do J*- Vozni red avtoM«? Trst-Fernetiči(mei3' Ob delavnikih: Odhod 'z,rj 9.30, 15.00 (Iz Ul. Fabio St. 5); Odhod od nloMl 17.00. Ob nedeljah in P'*? odhod iz Trsta: 10.00, 1 • hod od bloka: 10.30, • TRŽAŠKA BORZa Zlati šterling pirnati šterling 1580-162 > 664-666, dolar (telegrafi«1' j« švicarski frank l53'i ,jj a'r' francoskih frankov Ib"', strijski šiling 22.75-23.2n. Silil RADIO TBSI{ vaio’ iiiH JUGGSL. CONE (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 Kc' PETEK 15. 9. 195' ^ 6.30: Jutranja glasba! ročila v ital. in objsrs M 7.00: Napoved časa -. Pj )S:J slov. in objava sporeda«.^ tranja glasna; 7.30: Zak" 127)0: Rmiski-KorsakdJvj C petelin# suita iz istoim?1.-*.^ re; 12.30: Ng harmoniko gust Stanko; 12.45: J0' 1$ ital. in objava spore«. y jr Napoved časa a por««* jj iL in objava sporeda; D-jr. nih oel starih mojstro1^ jn »j Ljudska univerza: CeI?. i4.00:.jj; gova zgodovina (sl°v.'’.j. jo znani slovenski Pe ,j’45: Pregled tiska v italJ Jjjiii gled tiska v slov.; I5.00i3r/^, ($,, 17.30: Politične aktuM1?^^ 17.40: Nekaj italijanski" ita> 18.00: Športni pregl^ ^j 18.15: Operne m kooč igre; 18.45: Poročila v' (9. j 19.00: Glasbena Poročila v ital.; 1 .'i9.45:,» časa - poročila v slov,. .,. JV dikalna vprašanja <‘v); 3%). Uganite kaj igramo i« i5: iJL, Slušna igra (ital.), *2’oo: janska lahka glasba; •* 'vinSP&, Jugoslavija: O jO*° NeKaJ, 30: športu (slov.); 22.10- i; venskih narodnih pes . j4; Schubert: Kvintet oP;,,i • Krt. Zadnja poročila v j' Zadnja poročila v -p; V' Objava dnevnega sM j(k. Podoknice; 23.30: ZakU Rossetti. 16.30: ((Romantičen avanturist#. Gregory Pieck. Excelsior. 16.30: «Dekleta iz Har-weya», Judy Garland. Filodrammatico. 16.00: ((Sestre pod orožjem#, C. Colbert. □ Alabarda. 16,00: ((Nepremagljivi#. Gary Cooper. Armonia. 15.30: «Pri zlatem konjičku#, B. Gralile. Garibaldi. 15.00: «Zlata ovira#, barvni film, G. Raft, J. Bennet. | Ideale. 16.15: «Hiša naših sanj#, G Grant, Myrna Loy. Impero. 16.00: «Pošast iz Rio Escondito#. Savona. 15.30: «Sila Red#. Robert Parge. Viale. 16.00: »Divja ljubezen#. Vittorio Veneto. 16.00: »Usoda Manhattana#. Ob morju. «Hudič v telesu#, Mi-cheline Prešle. C3 Azzurro. 16,00: «Giannl in Pinot-to proti gangsterjem#. Belvedere. 16.00: «Na ostrini rezila#, Tyrone Povver. Marconi. 16,00: «Roka mrtve#, Carlo Ninchi. Massimo. 16.00: «Vprašanje in odgovor#, revija. Odeon. 16.00: «Revija zvezd#. Vittoria. 19.30: «Angeli brez nebes#, Marta Eggerth. Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Beg v času#. Tereza VVright. Letni kino v Ul. F. Severo. 20.30: «Trije odlični sinovi#, G- Raft, G. Brent, R. Scott. Letni kino Rojan. 19.45: »Usodnost#. ,, _ Letni kino Brocchetta. 20.45: «Za. puščena#, Dolores del Rio. Letni kino del Ronco. 20.45: »Tamara hči stepe#. Gledališče na gradu. 1.00 »Vse zaročenke so lepe#. J. Fontaine. LJUBLJANA,MARIJA rel. postaja NOVA^V (Oddaja na valih 32‘' 212,4; 202,1 m.) PETEK 15. »• . 5.00; Jutranji P°#L Napovedi časa, Poz? va'dr1® g.#®: ska napoved ini sporeda; 5.30: yeSf ino: NaKjar; Jutranja tefovadba, ■ Kj k«! i> časa, poročila in Jsnaro£ltlJ 6.10: Jugoslovanska , umetna glasba. „a0, p?v(i) 11.30: Šolska ura; Nar c glasbeni spored; O- p&Og časa in poročila, O- opjtffc poldanski koncert - doP1,- fZ Odorimo pošto n a?1 h pojest 6; 14150: Domače nap vacKi žo in Miško, igra oddajal hwin*: 14.30: Govorna °a GerScl$!ll». Skladbe George-a poj“ j<' 15.00: Napoved čaS‘‘loVensk',’t[l(» 15.10: Samospeve s'Ka K.„rf torjev poje sopranist fju N Koritnikova, Pri ..ž jan Vodopivec. _ jg.oO: $< 17.30: Šolska Rimana, f, orkester Radia .^“virta?.2.0^ Jakov Cipci; 18-39' op. fiap/ listična glasba.. 1» pestmi' časa in poročila. 1 • . j), in f, red slovenskih narod” rran«$ nih pesmi. SodeluJ J jfl Sk> ,||il{; ren. Avgust Stan oQ. p }01 vokalni kvintet, ‘ rad. komentar Radia .]jja P Koncert viol nista |tan fjt/: lia, nri klavirju ™ ^jdaj*',^ šek* 20.40: Literarna nC e £ Pe-tfer onored simf 22.00: Prenos por.?l5. Igra go staje Beocrad; poF (Jt sfer ameriške arI^orna pf ppfd Cartoli: 22.45' Kom ?3 3O. la mojstrov klasik ^daje-čila; 23.35: Konec Potovalni in turistični urad 0 TRST Ul. F. Sevff Telefon & Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico ljll, nadst, - Telefon 11-32 Incident v podgorski predilnici? Direktor baje udaril delavca in mu prizadejal telesne poškodbe (Dpi,Sl!bo obveščenega kroga Jgavita zbornjea nam 8. Povedati o tem godkii) smo ,izved<;li Q Se Kekt01' P°dgorska Preko mS- Je neke8a delavca ta- fe?;Udaril' da se m°- Kako0' Ph Zdravnišk° Polo, Jrf .le do do§°dka priš. Pa d n* znano' vsekakor di o,phP°Pada ni prišl° Zara’ JWpak , obračunavanja, (tuga v ozadju verjetno ^.nasprotstva V vsakem IteatoDek ■napraVl1 direktor Mnespi i’ mu ne bo nik°Ii S fga ™ena, niti ča- »islitno i8*?’ zlasti še če pc-•zasl,, ’ da ltna marsikatero iovnihvL2* Poslabšanje de- Alert 5 ? Jey v Predilnici. iilnjri v- Podgorski pre. !P!oš„„le dogodek vzbudil nost vselani^nie in 0a0rie-l'a. Z„ ,la delovnega kolekti- ludi notTPrasan|,e 5C je ^zela *kZ 71(l komisiia’ ki je Ostala '■ Se bo v ta namen korake 1rnhPOdvZela Potrebne !tojdIr> m j v začetku je ob-*a Usa i delavstvom, oziro-nje T1. med nekaterimi mne-^tormnl treba proti takemu ukreno • PPdvzeti najstrožje ? ,V kali zatreti naj-skušn ki Kaže na to, v!'°Pričnli!lyaialCi in nlih0- n° fižičrtn ? ’ ‘n to z oseb' latjci h 1 0 obračunati z de-ranii zahtevajo samo spošto-ie l *0}th Pravic. Vendar se K »oijm/ vena ar se kakor h rnato Polegla; vse- b° notm„-™imiv sklep> ^ ga »rvi se?nja Komisija ob svoji V m% prejela. raz S0!“be.?- Primeru gre za iz. ci Bo,-;. *tVa‘ Ki ga delodajal-*?cdniK ■ delavcev, zlasti zadkih in Požrtvovalnih sindi- 'fctotmJ teljev- ^to je po-!D°i žol ■ naravnoi da skušajo način na. tak ali drugačen UtM0 , ‘ na delavce, kjer w takem Spe' dolžnost delavcev ločne; JPrimeru je, da najod. dndikni ranij° svoje pravice, »ett de svoboščine, hip ^pdobitev skega, umetniškega ali profesionalnega delovanja. 6. DAVEK NA OBRTNA DO. VOLJENJA: prijaviti je treba vrednost in število prostorov, ki so namenjeni javnemu obratovanju, kot hoteli, restavracije, gostilne, kavarne, mlekarne in podobno, v katerih se prodaja na drobno in kjer se prodajajo alkoholne pijače alj ne; ravno tako je treba prijaviti tudi tiste prostore, ki' služijo zdravstvenim ustanovam, javna kopališča, avtomobiliske garaže, hlevi, igralnice in plesne dvorane. 7. DAVEK NA STROJE ZA KAVO EKSPRES: prijaviti število in vrsto teh strojev, kakor tudi koliko kav napravi stroj naenkrat. 8. DAVEK NA PSE: prijaviti število vsakovrstnih psov v posesti za katerokoli rabo. 9. DAVEK ZA ŽIVINO: prijaviti število konjev, mul, oslov, goveje živine, ovac, koz in prašičev. 10. DAVEK NA KLAVIRJE: prijaviti število lastnih klavirjev, ali pa klavirje v najemu. Temu davku so podvrženi samo tisti, ki imajo v občini redno bivališče irj niso podvrženi družinskemu davku. 11. DAVEK NA SLUŽINČAD: prijaviti število ljudi, ki so zaposleni pri davkoplačevalcu. Razvrščen! morejo biti po spolu. umiku dela in vrsti zaposlitve. Temu davku so podvrženi samo tisti, ki nimajo v občini rednega bivališča in ki niso podvrženi družinskemu davku. , . 