Glasbena šola





Izobraževalni program: Glasba



Predmet: JAZZ KITARA



Učni načrt



Ljubljana 2024





JAZZ KITARA


Učni načrt

Izobraževalni program GLASBA, GLASBENA ŠOLA

Avtor: Matjaž Dajčar

Uredile: dr. Inge Breznik, dr. Branka Rotar Pance, Magdalena Međeral, Polonca Češarek Puklavec Recenzenta: Jani Moder in Klemen Smolej

Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba

Izdala: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Vinko Logaj

Za zavod: Jasna Rojc

Objava na spletnem naslovu

https://urednik-gov.sigov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Glasbena-sola/Ucni-

nacrti/Ucni_nacrti_program_Glasba/Jazz-kitara.pdf

Prva spletna izdaja

Ljubljana 2024

Učni načrt za predmet jazz kitara v izobraževalnem programu Glasba, Glasbena šola je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil na 239. seji dne 17. 10. 2024.

Izobraževalne programe Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica in Plesna pripravnica ter učne načrte, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 49. seji dne 11. 4. 2002, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so bili objavljeni v Uradnem listu RS št. 45/02. Izobraževalna programa Glasba in Ples ter učne načrte, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 56. seji dne 20. 3. 2003, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so objavljeni v Uradnem listu RS št. 55/03. Dopolnjeni predmetnik in učne načrte za program Glasba, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 127. seji dne 19. 11. 2009, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so objavljeni v Uradnem listu RS št. 11/10.



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 216473859

ISBN 978-961-03-0874-4 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Sestavljavci izobraževalnih programov in učnih načrtov

Izobraževalni program Glasba

Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica). Člani nacionalne komisije so bili tudi koordinatorji razširjenih predmetnih skupin za godala in brenkala, pihala, trobila in tolkala, inštrumente s tipkami in petje, orkester in komorno igro ter nauk o glasbi in solfeggio.

Učne načrte za predmete: violina, viola, violončelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon, rog, trobenta, pozavna, tuba in druga konična trobila, tolkala, petje, klavir, harmonika, orgle, kitara, harfa, kljunasta flavta, diatonična harmonika, citre, tamburice, orkester, komorna igra ter nauk o glasbi in solfeggio so na podlagi učnih načrtov za glasbene šole, ki jih je sprejel Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije dne 27. 9. 1979 oziroma 16. 4. 1992 (orgle), pripravili: Draga Ažman, Kristina Babič, Martin Bajde, Marcos Bajuk, Jože Balažic, Volodja Balžalorsky, Renata Bauer, Dalibor Bernatović, Vlasta Bezjak, Andžela Blažeka, Željko Bradić, Tatjana Šporar Bratuž, Jernej Brence, Ksenija Trotovšek Brlek, Sonja Cigan, Bojan Cvetrežnik, Matjaž Drevenšek, Boris Dvoršak, Maja Gogala Dvoršak, Tatjana Dvoršak, Darinka Fabiani, Mateja Ferenčak, Simona Fisher, Marija Feguš Friedl, Cita Galič, Slavko Goričar, Drago Gradišek, Jelka Grafenauer, Jožica Grebenšek, Hinko Haas, Tomaž Habe, Karmen Hlade, Žarko Ignjatović, Jakob Ivan, Jasenka Jelačić, Lučka Joksič, Marinka Kukec Jurič, Ileana Bratuž Kacjan, Janja Kipić, Mateja Prem Kolar, Albert Kolbl, Jolanda Korat, Ruda Ravnik Kosi, Polona Kovač, Eva Kranjčan, Marija Kregar, mag. Igor Krivokapič, Dragutin Križanić, Peter Kruder, Karel Leskovec, Venčeslav Lenarčič, Boštjan Lipovšek, Andrej Lorber, Matija Lorenz, Tomaž Lorenz, Zoran Lupinc, Majda Lužnik, Svetlana Marinković, Lidija Maletič, Zdenka Kristl Marinič, Zoran Marković, Milivoj Matković, Marjetka Minič, Peter Napret, Jerko Novak, dr. Breda Oblak, Marija Okoliš, Igor Oulokin, dr. Branka Rotar Pance, Lidija Pavlica, Barbara Pibernik, Tomaž Plahutnik, Darij Pobega, Metka Podpečan, Saša Potisk, Robert Prednik, Bronka Prinčič, mag. Majda Zaveršnik Puc, Dušan Remšak, Vildana Repše, Božo Rogelja, Ivanka Ropas, Vita Gregorc Rošker, dr. Janja Črčinovič Rozman, Miro Saje, Barbara Sevšek, Doroteja Cestnik Spasić, Robert Stanič, Robert Stopar, Dušanka Stražar, Marjan Stropnik, Vesna Stropnik, Zlatko Špoljar, Franc Štuhec, Dolores Šturman, Borivoj Šurbek, Milan Švagan, Damir Tkavc, Metod Tomac, Miro Tomšič, Mile Trampuš, Mojca Tratar, Vojko Trnjek, Mojca Volavšek, Fanika Vošnjak, Oto Vrhovnik, Nina Venier Zalokar, mag. Ema Zapušek, Janez Zavec, Ivana Ziherl, Blaž Zupan, Stanko Žagar, Lidija Žefran, Andreja Žel, Nikolaj Žličar in Franc Žugelj.