12. DAVEK NA SMETI: prijaviti je treba število prostorov njihovo površino in uporabo. Prijave občinskih davkov za leto 1950. niso potrebne za vse tiste osebe ki so že vpisane ali predlagane za vpis V seznam davkoplačevalcev za tekoče leto. Oirokova nezgoda Pri otrocih ni nikoli dovolj previdnosti. Komaj 20-me-sečnt Pelos Hadrijan iz Krmi-na je izrabil odsotnost svoje varuhinje m zbežal na cesto. Ko je fantek veselo mahal po vasi, mu pride naproti poljski voz, v katerega je bila vpre-žena krava, ki jo je vodil Bat-tistura Renato, v katerega je malček trčil. Ranil se je v glavo. Pripeljali so ga y Krminsko bolnico. Ozdravel bo v 20 dneh. Iz Gradiške Predpisi za cepljenje koz Zdravstveni urad gradiške občine bo v kratkem izdal posebne predpise za cepljenje proti kozam in davici y jesenskem roku. Cepljeni bodo moral; biti otroci, ki so bili rojeni v' drugem polletju 1949 in v prvem polletju 1950. Proti da-Vici bodo cepili one otroke, ki so dovršili prvo starostno leto V prvem polletju 1949; proti kozam- pa one, ki so dovršili 8 starostno leto v prvem polletju 195Q. Blagovni promet med našo pokrajino in Slovenijo na osnovi jugoslovansko-italijanskega sporazuma za izmenjavo Pokrajinski urad za industrijo in trgovino mesta Gorice za uvoz in izvoz po trgovskem sporazumu med- Italijo in Jugoslavijo je sporočil, d® je v juliju in avgustu tekočega leta izdal precejšnje število izvoznih in uvoznih dovoljenji iz sosedne republike Slovenije, i-n to na osnovi jugoslovansko - italijanskega trgovinskega sporazuma za lokalno izmenjavo, ki je bil sklenjen 3. februarja 1949 v Vidmu. Izvoz: Marini Ital-ico, rabljen tovorni avto, 1.105.009 lir; Bi-gor Ivan, mast, 6.625.000; Biss-i Marco, računski stroji, 1.544.000; Nisson Ivan, električna črpalka, 139.200; Krajner e Co., razna kuhinjska posoda, 1.086.254; Nisson Ivan, električni hladilnik, 60.000; Podgornik An-ton, čopiči, 124.250; Tržaška predilnica, platnen; izdelki, 11.145.679; Donati Umberto, precizni inštrumenti, 1.645.700; Paternalli Giovamni, pisarniške potrebščine, 104-882; Mizzon • Giovanni, električni stroj za brušenje tal, 339.600; Cuk Elija, kolesa, deli za kolesa in šivanke za tkalne stroje. 298.000; avtoprevozno podjetje Ribi, nadomestni deli zg avtomobile, 131.300; Mizzon Giovanni, električne črpalke, 300.00; Krajner e Co., železna žica, 126.100; Tržaška predilnica, preja, 17.263.067; Cuk Elija, kolesa in posamezni deli, 60.920; Mizzon Giovanni, projektorji, 4.109.830; Primes Guido, športne potrebščine, 398.080; Mizzon Giovanni, telefonski material, 208.000; Orzan Giovanni, krogle za- balincanje, 52.800; Bratje Cutot, limone. 21.000; Krajner e Co„ britvice, 72.720; Katoliška knjigarna, pisarniške potrebščine, 84.300; Krajner Otto, nei-z-gofovljene moške in ženske obleke, 613.654; Krajner e Co., svedri, 92.000; Cuk Elija, maske proti prahu in transportno kolo 249.000. Uvoz: Turus Marcello, govedo za k-lanje, 1.440.000 Kr; Ba-dali Luigi, goveje meso, 2 milijona 160.000; Scarel Erjnene-giildb, volovi za klanje, 2 milijona 160.000; Pelicon Federico, volovi za klanje, 2.880.000; Mi-seri Vitto-ri-o, leseni izdelki, 321 tisoč; Podgornik Anton, zobotrebci, 140.073; Scarel Ermene-gildo, zmrznjeno meso, 950.000; Vetrih Ivan, les za kurjavo, 1.380.000; Ianni Francesco, voli za klanje, 2.160.000; Kumar Carlo, presna zelenjava, 1 milijon 750.000; Scarel Ermenegil-do, voli za klanje, 720.000; Win- kler Alfredi, žaganje, 105.000; Pelicon Federico, voli za klanje, 3.460.000; Franchi Nicolo, nasoljena čreva, 59.000; Michou Carlo, les za kurjavo, 4.600.000; SILIA, bukove deske, 17 milijonov 334.407; Crccetti Carlo, bukove deske, 3.800.000; Pelicon Federico, voli za klanje, 5.190.000; Podgornik Anton, zobotrebci, 276.701; Barnaba Um-berto, voli za klanje, 1.455.000; Winkler Alfred, -bukove deske, 1.900.000; Iann-i Francesco, voli za klanje, 4.620.000; Vetrih Ivan, drva Za kurjavo, 5.600.000; Barnaba Umberto, voli za klanje, 6.160.000; Podgornik An-ton, zobotrebci, 495.426; Franchi Nicolo, nasoljena čreva, 590.000; Pelicon Federico, voli za klanje, 2.310.000; Scarel Ermenegil-de, voli za klanje, 3.850.000; Barnaba Umfoerto, teleta za klanje, 640.000; Miseri Vitto-rio, bukove deske, 2.S00.000; Erzetič Avgust, žaganje, 90.000; Pelicon Federico, teleta za klanje, 1 milijon 300.000; Barnaba Umberto, teleta za klanje, 236.800; Michou Carlo, lignit, 193.000; Michou Carlo, drva za kurjavo, 4.600.000. Pred kfa^kim so v Gorici popravili tudi 13 tovornih jugoslovanskih avtomobilov za 29.911.882 lir. Izlet planinskega društva k jezeru Cavazzo Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 17. septembra popoldanski izlet k jezeru Cavazzo. Odhod ob 13. uri s Travnika, povratek okoli 22. ure. Cena za člane 300 in za nečlane 400 lir. Za vpis in morebitna pojasnila povprašajte pri urarju Šuligoju na Travniku. ----:— Za nujno rešitev spora v tržiški tovarni olja Pred dnevi se je sestala notranja komisija podjetja SEL-VEG. Ob tej priliki j-e delegat Giuseppe Catalano imel poročilo o razmerah, ki vladajo v tr-žišfci tovarni olja. Vsi prisotni so se soglasno sporazumeli, da je treba za uspešno rešitev ekonomskih in moralnih interesov delavcev, zaposlenih v tržiški tovarni olja, nemudoma pričeti skupno sindikalno akcijo, h kateri naj) se povabijo vse sindikalne organizacije. Soglasno so se izjavili tudi o predlogu, da je treba pozvati oblasti, naj posvetijo več pažnje reševanju sindikalnega spora, ker je le na tak način mogoče rešiti številne delavske družine težkega položaja. --------- Zdravstveno stanje živine Po poročilu živinozdravniške-ga urada za goričko pokrajino je bilo zdravstveno stanje živine v drugi polovici avgusta še precej dobro. Ugotovili so samo en primer slinavke in parkljevke v Skocija-nu ob Soči. Sela poHrajinsRega odposlanstva V torek se je sestalo v pokrajinski dvorani pod predsedstvom odv. Culota pokraj insko odposlanstvo, da bj natančno pregledalo upravo in delovanje uslužbencev v njih ustanovah. Nadalje je odposlanstvo odobrilo načrt za kanalizacijo v Marjanu. Sporazumno z občino so sklenili, da dajo nekak prispevek znameniti pevski profesorici Seghizzi iz Gorice. Dali so na razpolago -neko vsoto denarja za postavitev vojaških spomenikov na vrhu 144 y bližini Jamelj. Odobrili so tudi naslednja nakazila: 100.000 lir za razna popravila vojašnice S. Roca di Brazzano y Krminu; 30.000 lir za popravila kmečke hiže in pregled strelovoda umetniškega in -poklicnega inštituta v Gradiški; poravnali bodo stroške za nabavo raznih -proizvodov pokrajinski upravi za skupen znesek 479.716 lir. Končno so tudj odobrili izdatek 52.000 -lir za -popravila mostov in cest goriške pokrajine. Posebna podpora brezposelnim iz goriške pokrajine Posebno podporo bodo razdeljevali za dobo 90 dni industrijskim delavcem in težakom ki so bili brezposelni dne 11. septembra tega leta iz vseh občin goriške pokrajine, razen občine Dolenje v Brdih. Do podpore imajo pravico oni, ki so v dobi dveh let, in sicer od 7. junija 1947 do 6. junija 1949, plačali pet tedenskih prispevkov (delavci) ali enomesečni prispevek (uradniki). Prošnjo morajo vložiti v 30 dnevih od postavitve novega dekreta o G. U. in sicer do 12. oktobra tega leta, na uradu za -preskrbo občine Gorica, Tržič, Gradiška, Krmin in Gradež. Urad za delo bo izdal posebno pobotnico na prijavo prošnje, s katero se bo prizadeti prijavil na uradu za brezposelne V svoji občini za izplačilo podpore. Darovi Za Dijaško Matico so darovali NN iz Oslavja 500 lir, Kocjančič iz Gorice 12.500 lir, neimenovani iz Standreža 8.000 lir; iz Podgore 3.000 lir. Naj^ lepša hvala. Večerni tečaji Učitelji, ki bi radi poučevali na večernih ljudskih tečajih, naj vložijo prošnjo na kolko-vanem papirju za 24 lir na didaktična ravnateljstvo šol. Do 25. septembra je določen rok za vlaganje prošenj. Za podrobna pojasnila naj se obrnejo na didaktično ravnateljstvo V uradnih urah. Sestanek goričkega občinskega odbora Sinoči ob 18 je bila v beli dvorani gcr-iškega županstva tedenska seja občinskega odbora, ki mu je predsedoval župan dr. Bemardis. Na seji so razpravljali o nekaterih važnejših stvareh, ki ji-h iz tehničnih razlogov danes ne moremo objaviti. Obširnejše poročila bomo objavili jutri. KINO VERDI, 17: «Bikoborka» La matadora), E. Williams; VITTORIA, 17: «Koga boš sedaj poljubila?«, J. Haver; CENTRALE, 17. «Verige», Al Nazzari; MODERNO, 17: ((Telefonistka Bele hiše«, D, Durbin; EDEN, 17: «Tek smrti», A; Laad. kot naj- 'a.ioin Ki jim jo je wenciar huda borba "ie tef, let- Borba za prizna-®P°štoi- s?ob°ščin, borba za °sebne osebne svobode in Vrede„ .dostojanstva, ki ga je ..Kerni človek, je va-Vis); !speUek k utrditvi dc-°^n oUdarnosti in udarec v ' ^ k ?r?naPeteže.m, ki mislijo i.o izkn Vn.cd arena, kjer lah- SC*i0 sU°3e boksarske ... Zvezna prijava Mih dav^ za I. 1950 listi, kika ob^r-‘a sporoča: Vsi ^vkom S° i)0dvrženi občinskim <0 3o m°rajo prijaviti davke ^®ski ePtembra tega leta ob-a^kariji na posebnih Občini p pb bodo dobili na 'e davkj*]aviti ie treba slede- ^kfkUz!NSKI DAVEK: do-^aiični1 ]lb.družina uživa na ‘eftiu „v,a_e ‘rj nepremičnine; že. te; žen; vsi av^evanju so podvr-‘ družinski glavarji, ki 2," D*«?«6 bivališče v občini. Sico NA najemnin- *teha .»p f^^ST: prijaviti je tr'iČniaarnj d stanovanj s pre-V °bčini v i!1 so na razpolago kovani £kor tudi najemnino ''rženi, ,emu davku so pod-'fti redn' 4i’ ki nimajo v ob-*° Po/ga hivališča in ki ni-avku Vrzeni družinskemu na prevozna 7vilo prijaviti je treba .^blh s a ir-' privatnih pre. » za (W -tev’ tako tistih' ki ste , .a°mačn i—j. kiT„maČ0 uPorabo, kot ti-,ur>e 5 uporabljajo v prido-V.^Dolao ne oz, ludi a,®° drugim, i n , b'aga. brila,.?. b-K NA ki za so na prevoz 8°S'st‘ in K ,treba d?.‘etn i« '. Tde v najemu- BILJARD: biljarde v biajp Ju.,?reba prijaviti tuli?' DAVF?arde žbižiardine). (S,5 DOVOLJE-j, . ®NTI): dobiček, ki S mdustrijskega, trgov- "nun Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 rsKi raz OSNUTEK LEPAKA JANEZA TRPINA IZ LJUBLJANE ZA RAZSTAVO GOSPODARSKE DELAVNOSTI ISTRSKEGA OKROŽJA, KI JE PREJEL PRVO NAGRADO. Pripravljalni odbor za gospodarsko razstavo v Kopru je ponatisnil tri osnutke lepakov, ki jih je sprejela ocenjevalna komisija kot najboljše. Danes ali jutri hodo že javno nalepljeni: tako predstavlja lepak grafika Trpina Janeza iz Ljubljane ribiča z mrežo. Lepak je izveden v močnih barvah ter je dobil prvo nagrado v znesku 15.000 din. Drugi lepak je delo Roglja Albina iz Ljubljane in je napravljen tako, da je v črkah besede «Koper» vrisal umetnik razne predmete, ki simbolično izražajo vsebino bodoče razstave. Ta lepak je prejel drugo nagrado v znesku 10,000 din. Tretji lepak je delo prof. Saksida Rudolfa iz Kopra, ki ima na silhuetnem obrisu Istrskega okrožja prav tako razne dekorativne oznake, ki izražajo glavne značilnosti letošnje razstave. Za ta osnutek je bila določena nagrada 5.000 Okrajni odbor Slovensko-ita-lijanske antifašistične unije je sklenil, da bodo na dan obletnice priključitve večjega dela Slovenskega Primorja k Jugoslaviji organizirali 2dnevno taborjenje, in sicer na 16. In 17. t. m. Kakor znano smo pri delib na Rižanski cesti prebrodili največje težkoče, tako da smo nekako v zaključni lazi navedenih del. Da bo ta objekt člm-prej zgrajen je vsakdo od nas dolžan, da pomaga za dosego tega cilja po svojih močeh. V prvi vrsti se mora vsak član SIAU zavedati, da je ravno on moralno vezan prispevati s prostovoljnim delom za skupne korist, ki jo bo predstavljala ta cesta, ko bo prenovljena in modernizirana. Res je sl- . in 11. i. m. cer, da imajo domačini v delu razne objekte v njihovih lastnih krajih, ki so zanje velikega krajevnega pomena. Toda nujnost čimprejšnje dogotovit-ve Rižanske ceste opravičuje vsakogar, da žrtvuje prihodnjo soboto in nedeljo samo za cesto Križišče - Rižana. Poleg tega bodo imeli tisti tovariši, ki se zadnjega partizanskega taborjenja na Rižani niso udeležili, da nadoknadijo sedaj tisto delo. Organizacija prihodnjega taborjenja bo urejena tako, da bodo v soboto že zgodaj zjutraj prišli v vas kamioni, ki bo- do prepeljali prostovoljce na Rižansko cesto. Tu bo glavni tabor v bližini mlina na Rižani. Glede prehrane in stanovanja je že vse preskrbljeno, vsak u-deleženec naj prinese s seboj samo odejo ter porcijo in pribor. v nedeljo popoldne, ko oo taborjenje končano, bodo kamioni odpeljali vse prostovoljec zopet na njihove domove. V glavnem pa se moramo še zavedati, da bomo na ta način še na najbolj dostojen način proslavili dan, ko je večina Slovenskega Primorja in Istre pripadla k Jugoslaviji. din. Jezikovno je rešeno vprašanje tako, da ima Po cn lepak napravljeno besedilo v slovenščini, drugi v italijanščini in tretji v hrvaščini. Objavili, smo že, da bo na razstavi močne^ zastopano tudi obrtništvo našega okrožja. Danes priobčujemo imena obrtnikov iz bujskega okraja, ki so do sedaj prijavili svoje sodelovanje. Iz čevljarske stroke bodo razstavljali Basilij Bonetti, Vik tor Bor.etti, Guido Villatore, Jakob Bonetti, Silvij Bonetti, Ivan Manzin, Alojz Cragnaz, Guerrino Vascotto, Ivan Borto-lin, vsi ti doma iz Buj. Razstavili bodo delovne, nizke, turi-stovske čevlje, dalje posebej čevlje za moške, ženske in o-tioke ter sandale. Iz iste stroke bosta razstavljala Mario Radin in Mario Monticolo, oba iz Umaga, in sicer zadnji ortopedske čevlje. Krojaške izdelke bodo pokazali Just Curto iz Brtonigle, krojačnica mestnega podjetja v Bujah, Srečko Neoro iz Umaga in drugi. Razno pohištvo bodo pokazali Smillovich in Zacchigna oba iz Umaga, dalje podjetje «Na-prijeds v Bujah in mizarska zadruga iz Savudrije. Zanimivi bodo izdelki podjet ja «Kamnolom» iz Buj, ki bo razstavljalo strešno in zidno o-peko, rdeč marmor, dalje kamen iz Kanegre, Marušičev in še nekatere druge vrste kamna, poleg tega pa še razne vrste boksita. I Scaramele iz Umaga bd fazstavil lep kamer.it okra- na razstavi Mar. Palman iz Brtonigle, Ubald Punis in Al. Mattassi iz Buj. Ant. Kozlovič iz Umaga bo imel lep škropilnik, Humb. Feletti, pravtako iz Umaga, ter Nik. Amic razne kleparske in kovaške izdelke. Pekarna Cattunaro iz Brtonigle pa bo pokazala razne tipe testenin. Končno moramo omeniti tudi Vikt. Radino iz Kra-šiče. Kakor ob obeh zadnjih razstavah bodo tudi to pot izredne kulturne prireditve. V gledališču in na Titovem trgu bo nastopila Ljubljanska opera, radijski pevski zbor iz Zagreba, Podkrajškov ((Veseli teater« iz Ljubljane, dalje bo nastopila tudi italijanska drama z Reke, Zveza Italijanov pa bo v Tednu italijanske kulture nastopila z raznimi dramskimi družinami, pevskimi zbori, godbami in folklornimi skupinami. V bližini Taverne bo urejeno posebno plesišče, v Turist Hotelu, in sicer v srednji dvorani, pa bo zvečer urejen nočni bar z zabavnim orkestrom. Na ta način bo za vse obiskovalce razstave in domačine več kot dovolj možnosti za razvedrilo. OBVESTILO pevske sekcije SKUD v Kopru Okrajni odbor Enotnih sindikatov y. Kopru obvešča vse tovariše in tovarišice, ki sq se pred časom vpisali v pevsko Ljudska prireditev v Kopru V nedeljo 17. t. m. bo v Kopru velika prireditev, ki jo organizira mestni odbor SIAU. Na sporedu je ob 15 na progi 3000 m (10 krogov) kolesarska dirka juniorjev. Proga bo potekala iz pristanišča