Jezikovni pregled: Janko Potrata

Dopolnjeni predmetnik in učne načrte v izobraževalnem programu Glasba, ki jih je na 127. seji dne 19. 11. 2009 določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, je pripravila Nacionalna komisija za glasbeno šolstvo v sestavi: Drago Arko – predsednik, mag. Tomaž Faganel, mag. Ivan Florjanc, Marija Gombač, Primož Malavašič, Matej Selan, dr. Dragica Žvar, Januš Rasiewicz, Mateja Valič Presetnik, Tomaž Buh, Marija Gregorc, Zdravko Hribar in Anton Savnik.

V razširjenih predmetnih skupinah za posamezna področja pa so sodelovali še: Franc Žugelj, Miro Saje, Matjaž Jevšnikar, Drago Gradišek, Albert Kolbl, Igor Krivokapič, Matej Zupan, Božo Rogelja, Slavko Goričar, Matjaž Drevenšek, Milan Švagan, Martin Bajde, Miro Tomšič, Vildana Repše, Mile Kosi in Kristian Kolman.

Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izobraževalna programa Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena pripravnica

Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica).

Učne načrte so pripravili: Marija Gregorc, dr. Barbara Sicherl - Kafol, Anton Gorjanc, Marija Okoliš in Irena Rigo.

Izobraževalna programa Plesna pripravnica in Ples

Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica).

Učne načrte so pripravili: za balet Matej Selan, Iko Otrin in Vlasta Veselko; za sodobni ples Jana Kovač Valdes, Ana Vovk Pezdir, Petra Pikalo in Vlasta Veselko; za plesno pripravnico Matej Selan, Jana Kovač Valdes, Alenka Tomc in Iko Otrin.

Dopolnitve učnih načrtov (minimalne standarde znanja in didaktična priporočila za doseganje minimalnih standardov znanja) ter znanja izvajalcev za programe Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica, Plesna pripravnica, Glasba in Ples, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 218. seji dne 16. 12. 2021, je pripravila Nacionalna komisija za glasbeno šolstvo v sestavi: red. prof. mag. Ivan Florjanc – predsednik, Drago Arko, dr. Dimitrij Beuermann, Magdalena Međeral, Helena Meško, Helena Valerija Krieger, Marko Možina, Dejan Prešiček, dr. Nejc Sukljan in Boris Štih.



Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba



Kazalo vsebine



1 OPREDELITEV PREDMETA ............................................................................................................................. 6

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA ............................................................................................................................. 6

3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – DEJAVNOSTI ............................................................................................... 7

4 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – VSEBINE ..................................................................................................... 9

5 STANDARDI ZNANJA ................................................................................................................................... 20

5.1 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ........................................................................................................ 20

6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ......................................................................................................................... 22

7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI ...................................................................................................... 22

ZNANJA IZVAJALCEV .................................................................................................................................. 22





1 OPREDELITEV PREDMETA


Kitara se je pojavljala prvotno v jazzovskih glasbenih zasedbah kot ritmično glasbilo (1900–1930). Postopoma je iz ritmične sekcije izpodrinila bendžo, zaradi pomanjkanja glasnosti pa je trup kitare postajal vedno večji. Skupaj s kontrabasom, ki je iz jazza izpodrinil tubo, sta v osnovni metrični dobi ustvarjala osnovno harmonijo, na katero so druga glasbila v zasedbi igrala melodije. Eden prvih predstavnikov je bil Eddie Lang, kasneje pa je ritem kitaro slogovno zelo razvil Freddie Green. Iz manjših glasbenih zasedb so nastali veliki jazzovski orkestri (big bandi) in potreba po glasnosti kitare je bila vse večja, zato so začeli razvijati ojačevalnike za kitare. Ker glasnost ni bila več težava, se je kitara izkazala kot izvrstno solistično glasbilo tudi v glasnejših zasedbah. Charlie Christian je bil eden prvih predstavnikov izvajalcev na električni kitari in je imel izjemen vpliv na kasnejše kitariste, ki so razvijali različne sloge. Kitara je bila od takrat nepogrešljiva v bluesu, jazzu, rocku, popu in vseh kasnejših slogih, saj je s svojim posebnim zvokom služila kot navdih in orodje za razvijanje novih glasbenih slogov in zvočnih slik. Redko katero glasbilo je imelo v tako kratki zgodovini tako hiter razvoj v tehniki igranja. Danes je kitara na področju jazza in zabavne glasbe koncertno glasbilo, nepogrešljiva je v big bandih, v katerih ima solistično in spremljevalno vlogo, v revijskih orkestrih in številnih manjših zasedbah. Popularnost kitare je vsekakor posledica njenega zvoka, izraznih zmožnosti, praktičnosti in dostopnosti ter dosežkov ustvarjalnih mojstrov iz zgodovine.



2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Učenci:

 razvijajo glasbeno nadarjenost, ljubezen do glasbe in veselje do igranja na kitaro;

 ob igranju na kitaro razvijajo glasbene sposobnosti, veščine, glasbeno mišljenje in interese;

 spoznavajo glasbeno literaturo, ustvarjalce, poustvarjalce, zakonitosti gradnje glasbenih del

in vlogo glasbe v družbenem kontekstu v različnih časovnih obdobjih in okoljih;

 skrbijo za prenos in ohranjanje nacionalne in občečloveške glasbene dediščine in identitete;

 razvijajo pozitiven odnos do glasbene umetnosti in kulture s posebnim poudarkom na

slovenski umetni in ljudski glasbi kot delu svetovne glasbene zakladnice;

 se razvijajo v pretanjene in kritične poslušalce in se oblikujejo v bodočo koncertno publiko;

 v skladu s svojimi zmožnostmi in znanji vrednotijo izvedbe glasbenih del;

 razvijajo zmožnosti vživljanja v umetniška dela, občutljivost, strpnost, spoštovanje

drugačnosti in odprtost za sodelovanje z različnimi ljudmi;

 funkcionalno uporabljajo glasbena znanja in veščine v različnih oblikah glasbene komunikacije

s soizvajalci glasbenih del in poslušalci;

 se oblikujejo v vsestranske in ustvarjalne osebnosti s pozitivnim odnosom do dela in

interesom za osebno rast in razvoj;

 skozi različne oblike glasbenega udejstvovanja razvijajo čustveni in socialni potencial in

ozaveščajo njegovo vsestransko dobrobit;

 razvijajo čustveno inteligenco kot temeljni pogoj za učenje ter čustveno in socialno zrelost;

 smiselno in kritično uporabljajo sodobno tehnologijo;

 ozaveščajo pomen in vlogo glasbenega udejstvovanja v povezavi s trajnostnim razvojem;

 v skladu z zmožnostmi in interesi pridobivajo znanja in izkušnje, ki jih vodijo v nadaljnje

ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje v ansamblih, orkestrih in pevskih zborih, ali v nadaljnje profesionalno glasbeno izobraževanje.