na Titov trg, od tu skozi Ulico XX. septembra \T predmestje Sv. Pelra, skozi Rivo Castel in zopet nazaj v pristanišče. Tekma je prirejena tako, da bodo zmagovalci na vsak peti krog prejeli nagrado. Nadalje bo ob 17 velika ljudska tombola na Titovem trgu in ob 19 pa bodo tekme v. odbojki na prostoru pri slovenski gimnaziji. Po končanem sporedu bo tam tudi ples. Vzporedno s* pravkar objavljenim popoldanskim programom bodo na stadionu tudi nogometna srečanja. Svečana proslava obletif' odkritja spomenika v Uorlah Zadnjo nedel-j0 je bila v Kortah svečana proslava obletnice odkritja spomenika padlih borcev, ip proslavo obletnice postavitve temeljnega kam na -m*-' domačem-*- zadružnem domu. Domačini so se že v zgodnjih urah zbrali k udarniškemu delu, pri katerem je iz vasi in bližnjih krajev sodelovalo nad 70 prostovoljcev, ki so delali po več ur. Vsega skupaj so prispevali nad 300 delovnih ur, kar pomeni veliko pomoč pri gradnji tega važnega objekta, ki jim bQ nudil poleg raznih prostorov za gospodarske namene tudi streho za kulturno prosvetno delo. Na delu je bilo zelo živahno, posebno mladina je delala z dobr0 vbijo in Po končanem delu zapela več pesmi. Tako bo tudi v Kortah, če bodo pre- ISTRSKI PIONIRJI so se vrnili iz Srbii •le Med veselim petjem je pred dnevi prispel y Koper kamion, ki ,t cfipeljal naše otr.,ke iz zadnje počitniške kolonije. Čeprav niso imela ves čas nobenega domotožja, so naši malčki tik pred odhodom iz Srbije vseeno že težko čakali, da se sek, brata Mottica iz Brtonigle I sekcijo SKUD, da so redne J snidejo s svojimi starši in pri- pa kamenito vazo za cvetlice. Jak. Zaddea, kolar iz Brtonigle, bo razstavil kolo vprežnega voza in volovski jarmič. Podobne izdelke bo pokazal tudi kolar Ant. Busleta iz Umaga. Poleg teh bodo sodelovali vaje vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri y mali dvorani gledališča. Vsi, ki imajo veselje do petja, se teh vaj lahko udeležujejo. Pevovodja pevskega zbora je .tov. Guštin. ................................................................................................... -............................ -.......m.................................................................................................................................................................................................... jatelji. Nabrali so si namreč polno vtisov, ki so si jih pridobili med svojim bivanjem v Sumadiji in y Beogradu, in povsem teim, so hoteli pač povedati svojim domačim kar so slišali in doživeli. ODO VINSKI ROMAN ^ 43. Sprtem Odgovoril bese-Vwtrgh ° Se mu je v glavi ^ šibil koleni; J°*0Vi bpri Vsaki besedici N g euti!, da tukaj k ■ UsmilJenja. fetViUb>olkni!e,kollko trenut- Veettlika kakn Zrl V SVOje' Oh bamti A r 2ver- kl se \b.rmi se ,ive- gorke krvi. ^'jUciem v.P(>tem k svo-C1 ^ego n 80 b°U rado-JJ eo osupli stali o- "doberhvie °g0v0ril °-fies' a r 51110 za’ SV| “votdenar?’,?1 ml Je ljub-^ko?elež, ' ?sak bo dobil Vedho a Po 2aslug'1 ■ A laz denarja nečem; razdelite si ga med seboj; jaz hočem zase samo tegale!» Rekoč pokaže jetnika, ki ga je pri zadnjih besedah rokovnjačevih pretresel mraz po udih- «Pa potrpite malo, možje,» nadaljuje glavar, «povedal vam bom, zakaj sl želim tegale, zakaj ga imam rajši nego tisti denar tam v ka-sah. Nekaj let je že, kar sem pri vas — in nihče ne vč, od kod sem prišel k vam Pa vidite, jaz sem bil prej gospod, žlahten gospod, in bil bi to Se dandanes. Pa glejte, ta vrag, kl smo ga ujeli nocoj, ta me je le hotel pokopati, ugonobitik ker si je že- lel mojo nevesto. In ugonobil me je! Zaradi tatvine, katere me je on po krivem obdolžil, — možje, vi mi verujete, da je bilo po krivem, ker mi med seboj se resnične tatvine ne sramujemo, — zaradi tatvine so me po krivem obsodili in potem, — treba je bilo vojakov, — so me vtaknili med vojake-Ta lopov je bil moj poveljnik. Zapeljal je mojo nevesto in mene trpinčil tako, da sem dezertiral. Od tedaj pa sem bil vaš, od tedaj sem Groga, rokovnjaški glavar, — volk kakor vi, ki se skriva po brlogih, da ga ne zasači lovec birič b Zadnje besede Grogove so rokovnjače, ki so doslej le bolj radovedno poslušali, močno razburile. S pestmi in gorjačami so žugali jetniku. «In tl, pes, povej, ni li to resnica?« obrne se Groga k tajniku. Ta je stal s povešeno glavo , pred njim ter molčal. «Vi ga sodite, jaz ga ne bom!« reče glavar. Za trenutek je postalo zopet vse tiho v kolu; tajnik pa je plaho zrl po divjih, očrnjenih obrazih svojih strašnih sodnikov- «Obesimo ga!« reče hladnokrvno Tomaž Velikonja in pogleda vprašaje okoli. «Da, da, obesimo vraga!« vzkliknejo drugi ter obstopijo tajnika- «Milost, milost! Ves svoj denar, vse vam dam, samo izpustite me!« kriči ta ter pade ne koleni. «Nesi ga s seboj, tisti svoj denar, mi imamo drugega dovolj!« rohni Obloški kobi. lar in potegne onega zopet kvišku. «No, Kozobrin,« kliče Velikonja, «ti si enkrat konjederca služil, zato bos tudi obešati znal!« Deset minut pozneje ni bilo žive duše več pod hrastom. Na spodnji debeli veji pa je viselo mrtvo truplo Vernazzovo. — — Zjutraj zarana, — za Volčjakom je zarja rdečila nebo, — je prignal Slaboti-nov pastir čredo ovac na pašo na grič za Samoglavi-no. Prišedšd mimo hrasta, je ogledal s silnim strahom obešenega oficirja. Popustivši čredo ^amo, je tekel preko rebri navzdol proti St. Ožboltu in našel tam še francoske vojake, odpravljajoče se na pot v Ljubljano, ter jim naznanil kar je bil ugledal na gori- Pol ure pozneje se je prepričal poveljnik one čete o resnici pastirjevega naznanila in je potem naglo preiskal še bližnjo okolico, zlasti pa Samoglavino. Tam Pa je našel kos razbitega kovčega, v katerem so bili Francozi pripeljali prejšnji večer denar in katerega je bil Samoglav pozabil požgati. Uklenili so tudi njega in kmalu potem sta drdrala dva voza z jetniki in njihovimi stražami po cesti proti Ljubljani- DEVETNAJSTO POGLAVJE Pač zdihovala si po meni, stezala blede mi roke; oj pridi, pridi, sin zgubljeni, da te pritisnem na srce! Boris Miran Kakih deset dni pozneje je bilo v Gavričevi hiši v Kamniku vse narobe. Prejšnjega popoldne se je praznovala poroka kolovškega oskrbnika z lepo Reziko in svatovanje je trajalo v pozno noč, dokler mladi mož svoje ženice ni bil odvedel na novi dom, na Kolbvec-Danes pa sta prišla zopet nazaj na prvi pohod k staremu očetu in v ožjem kro. gu se je obhajalo, — tako rekoč, — vnovič svatovanje. Navzoči so bili vsi domači in pa Poljakova mati, ki je bila prejšnji dan prišla k sinovi poroki ter ostala še nekaj dni v gostoljubni sodnikovi hiši. Razen nje je bi) tudi komisar Mulej tu, ki je bil že od nekdaj dober prijatelj Gavričev. IM... IIIIII MII IIIIIIIM lllllll II MIMI Pogovor se je sukal večidel , kakor sploh povsod v zadnjih dneh, o groznem hudodelstvu v Črnem grabnu, ki so ga po vsej pravici pripisovali strašni rokovnjaški zadrugi, akoprav preiskava do sedaj nič natančnega o tem ni razjasni, la. Sploh se je ta vršila tajno in pri vojaškem sodišču v Ljubljani in Poljaka so bili do sedaj le enkrat v Ljubljano povabili, da je tam izpovedal natanko svo jo prejšnjo kombinacijo o možnem napadu na francosko kaso, ki se je le predobro uresničila. Jetniki niso izpovedali ničesar. Vedeli so skoro, da jim ne bi vse nič pomagalo, in zato tudi drugih tovarišev niso hoteli ovajati. Zato so bili Francozi pa tudi na čisto napačnem sledu ter so po Črnem grabnu lovil! in zapirali kmete, češ teh je bilo gotovo nekaj navzočnih pri onem roparskem