3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – DEJAVNOSTI


NIŽJA STOPNJA VIŠJA STOPNJA

Učenci: 1., 2., 3. in 4. razred 5. in 6. razred

igrajo na  spoznavajo in se učijo igranja na  nadgrajujejo tehniko igranja na različne kitaro; različne vrste kitar, ki so v uporabi v vrste kitar,

jazz in zabavni glasbi,  igrajo zahtevnejši repertoar iz jazz in

 usvajajo pravilno, sproščeno držo zabavne glasbe,

telesa in rok,  širijo svoj glasbeni repertoar,

 berejo in razumejo notni zapis,  začnejo igrati v duetih z vokalisti,  igrajo lestvice in trozvoke,  razvijajo sposobnost izvajanja solov,  igrajo enoglasje, dvoglasje in akorde,  izvajajo skladbe a vista in po posluhu  postopno igrajo bare in zahtevnejše ter razvijajo glasbeni spomin,

akorde,  usvajajo zahtevnejše elemente kitarske

 povezujejo tehniko igranja z tehnike, kot na primer ornamente,

glasbenim izrazom, hitrejše pasaže, flažolete, zahtevnejše

 oblikujejo ton in se učijo pravilnega akorde,

artikuliranja,  interpretirajo blues, zabavne in

 dajejo poudarek tehnikam igranja s jazzovske skladbe,

trzalico in prsti desne roke,  igrajo spremljavo v različnih zasedbah,

 uporabljajo jazzovske notne zapise  igrajo na internih in javnih nastopih v

(lead sheet), šoli in zunaj nje ter ob tem razvijajo in

 po posluhu, iz notnega zapisa in na krepijo pozitivno samopodobo;

pamet igrajo izbrani repertoar skladb

iz jazza in zabavne glasbe,

 učijo se s pomočjo lastnih in tujih

zvočnih in video posnetkov,

 igrajo osnovne spremljave v različnih

zasedbah,

 spoznavajo slovensko glasbo ter

pomembnejše slovenske ustvarjalce

in poustvarjalce na področju jazz in

zabavne glasbe,

 razvijajo vztrajnost in disciplino ter

glasbeni posluh,

 razvijajo pozitivno samopodobo,

potrebno za javno nastopanje;

solfeggiirajo;  pojejo posamezne dele skladb, ki jih  pojejo posamezne dele skladb, ki jih

igrajo, igrajo,

 se urijo v natančnem branju ritma in  analizirajo že napisane instrumentalne

ritmično-melodičnih zapisov; fraze in improvizacije,

 transkribirajo preproste

instrumentalne fraze,

 analizirajo skladbe;

spoznavajo  poslušajo ljudske, jazz, rock in druge  poslušajo vokalno in instrumentalno ocenjujejo in skladbe s področja zabavne glasbe, blues, rock, zabavno in jazz glasbo, vrednotijo  usvajajo osnove glasbene teorije,  širijo svoje poznavanje slovenske jazz glasbo;  spoznavajo slovensko jazz in zabavno in zabavne glasbe ter pomembnejših

glasbo ter pomembnejše slovenske slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalce in poustvarjalce na tem poustvarjalcev,

področju,  nadgrajujejo in bogatijo svoj

 igrajo v različnih glasbenih stilih, instrumentalni repertoar,  razvijajo občutljivost za vrednotenje  spoznavajo značilnosti različnih stilnih

svojih glasbenih izvedb, obdobij v jazz in zabavni glasbi,

 interpretirajo posamezne skladbe;  kritično vrednotijo lastne izvedbe in

izvedbe drugih izvajalcev s področja

jazz in zabavne glasbe;

ustvarjajo  usvajajo prvine improvizacije pri  razvijajo improvizacijo v skladu s glasbo in samostojnem igranju in igranju v svojimi zmožnostmi in usvojenimi uporabljajo skupini, znanji,

učno  samostojno in ob pomoči učitelja  v skladu s pridobljenim znanjem in tehnologijo; ustvarjajo melodije in zaporedja sposobnostmi ustvarjajo lastne blues,

akordov, rock, zabavne in jazzovske skladbe,

 pri glasbenih dejavnostih uporabljajo  se snemajo in analizirajo svoje igranje,

avdio in video opremo;  pri glasbenih dejavnostih uporabljajo

avdio in video opremo;

skupinsko  igrajo v duetih in se uvajajo v  nadgrajujejo spretnosti skupinskega muzicirajo. spremljanje solistov, muziciranja,

 se uvajajo v skupinsko muziciranje.  igrajo tudi v večjih jazz zasedbah.