napa du- Nadaljevanje sledi V 20 dneh bivanja na Zdrav-Ijaku pri Cačku so imeli priliko, da se dodobra spoznajo s srbskimi tovariši in njihovo pionirsko organizacijo. V tem času so sklenili številna prijateljstva. katerih se bodo vedno spominjali. V malem so spoznali srbsko zgodovino, borbe Srbov in njihove vstaje izza turških časov, kakor tudi začetek in potek NOB. Močno je nanje vplivala okolnost, da so spoznavali to zgodovino prav v krajih, kjer so bile prve in največje borbe. V Beograd so šli na povabilo predsednika pionirske zveze in ministra zvezne vlade tov. U-roševiča, ki se je zelo zanimal za stanje pionirske organizacije v našem okrožju. Na njegovo vprašanje, kaj je našim pionirjem najbolj ugajalo v Srbiji, so mu vsi odgovorili, da prijateljstvo, naklonjenost in bratstvo, ki so ga jim ves čas njihovega bivanja izkazovali srbski pionirji. Tov. minister je bil iznenaden, ko so mu naši pionirčki zapeli venec slovenskih narodnih pesmi. V Beogradu so tudi obiskali pionirsko mesto ter občudovali red in disciplino tamkajšnjih pionirjev pri izvrševanju njihovega dela na železnici, v delavnicah in v prostem času. Odšli so tudi na izlet na grob neznanega vojaka na Avali. To. variš, ki jih je spremljal, je pokazal, kje so imeli nemški okupatorji svoje utrdbe, ko so branili Beograd in prehod partizanske vojske čez Savo in Donavo in od kje je prodirala partizanska vojska, ki je osvobodila Srbijo. bivalci vedno tako složni, stala v kratkem nova socialistična zgradba — zadružni dom. Popoldne istega dne pa se je na vasi zbralo veliko število ljudi, ki so v povorki odšli k spomeniku padlift borcev, kjer je bilo slavnostno zborovanje. Na čelu povorke so plapolale zastave in tudi vas -je bite odeta vanje. Mladinke so nosile v povorki več vencev, katere so nato položile pred spomenik svojih očetov, odnosno bratov — padlih borcev, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo delovnega ljudstva. Razpoloženje je dvignila tudi vojaška godba JA na pihala iz Portoroža, ki -je med povorko in pri spomeniku zaigrala več pesmi in koračnic. Tov. Marcel Medež j.e po pozdravu vseh navzočih jn predstavnika okrajnega k-miteja dal besedo tov- Sokolu, ki je v dal-jšem govoru popisal hude dni, ki so jih prestali naši borci v boju proti nadmočnemu sovražniku. S svojimj napori so dosegli, da uživa sedanji rod in da bodo uživali tudi naši potomci pridobitve NOB, ki tvorijo temelje novega družbenega življenja. Ko je tov. Sokol navedel vse ono, kar Je naše ljudstvo v zadnjih kratkih letih napravilo, kako je s trdim delom in disciplino izboljšalo svoj življenjski položaj, so ^a vsi navzoči večkrat prekinili ter mu v znak odobravanja 'ploskali. Končno je izrekel tov. Sokol priznanje prebivalcem Kort in bližnjih krajev, ki so s svojo vztrajnostjo dosegli dokaj vidne uspehe. Pozval jih je, naj bi to delo z enakim poletom nadaljevali, da bodo čimpreje izvršili prevzete naloge. Vojaška godba je v počastitev spomina padlih zaigrala zopet nekaj kosov, domači mešan pevski zbor pa je zapel več, pesmi, ki so vse domačine ganile. Tako so Korte dostojno in svečano proslavile oba omenjena dogodka. Obvestilo Poverjeništvo za trgovino in preskrbo sporoča, da bo od 10. t. m. dalje sprejemalo stranke, ki prihajajo dvigat razna nakazila ter uvozna in izvozna dovoljenja za Trst, samo dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih od 9. do 12. ure v sobi št. 2. se za Vabimo mladince in mladinke do I*. leta starosti, ki so dokončali osnovno ali srednjo šolo in imajo veselje do hotelske stroke, da se javijo na Poverjeništvo za turizem in gostinstvo OLO v Kopru, Trg Brollo za vpis v triletno srednjo gostinsko šolo v Ljubljani. Vabimo, da se prijavi čim več kandidatov, kajti možnosti zaposlitve v hotelski stroki so najširše, ker imata turizem in gostinstvo na našem teritoriju najboljše pogoje za razvoj. Poverjeništvo za turizem OLO •/•v POSUDICAH ____I |____i«v • • | v m .___________________________ državami Uvajanje neenakopravnosti med socialističnimi državami se pozna na vsem družbenem razvoju teh držav in postaja očitno resna ovira za nadaljnji razvoj socializma ZAKAJ SE Ti primeri neenakopravnih gospodarskih odnosov, ki jih vsiljujejo vladajoči kropi Sovjetske zveze vzhodnoevropskim državam, dovolj očitno kažejo, v kakšen položaj bi zašla socialistična Jugoslavija, Če t>i bila P od pritiskom popustila in se sprijaznila z neenakopravnim položajem in podreditvijo. Ti primeri tudi kažejo, zakaj je sovjetsko vodstvo organiziralo in sprožilo gonjo proti socialistični Jugoslaviji, zakaj je petletni plan razglasilo za «grandomanski», "pustolovski)), «nerealen» in zakaj je v dokaz tega uposta-vilo gospodarsko blokado in na vse mogoče načine zavira izpolnitev tega plana; ti primeri kažejo, zakaj se širijo laži in klevete, da v Jugoslaviji baje "raste kapitalizem v mestu in na vasi», da "nacionali-zirana podjetja znova vračajo bivšim lastnikom • kapitali- j stom«, "da so mnogo tovarn in rudnikov že prodali Anglo-američanoma itd. Umazana propaganda naj bi prikrila še bolj umazane cilje. Obrekljivci vedo, da pomenita izpolnitev petletnega plana in zgraditev socializma v Jugoslaviji konec gospodarske zaostalosti in zagotovitev neodvisnosti; obrekljivci vedo, da postaja to hkrati nazoren primer tudi za druge narode, česar se še prav posebno boje. * * * Uvajanje neenakopravnosti med socialističnimi dr ~ n vami - pozna, na vsem družbenem zvoju teh držav in postaja čitno resna ovira za naaalj-ji razvoj socializma. V go-podarske odnose med socialističnimi državami se ne mo-'ajati in vzdrževati rno-;ični privilegiji in izke-1je, ne da bi se hkrati odmaknili od temeljev mar-ksizma-leninizma tudi v ostalih vprašanjih graditve socializma in socialistične družbe. To velja tako na znotraj za vsako socialistično državo, ki ji vsiljuje kdo neenakopravnost, kakor tudi za razvdj socializma in graditev socialističnega sveta na splošno, da o državah, ki jim vsiljujejo takšno neenakopravnost, niti ne govorimo. Tudi za to imamo mnogo primerov iz dosedanje prakse v državah ljudske demokracije. Poglejmo najprej, kako se v državah, ki so podrejene Sovjetski zvezi, lotevajo vprašanja ljudske oblasti. Tovariš Kardelj je p svojem referatu "O ljudski demokraciji v Jugoslaviji» ("Komunista št. 4, julij 1949) navedel značilnosti oblasti v posameznih državah ljudske demokracije in rekel na naslov infombiro-jevskih voditeljev teh držav: "Stojte, gospoda, vi ne ie do vratu tičite v zaostalih oblikah buržoazne demokracije, marveč °elo v oblikah, ki so vam jih zapustili stari reakcionarni režimi v vaših državah, in morate še marsikaj storiti, da bo vaša ljudska demokracija v pravem smislu te besede ljud-»kan. Minilo je Pet povojnih let, dve leti gonje proti socialistični Jugoslaviji, minilo je celo leto, odkar je tovariš Kardelj rekel to t> omenjenem referatu, v državah ljudskih demokracij pa informbirojevski voditelji še vedno "tičev, v oblikah oblasti, ki so jih podedovali od starih režimov. Očitna je težnja teh držav, da bi po vsej sili še nadalje obdržale centralistični sistem oblasti in četudi nastanejo kje kake spremembe, gre pri tem zgolj za formalnost. V Romuniji na primer še vedno ničesar ne omenjajo o volitvah krajevnih organov oblasti, čeprav je bil zakon o ljudskih svetih sprejet že januarja 1949. V Romuniji še vedno postavljajo provizorične odbore za okrožja, okraje in občine. Znano je, da so bili tam do leta 1949 v okrožjih okrožni načelniki, v okrajih okrajni načelniki, v občinah pa poslovodje, ki jih je postavljal notranji minister kot svoje neposredne organe. Potem ko je bil sprejet zakon o ljudskih svetih, se je stvar spremenila toliko, da postavljajo zdaj namesto načelnikov provizorične odbore. Postavlja jih komisija ministrskega sveta, ki ji predseduje notranji minister, kar praktično pomeni, da jih še vedno postavlja notranji minister. Zakon o ljudskih svetih do- loča, da bo uvedeno najmanjše število izvoljenih predstai>-nikov v neposredno vodstvo državnega aparata. Zdaj, kot rečeno, še vedno postavljajo tudi tako ozke odbore, in sicer z dekreti brez slehernega sodelovanja ljudstva celo pri predlaganju. Ta zakon določa za izvrše-valne odbore ljudskih svetov za okrožja samo predsednika, tajnika in največ tri podpredsednike, Za okraje samo predsednika, tajnika in enega podpredsednika, medtem ko naj ostane na čelu sekcij (poverjeništva v Jugoslaviji) še nadalje šef sekcije, uradnik, ki ga postavijo v sporazumu z resornim ministrom. Tudi po volitvah krajevnih organov o-blasti bodo torej v neposrednem vodstvu (izvrševalnem odboru) samo trije izvoljeni predstamaiki. Na Madžarskem so šele nedavno dobili zakon o ljudskih odborih, ki tudi kaže centralistične težnje. Ko so madžarski informbirojevski voditelji govorili o tem zakonu, so morali pripoznati, da se je na Madžarskem v. celoti ohranil horthy-jevski fašistični sistem oblasti. Čeprav so pri tej priložnosti peli hvalnice ljudski demokraciji, volitev v ljudske odbore še vedno niso razpisali in vlada še vedno postavlja krajevne organe oblasti. Očitna je težnja, da se v državah, ki so podrejene Sovjetski zvezi, sodelovanje ljudstva pri oblasti reducira na minimum. Razširjenje samouprav, krajevnih organov oblasti, volivnost, široko vključevanje ljudskih množic v u-pravljanje, razvijanje socialistične demokracije, vse to je nezdružljivo s hegemonijo in monopolističnimi privilegiji, ki jih vsiljuje sovjetsko vodstvo državam ljudske demokracije. Za takšno monopolistično in izkoriščevalsko politiko sovjetsko vodstvo ne more najti podpore in izvršetmlca v širokih slojih ljudskih množic teh držav, ker so ljudske množice vedno proti sleherni hegemoniji in izkoriščanju, pa naj izvira od kogar koli. Za takšno hegemonistično politiko je treba upostaviti centralistično o-blast, izven ljudstva. To dokazuje, zakaj se širijo znane nesramne klevete, da je postala Jugoslavija «buržoazna republikam, dalje «imperialistična» in «fašistična» država, da je v Jugoslaviji «teror» itd. Povsem razumljivo je, da so ljudske oblasti takoj od začetka zrasle v ljudski revoluciji z upostavljanjem in razvijanjem preko ljudskih odborov, to je preko krajevnih samouprav, oblasti, ki se tudi po vojni, pod vodstvom tovariša Tita in Komunistične partije Jugoslavije nenehoma razvija ob čedalje širšem sodelovanju ljudstva, v očitni težnji, da se v graditvi socializma širi in razvija socialistična demokracija, povsem očitno je, da takšne ljudske oblasti sploh ni mogoče uporabiti za vsiljevanje hegemonije in podreditev jugoslovanskih narodov. Takšna ljudska oblast je razen tega tudi mnevšečena primer in ovira za tiste, ki bi radi pod ((socialističnimi)) gesli vtihotapili hegemonijo. Da bo slika centralističnih teženj v državah ljudske demokracije popolnejša, bomo navedli nekaj primerov iz razvoja množičnih organizacij v teh državah. Ljudska fronta v Romuniji ' na primer ni nikoli obstajala kot organizacija. Bila je samo firma za volitve spomladi 1948. Pozneje je vodstvo poudarjalo, da so dozoreli vsi pogoji, da začno tudi v Romuniji ustanavljati organizacije po zgle-' du jugoslovanske Ljudske fronte. Kmalu Pa je nastal konflikt jugoslovanske Partije s CK VKP(b), to poudarjanje je prenehalo in zdaj ljudske fronte v Romuniji ni niti na papirju (morda zato ne, ker v ZSSR ni ljudske fronte). Namesto ljudske fronte vsiljuje romunsko vodstvo kot množično organizacijo «Društvo Ro-munija-ZSSR». Treba je pripoznati, da je takšna mešana)) organizacija bolj v skladu z obstoječimi sovjetsko - romunskimi družbami v gospodarstvu, kakor bi bila ljudska fronta, v kateri bi se lahko razvil "buržoazni nacionalizem)) in ogrožal sovjetsko hegemonijo. (Nadaljevanje sledi) AMERIKANSKI VOJAKI NA KOREJSKI FRONTI NESEJO RANJENEGA TOVARIŠA. VERJETNO SE VSI SPRAŠUJEJO: «ZAKAJ SE BORIMO IN ZAKAJ MORAJO NOVE ŽRTVE SLEDITI OSTALIM Z DRUGE SVETOVNE VOJNE?» Politično poročilo na zasedanju Okrožnega speta SIAU12. t.m. v Koptu “VSAK MAS C§PEK na političnem in gospodarskem po ji11 je luni udarec mednarodni reakciji^ Tovariši in tovarišice! Na današnjem zasedanju O-krožnega sveta SIAU je potrebno, da pregledamo uspehe našega, dosedanjega dela, naše slabosti in pomanjkljivosti ter da skladno s potrebami določimo naloge SIAU za bližnjo prihodnost. Vsa naša dejavnost se je od zadnjega zasedanja razvijala v duhu sklepov. Okrožnega sveta v dokaj razburkanem mednarodnem ozračju. Naša ljudska oblast, naša Unija, naša ljudska demokracija je bila predmet najhujših napadov s strani tržaške in italijanske reakcije ter Kominfprma. Vsak naš u-speh na gospodarskem in političnem področju je bil udarec tej reakciji, ki je iskala sredstev, da bi zmanjšala učinek naših udarcev. To je bil tudi naš odgovor na vso klevetniško gonjo- proti našemu okrpžju in našemu ljudstvu. Na nekatere momente, ki so važni za vse, za pravilno orientacijo naših ljudi, je vseeno potrebno, da na tem zasedanju opozorimo. Tjo pa tudi zato, ker praksa — najboljši učitelj — ponovno potrjuje naše pravilno stališče v odnosu na revizionizem današnjega vodstva SZ, ki ga drugače imenujemo kominformizem, v mednarodnem delavskem gibanju, ki z vsakim dnem vse-vidnejše negativne posledice. Danes, ko vodstvo SZ v nasprotju s tvojo notranjo eko- Učenci iste šole v dvoboju Italija-Jugoslavija Kakor smo že večkrat objavili bo 16. in 17. v Milanu lahkoatletski dvoboj Italija-Jugoslavija - Prvotno je bilo to tekmovanje predvideno kot troboj, na katerem bi sodelovala tudi Finska-Finci so to tekmovanje odpovedali pred meseci, zato so skušali pritegniti tudi avstrijsko reprezentanco -Tudi ta poizkus je ostal brezuspešen in bo tako izveden le dvoboj Prvi dvoboj med italijanskimi in jugoslovanskimi atleti je bil pred 15 leti, leta 1935 v Vidmu. To je bilo na troboju, na katerem je nastopila *e avstrijska reprezentanca. Kako drugačna je bila takrat moč posameznih reprezentanc cd današnje, dokazuje končni rezultat dvoboja, na katerem je zmagala Avstrija z 98 točkami pred Italijo (89 točk) in Jugoslavijo, ki je dosegla Je 65 točk. Ce upoštevamo le visoko zmago jugoslovanske atletske reprezentance letos konec julija na Dunaju, si bomo takoj na jasnem, da so se moči v teh letih, kar velja zlasti za zadnjih pet let, popolnoma izpremenile. Avstrija je kot resen nasprotnik popolnoma odpadla, kaj pa Italija? VZPON ITALIJE OD L. 1935 Italijanska atletika je ibila cenjena sicer že pred več desetletji, predvsem p,0 zaslugi u-spehov nekaterih izvrstnih posameznikov, Imena kot Facelli, ki je bil izvrsten tekač preko zaprek, Tavemari (20Q in 400 m) in še mnoga druga, so najin še živo v spominu, čeprav segajo njih uspehi na mednarodnih tekmah tja y prvo desetletjje po prvi svetovni vojni. Nekoliko pozneje so sg pojavili Cerati, Beviacqua, Beccali, Lanzi, O-bemveg-er in ostali, ki- so znanilci ter pozneje nosilci najslavnejšega obdobja italijanske atletike. Vzpon italijanske atletike je tesno povezan z imenom ameriškega trenerja Comstocka, ki je prišel v Italijo 1. 