Dodatni pouk Intenzivnejše razvijanje tehničnih in muzikalnih prvin do stopnje celovitega

uresničevanja ciljev in brezhibnega obvladovanja vsebin, določenih za posamezni razred oziroma stopnjo izobraževanja.





4 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – VSEBINE


1. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 sproščeno drži kitaro,

 spoznava osnove tehnike desne roke:

a) igra s trzalico (razlaga odvisnosti smeri udarca od izvajanja različnih notnih

vrednosti),

b) igra brez trzalice (navezava na udarno tehniko pri igranju na klasično kitaro),

 razvija osnove tehnike leve roke,

 igra enoglasje,

 igra durove lestvice C, F, G ter Am in Dm harmonični mol v prvi legi,

 igra arpeggie C, G, Am, Dm v prvi legi,

 izvaja tehnične vaje za levo in desno roko,

 izvaja osnovne dinamične stopnje,

 se uvaja v igranje notnega zapisa na posameznih strunah,

 se uvaja v osnove simbolnega zapisa akordov (C, Cm, C5) v jazz in zabavni glasbi,

 igra preproste ljudske, zabavne in jazz skladbe, primerne za začetnika,

 spremlja enostavne melodije z osnovnimi akordi.

Šole/metode

 T. Šegula: Mladi kitarist 1

 C. Süsser: Cvičeni a skladby pro začatečniki op. 1

 M. Langer, F. Neges: Play Guitar Gitarrenschule 1

 R. Protzer: Jimmy, der Gitarren-Chef 1 (DUX)

Etude

 Več avtorjev: Guitar Scales and Arpeggios, Grade 1 (ABRSM)

 W. Leavitt: Berklee Basic Guitar – Phase 1 (Hal Leonard)

Skladbe

 Pesmarice slovenske ljudske in otroške glasbe (M. Voglar: Majhna sem bila (DZS))

 Pesmarice popularne in rockovske glasbe slovenskih in tujih izvajalcev (Trzalica.com:

Pesmarica ver. 2)

 Songbooks – izbor (Luc Keirse: The Beatles – All Songs 1962-1974; Hal Leonard: The Beatles

Real Book)

 Rockschool Guitar – Grade 1 (Rockschool Ltd.)

Opombe

Poleg že navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.

Izpitne vsebine

 Durova lestvica čez eno oktavo

 Etuda

 Dve skladbi različnega značaja



2. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 igra durove lestvice (D, F) čez eno oktavo, G-dur lestvico čez dve oktavi,

 igra harmonični mol (Hm, Dm),

 igra melodični mol Dm,

 igra kromatično lestvico od E v obsegu dveh oktav,

 igra arpeggie: C, D, F, G, Bm, Dm, Em,

 igra power akorde, trozvoke, osnovne akorde (D, Dm, C, G, E, Em),

 igra lestvične etude: igra in se uči na pamet značilne jazzovske fraze v duru, molu in blues

lestvici, vse ob spremljavi učitelja, glasbene matrice ali ansambla,

 igra akordične solo etude za ritem kitaro in se uvaja v fraziranje v swing in latino glasbi,

 igra po notnem zapisu na posameznih strunah, v I., II. in III. legi, na parih strun in na

skupinah strun,

 bere akordične simbole v različnih ritmih in skladbah,

 igra preproste melodije in spremljave z enostavnimi akordi,

 igra preproste ljudske in zabavne skladbe.

Šole/metode

 T. Šegula: Mladi kitarist 1 in 2

 C. Süsser: Cvičeni a skladby pro začatečniki op. 1

 M. Langer, F. Neges: Play Guitar Gitarrenschule 1

 R. Morandell, C. Gruber: Rockodil 1 (Doblinger Musikverlag)

 R. Protzer: Jimmy, der Gitarren-Chef 2 (DUX)

Etude

 Več avtorjev: Guitar Scales and Arpeggios, Grade 2 (ABRSM)

 W. Leavitt: Berklee Basic Guitar – Phase 1 in 2 (Hal Leonard)

Skladbe

 Pesmarice slovenske ljudske in otroške glasbe (M. Voglar: Majhna sem bila (DZS))

 Pesmarice popularne in rockovske glasbe slovenskih in tujih izvajalcev (Trzalica.com:

Pesmarica ver. 2)

 Songooks-izbor (Luc Keirse: The Beatles – All Songs 1962–1974; Hal Leonard: The Beatles Real

Book)

 Rockschool Guitar – Grade 1 (Rockschool Ltd.)

 C. Sheer: Real Easy Book (Sheer Music Publication)

 J. Whitburn: The Ultimate Pop/Rock Fake Book (Hal Leonard)

Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Izpitne vsebine

 Durova lestvica čez eno oktavo

 Etuda

 Dve skladbi različnega značaja; v skladbah igra temo in akorde

Najmanj ena skladba se izvaja na pamet.



3. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 utrjuje osnove tehnike desne roke:

a) igra s trzalico (razlaga odvisnosti smeri udarca od izvajanja različnih notnih

vrednosti),

b) igra brez trzalice (navezava na udarno tehniko pri igranju na klasično kitaro),

 utrjuje tehniko leve roke,

 igra lestvice (D, E, A, C, Cm, Em) čez dve oktavi v I. do IV. legi,

 igra arpeggie D, E, A, C, Cm, D7, E7 v I. do IV. legi,

 igra kromatično lestvico od A in C v obsegu dveh oktav,

 izvaja tehnične vaje za levo in desno roko,

 izvaja dinamične stopnje od p do f,

 igra power akorde, trozvoke, osnovne akorde (dur, mol, sus2, sus4),

 igra lestvične etude: igra in se uči na pamet značilne jazzovske fraze v duru, molu in v blues

lestvici, vse ob spremljavi učitelja, glasbene matrice ali ansambla,

 igra akordične solo etude za ritem kitaro in nadgrajuje fraziranje v swing in latino glasbi,

 nadgrajuje igro po notnem zapisu na posameznih strunah, v posameznih legah, na parih

strun in skupinah strun,

 bere akordične simbole v različnih ritmih in skladbah,

 igra preproste ljudske in popularne skladbe,

 igra preproste melodije in spremljave z enostavnimi akordi,

 igra zabavne in blues skladbe,

 igra preproste teme skladb po posluhu,

 se uvaja v a vista igranje melodij in akordov.

Šole/metode

 T. Šegula: Mladi kitarist 2

 C. Süsser: Cvičeni a skladby pro začatečniki op. 1

 M. Langer, Ferdinand Neges: Play Guitar Gitarrenschule 2

 R. Morandell, C. Gruber: Rockodil 2 (Doblinger Musikverlag)

 R. Protzer: Jimmy, der Gitarren-Chef 1 (DUX)

Etude

 Več avtorjev: Guitar Scales and Arpeggios, Grade 3 (ABRSM)  W. Leavitt: Berklee Basic Guitar – Phase 2 (Hal Leonard)

Skladbe

 Pesmarice slovenske ljudske in otroške glasbe (M. Voglar: Majhna sem bila (DZS))

 Pesmarice popularne in rockovske glasbe slovenskih in tujih izvajalcev (Trzalica.com:

Pesmarica ver. 2)

 Songbooks-izbor (Luc Keirse: The Beatles – All Songs 1962–1974; Hal Leonard: The Beatles

Real Book)

 Rockschool Guitar – Grade 2 (Rockschool Ltd.)

 C. Sheer: Real Easy Book (Sheer Music Publication)

 J. Whitburn: The Ultimate Pop/Rock Fake Book (Hal Leonard)

Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Durova lestvica čez dve oktavi

 Etuda

 Tri skladbe različnih stilov, najmanj ena na pamet



4. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 igra power akorde in trozvoke v različnih legah,

 nauči se pentatonično lestvico in jo začne uporabljati v improvizaciji,

 igra lestvice A, B, C, D, Gm, Am, Hm, Dm v II. do V. legi,

 igra arpeggie A, B, C, D, Gm, Am, Hm, Dm, A7, D7 čez dve oktavi,

 igra kromatično lestvico od B in D v obsegu dveh oktav,

 se uvaja v transkribiranje preprostih blues in rock melodij,

 spoznava kadence II-V-I v duru in molu,

 bere akordične simbole in igra ustrezne akorde v različnih ritmih in skladbah,

 igra zabavne in blues skladbe,

 spoznava preproste jazzovske skladbe,

 uri se v igranju z metronomom,

 transkribira preproste glasbene fraze in melodije,

 nadgrajuje a vista igranje melodij in akordov.