1935, da pripravi atlete za olimpijske PODOBE NAŠIH VASI: ^fttcčkd AUd \f igre v Berlinu, Ni dvoma, da je dobil ta Američan v italijanskih atletih izvrsten material, ki ga je bilo treba le pravilno obdelati. Comstook je napravil V tedanjem sistemu treninga italijanskih atletov pravo revo lucijo. Sestavil je na glavo vsa njihova dotedanja pravila, k? so temeljila predvsem na nemški šoli, pri kateri ima odločilno vlcgo fizična sila ter odprl vrata novemu pojmovanju treninga, ki postavlja v ospredje kot najvažnejši činitelj slog. Ritem, refleks, sproščenost ih avtomatičnost gibov so bili c-vangelij njegove šole. Uspehi italijanske atletike, ki je bila sedaj sproščena okorelih vezi stare šole, so se večali iz dneva v dan. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bila italijanska atletika med najvišjim! mesti v Evropi in na svetu, ne samo zaradi uspehov posameznikov, ampak tudi kot celota. Vojna je razbila stare pozicije ne samo na političnem- in gospodarskem podbočju, temveč tudi V športu. Z gospodarsko osamosvojitvijo so si osvobojeni narodi omogočili tudi večja napredovanja na športnem po-Ijtu. Največji napredek od vseh je dosegla Jugoslavija, kjer se je tudi v športu prenehalo' s staro, neplodno prakso. Stari sistemi niso več zadovoljevali Jugoslovane, temveč so iskali novih poti. Pripisati moramo več ali manj slučaju, da je dosegla jugoslovanska atletika vzpon (v zgolj strokovnem pogledu) na istj način kot italijanska, le da je bilo to deset let pozneje. Leta 1947. je prevzel strokovno vodstvo jugoslovanskih atletov Čomstockov učenec Giordano Cupiar, ki je z uvedibo metod svojega učitelja povzročil enak preobrat v jugoslovanski atletiki. Na- medržavnih dvobojih, ki so bili zadnji dve leti v Zagrebu in Beogradu, se je lahko brez posebne težave opazilo, da je slog jugoslovanskih atletov mnogo boljši od gostujočih. Tudi inozemski strokovnjaki so Zaradi zanimivosti objavljamo najboljše uspehe, ki so jih letos dosegli italijanski in jugoslovanski atleti. 100 m: 10,6 Leccese 10.8 Precelj 200 m: 22.0 Sidčii 22.0 Recelj 400 m: 48.4 Siddi 49.3 Račič ■ 800 m: 1:53.8 Fracassi 1:53.7 Hanc 1500 m. 3:57.8 Paschetto 3:53.0 Ceraj 5000 m: 15:27.6 Nocco 14:37.6 Segedin 10.000 m: 32:54.3 Polverini 30:50.4 Mihalič 110 m ovire: 15.0 Albanese 15.3 Zurkovič 400 m ovire 52.0 Fiiiput 55.5 Zupančič 4x100 m: 41.5 Italija 42.5 Beograd 4x400 m: 3:11.0 Italija 3:19.2 Jugoslavija višina: 185 Piti 190 Dimitrijevič daljina: 7:10 Lombardi 7.09 Bmad troskok: 14:53 Tosi 14.46 Zagorc palica: 3:90 Romeo 3.91 Milakov krogla: 15.16 Profeti 15.66 Sarčevič disk: 55.47 Consolini 48.41 Serjal kopje: 64.59 Matteuci 67.74 Vujiačič kladivo: 55.49 Taddia 54.57 Gubijam Kot Vidimo so Jugoslovani na -prvem mestu devetkrat. Italijani pa desetkrat. potrdili to dejstvo in izrekli zelo laskava mnenja o jugoslovanski lahki atletiki. Nič manj ni zanimivo mnenje italijanskih atletov. O tem je pripovedoval na svojem zadnjiem treningu pred odhodom ria evropsko prvenstvo jugoslovanski rekorder Sabolovič. Dejal je. da so bili italijanski atleti na olimpijskih igrah v Londonu zelo presenečeni nad uspehi jugoslovanskih tekmovalcev in niso mogli doumeti, da so jugoslovanski atleti dosegli tako visoko tehnično stopnjo. Celo čudno se jim iie tudi zdelo, da je njihov slog enak slogu jugoslovanskih atletov. Na jasnem so si bili šele, ko so izvedeli, kdo trenira jugoslovanske atlete. KAKŠNI SO IZGLEDI JUGOSLAVIJE V MILANU? Dejstvo je sicer, da italijanska atletika ni več tako močna kot pred vojno, vendar pa drži, da ni mnogo slabša. Jugoslovanski atleti bodo torej imeli zelo težko nalogo. Končni rezultat dvoboja je negotov, odločil bo plasman v tistih disciplinah, kjer so atleti obeh rep-re-zentac enako močni in kjer bo odločala boljša forma ter boljše razpoloženje posameznikov. Najmočnejši del jugoslovanske reprezentance so TEKI NA SREDNJE IN DOLGE PROGE, dočim so italijanski atleti najmočnejši v TEKIH CEZ OVIRE, V METU DISKA in v SPIjINTIH. nomsko politično ureditvijo vodi nesocialistično hegemonistično mednarodno politiko, politiko interesnih sfer in blokov, se že občutno vidijo nevarne posledice take politike, ki je dala povod za resolucijo Informbi-roja v odnosu do FLRJ. Vojna na Koreji je sad te politike, ki je že rodila predvidevane hude posledice, kali in ogroža svetovni mir. Pri taki politiki preizkušanja 'sil, moči posameznih blokov, ne igrap vloge stotiso-či žrtvovanih Korejcev, da ne govorimo a resni preizkušnji mednarodnih forumov in organizacij, ki b( morale nuditi garancijo za mir in za spoštovanje mednarodnih obveznosti. Po zaslugi take politike, ki se ne razlikuje od politike zapadne-ga imperialističnega bloka, padajo vse mednarodne obveznosti, in sporazumi, ki praktično postajajo krpe papirja. Škodljiva in nevarna posledica te politike je ponovno o-boroževanje, ponovno oživljanje vojne industrije v vseh zmagovitih in premaganih državah, formiranje vojaških blokov, zatiranje naprednih gibanj v posameznih državah. Po zaslugi informhirojevske politike so dejansko posamezne komunistične partije, ki bi morale voditi samostojno politiko borbe za zmago delavskega gibanja v lastni deželi, postale pete kolone, ki jih iz razumljivih razlogov taka politika izpostavlja preganjanju s stremi vladajočih reakcionarnih režimov. Povsod: v Ameriki, na Japonskem, p Italiji, v. Belgiji, v Franciji, v. Nemčiji in drugod so komunistične partije izpostavljene vse večjemu pritisku kot stranke v službi tuje sile. Povsem razumljivo je, da, morajo take partije, ki ne vpdijo samostojne nacionalne politike izgubljati pozicije in 'simpatije v lastni deželi, kar dokazujejo izidi volitev p. raznih deželah EVrope. V luči teh dogodkov postaja neresna in smešna kampanja za zbiranje podpisov, proti uporabi atomske bombe, kot da bi bila atomska bomba edino sredstvo za masovno uničevanje prebivalstva, kot da bi bila prepoved atomske bombe garancij a za očuvanje miru v svetu. Pa ne gre zato. Gre za prebrisano krinko, za katero se skrivajo povsem drugačni nameni. Dokaz za to je linija posameznih komunističih partij, ki so že večkrat izjr&ile (preko vodstva), da se ob prihodu RA ne bodo borile proti njej. Dpkaz za to so provokacije in rožljanje ž orožjem na rlejah Jugoslavije. Socialistična Jugoslavija, ki je svojo miroljubnost formalno in praktično dokazala, je predmet najhujših, v zgodovini mednarodnih odnosov še neznanih napadov., prav s strani teh znanilcev miru in borcev za zbiranje podpisov na stokholmski apel. In sicer samo za to, ker hočejo ohraniti svojo suverenost, svojo neodvisnost in enakopravnost z drugimi narodi. Vendar je FLRJ država, ki gradi socializem, ki hoče mimo sožitje med enakopravnimi narodi. Toda resnica o Jugoslaviji prodira v svet in je prodrla tudi tja v same mednarodne organizacije, iz katerih je SZ skovala orožje svoje zunanje politike nadvladja. Vedno novi in novi pošteni de-mokratje in ugledni politiki se javljajo in dvigajo svoj glas proti politiki Informbiroja, to je vodstva SZ, politiki podrejanja in izkoriščanja malih narodov, To niso več posamezniki; okrog njih se zbirajo vedno širše skupine, ki prehajajo v gibanja. Povsem logično in razumljivo je, da se bodo ti pokreti širili u masovna gibanja vse dotlej, dokler n° bodo pokopali današnjih revizionistov in oportunistov, kpjti na lastni koži preizkušajo škodljivo politiko Informbiroja, ki no- si v. sebi dejansko nevarnost la razvoj delavskega gibanja. Enakopravnost, med nar ‘ nevmešavanje V. zadeve ar 5* narodov pravica, da si usa".: rod kuje svojo srečo po volji — to je garancija za • in napredek. Na tej limo tudi korejskemu 1)™ samoodločitve, svobode odvisnosti ter konec tzigra . nja ter vmešavanja S. »... južnih in severnih imper stičnih sil. Klasičen primer kam f £ pot Kominforma stu. Gibanje samo so , li. Za protiutež temu zW vse «zdrave sile» od ust emigrantov in esulojl vse črne klerikalne reakcije a ko skupno platformo borb*,, jasno ne more biti prour. na, seveda predvsem Fr FLRJ in naši ljudski oom Na srečo je večina uvidetd^ in zapušča, izdajalce in tj preroke ter se povezuje 311 mokratične, antifašistične redne organizacije. Medtem reakcija in kominjorrmsi ^ padajo našo ljudsko ob I demokracijo, naše delovni^ di in vodstvo, se stvcjrL ^ d jajo prav nasprotno kot želeli. To je. tudi naravno. da bi se ozirali na želje ■ „ cije in na prizadevanja ^ ških kominformistov, na ^ vo kričanje in klevetani • ^ glejmo svoje delo, uspe'n ^ pomanjkljivosti, tako da še nadalje razvijali svojo ^ sko demokracijo in u.s ■ 0*cl)o, svoje delovne ljudi_ P. „u, dostojno in srečno živo , Volitve v OLO eo/ofm da je bilo naše p. možnosti razširitve P? Lgprr snove ljudske oblasti vičeno pesimistično. • ^ jt smo sicer poudarjali, dd odnos italijanskega P jjštiti stva spremenil tudi !} „rf predelih, kjer je poM10™ prevzgoja zakasnela, ker t stalo tako trde Pre'tein l> med vojno. Gre V oldV ^ obalna mesta, kjer no ljudstvo. Na lju?s csnott in na njeno politično ^ gleda tudi ta del Prev ■ drugače kot pred ne Jfjtfjjš-kljub žilavemu delu ’ _oJpo-Pravilna nacionalna darska politika veže & jjte v dan bolj trdno del°v di v okrožju na j, m njen program. ;VU“ (( f prredvsem pa zato, ^ o0id zjasnila mednarodna P^ po situacija in je odpadel v ^ mislek in bojazen kom starega izkoriščanja ^0 tiranja. To so delovni .^li Istrskega okrožja na KSfiš 16. aprila prepričljivp li, ko so pod tem odst. glasovali za Ljuds*" u to. Pred nami stoji n*' spektiva lepše bodo£n°" predka in blagostanju * ■ skega sožitja v. socialist movini. " H* Širok polet delovnih pfi •fjrlhioAi Fi <• o nnsebtlO n prof voljno delovno silo c*1 gradbiščih, še posebno -‘-voljne akcije na obl r0jio-gradijo v. glavnem **^ p stovoljne akcije na se Ijno delovno silo ^ družni in kulturni do . ste, vse širša pomoč P. Mih trifikaciji, melioracij pri kanalizaciji. Nase Je* JJTJ Minuiuui.y*. "-hriaodl. Ji ske in frontovske y’ s\>01 sc povsod odlikujejo t požrtvovalnosti, sO rjjl^ otipljiv dokaz zre,l°i*jo ^ delovnih ljudi, ki hyni0 soc'l gati v bitki za ^arudn}, ^ lizma pri nas slovanskimi narodi- o u mr pomeni več blagu, ■ nj Ijenjski standard, borb* ' še življenje. Zato je izgradnjo socializrrl;rtvovs hteva mnogo P0„roiUclst dela, ker je treba P pejS,,. vsega dovolj za -sefu, ljudje v veliki vecn0 re u to veličastno socializem. (Nadaljevanje v svet V boksarskem dvoboju za naslov svetovnega prvaka srednje teže sta se včeraj srečala v Detroitu Araerikanec LA MOTTA tn Francoz DAUTHUILLE. Francoz je vodil do konca po točkah, vendar ga je La Motta eno minuto pred koncem srečanja spravil z močno levico na tla in tako zmagal s knock-otom. Ce bi se Francoz obdržal na nogah bi si o-svojil svetovno prvenstvo, ker je po točkah vodil pred La Motto. Srečanju je prisostvovalo 12.000 gledalcev. Nuciari v vralih Triesline v nedeljo proti Juvenlusu V nedeljo bo za Triestino kaj huda tekma. Juver.tus je letos najmočnejša ekipa in je že Pre- 5:34.8. teklo nedeljo zmagala kar s 7:0. Triestina se je te dni dobro pripravila in trener Guttmann je določil Nuciari ja za varuha mreže. Odlični vratar je tako ponovno poklican, da po dolgem času brani prestiž svoje ekipe. Upajmo, da bo trener postavil tudi Ispira v postavo, da bo tako tudi napad nekoliko močnejši in d.a bo Triestina zapustila, kljub gotovemu porazu, lepši vtis v Torinu. Loparičeva postavila nov rekord na 400 m prosto SPLIT, 14. (ATI). — Na plavalnih tekmah v Splitu je jugoslovanska plavalka Branka Lopar ič postavila nov državni rekord na 400 m prosto s časom GOSPODARSTVA ['TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET Proizvodnja j s- Organizacija združenih narodov izdaja mesečno statistiko, ki podaja jasno sliko o proizvodnji jekla, v vseh državah z izjemo Sovjetske zveze in njej podrejenih držav. Naslednji pregled vsebuje povprečno mesečno proizvodnjo jekla v l. 1949; ZDA Anglija Francija Zapadna Nemčija Belgija Kanada Japonska Luksemburg I ta lijta Indtija Švedska Avstralija Avstrija Španija Južna Afrika Brazilija Mehika Turčija Cile 5.887.000 ton 1.318.000 ton 905.000 ton 763.000 ton 320.000 ton 241.000 ton 259.000 ton 189.000 Ion 171..000 ton 115.000 ton 113.000 ton 99.000 ton 69.600 ton 60.000 ton 53.000 ton 50.700 ton 28.000 ton 7.960 ton 2.630 ton Iz pregleda je razvidno, da je v ZDA največja proizvodnja jekla na svetu. — Skupna proizvodnja jekla znaša v odstotkih: ZDA 47 odst., države Marshallovega načrta 30 odst. So- vjetska zveza in njej podrejene držaoe 13 odst., Statistika OZN kaže tudi, da je evropska proizvodnja jekla v primeri z letom 1937 le malenkostno narasla. Nasprotno pa se je proizvodnja v izvenevropskih državah Po l. 1937 zelo povečala, predvsem v južnoameriških državah. KAJ PREVAŽAJO po Sueškem prekopu? Pred kratkim je bil v Parizu letni občni zbor "Družbe Sueškega prekopaš, ki je ena največjih mednarodnih finančnih skupin, Vsaka delnica te družbe ima vrednost 100.000 frankov. perspektive te družbe so bile vedno temeljno kazalo za vrednotenje mednarodne gospodarske konjunkture, kolikor je porast nli padec prometa po prekopu v tesni zvezi s trgovino med raznimi celinami, posebno pa med Evropo, Afriko, Azijo in Avstralijo. ibani je ptuio po suešKem prekopu 10.420 ladij s skupno tonažo 68,862.000, t. j. dvakrat več kakor 1. 1938. Ta jjorast gre na račun petrolej ter ih lonaža je bi}a ' prevf:i kakor l 1938. Ladje sc-J ^ le petrolej iz Sau,dfn Fra"c!k in Perzije v Anglo • j Italijo in drugam za_ zno.tf*% sodobne civilizacije strojev in motor^l'razvoj 1 Mnogo manjši if ,irni se-j vine z žitom in oljnf ^ ffl0J ni, zlasti z ^l^nrodoV, hrana azijskih nar°Zte prevoz bombaža m po'-cC m anJseLJ^e'" avstra‘^r dije sc je znia Pa se je ^°mrta.ne fer novozelandske v met P° p ja. Vse kaže, da . bo najbrž dograjen ^6^ v2^. škem prekopu v V i* . tih ne bo večji. WJ 0 p*, bo najbrž dograjen vt' lejski vod i z perJ^kega ne obale Sredozeifflg d0H^ Lani so zn v,ekoPflJS «Družbe Sueškega n« Si taksah za PreflFdr 6 71,11A francoskih fran gtr0šM ^ ve( kakor l Laijatd- .u 7> nanesli samo t upcr 15 milijard bodo ^<^8 * rezerve, nova d ’jzplocd ^\-(8.5 milijarde) zdkov ^ ji- vidend po f sVe „e^t nico. Stara dre nance dajejo ..flt jash* dobre sadove ^ UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 ln 94-638. — Poštni predal 502, — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It. 20. -a (Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 tn od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-' upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul, S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 30la-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. ‘^eea tls^ Dn»ni taninn ortin vint. Voinintivvn »i.im n M74 — Za JucoslavMo! Appncila demokratičnega • ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega •••- p-go.Z, Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tis a ^