Šole/metode

 T. Šegula: Mladi kitarist 2

 C. Süsser: Cvičeni a skladby pro začatečniki op. 1

 P. Fischer: Rock Guitar Basics (AMA)

 M. Langer, F. Neges: Play Guitar Gitarrenschule 2

 R. Morandell, C. Gruber: Rockodil 2 (Doblinger Musikverlag)

 R. Protzer: Jimmy, der Gitarren-Chef 1 (DUX)



Etude

 Več avtorjev: Guitar Scales and Arpeggios, Grade 3 (ABRSM)

 W. Leavitt: Berklee Basic Guitar – Phase 3 (Hal Leonard)



Skladbe

 Pesmarice popularne in rockovske glasbe slovenskih in tujih izvajalcev (Trzalica.com:

Pesmarica ver. 2)

 Songbooks – izbor (Luc Keirse: The Beatles – All Songs 1962–1974; Hal Leonard: The Beatles

Real Book)

 Rockschool Guitar – Grade 3 (Rockschool Ltd.)

 C. Sheer: Real Easy Book (Sheer Music Publication)

 C. Gruber: Rockodil Songbook (Doblinger Musikverlag)

 J. Whitburn: The Ultimate Pop/Rock Fake Book (Hal Leonard)

Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.

Izpitne vsebine

 Durova lestvica čez dve oktavi in molova lestvica čez dve oktavi

 Etuda

 Tri skladbe različnih stilov, najmanj ena na pamet



Napredovanje

Učenec, ki je uspešno opravil izpit ob koncu nižje stopnje izobraževanja in je pozitivno ocenjen iz drugih predmetov po predmetniku, se lahko vpiše na višjo stopnjo izobraževanja, če je mnenje izpitne komisije in učiteljskega zbora o nadarjenosti učenca pozitivno.



5. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 igra durove lestvice Es, C, Des, Cm, Dm, Esm v II. do VIII. legi,

 igra arpeggie E, C, D, Cm, Dm, Esm, C7, D7, E7 čez dve oktavi,

 igra kromatično lestvico od C v obsegu treh oktav,

 igra trozvoke in četverozvoke v različnih legah,

 nadgrajuje igranje kadenc II-V-I v duru in molu,

 igra preproste jazzovske skladbe,

 se uvaja v transkribiranje glasbenih fraz, preprostih tem jazzovskih skladb in drugih melodij,

 igra akordične etude za ritem kitaro – osnove swing in »straight« fraziranja,

 nadgrajuje igro po notnem zapisu na posameznih strunah v I., II. in III. legi, na parih strun in

skupinah strun,

 bere akordične simbole in igra ustrezne akorde v različnih ritmih in skladbah,

 igra pentatonično lestvico v dveh legah in jo uporablja v improvizaciji,

 nadgrajuje a vista igranje melodij in akordov.

Šole/metode

 W. Leavitt: A Modern Method for Guitar: 123 Complete (Berkleee)

 P. Fischer: Rock Guitar Basics (AMA)

 P. Fischer: Rock Guitar Secrets (AMA Verlag)

 R. Morandell, C. Gruber: Rockodil 2 (Doblinger Musikverlag)

Etude

 Več avtorjev: Guitar Scales and Arpeggios, Grade 5 (ABRSM)

 J. Vogel: Masters of Rhythm Guitar (AMA)

 R. Bolton: Funk Guitar – The Essential Guide (Hal Leonard)

 W. Leavitt: Berklee Basic Guitar – Phase 4 (Hal Leonard)

Skladbe

 Repertoar 10 preprostih jazz standardov

 The Django Fakebook (open source)

 Songbooks (izbor)

 Rockschool Guitar – Grade 4 (Rockschool Ltd.)

 C. Sheer: Real Easy Book (Sheer Music Publication)

 J. Whitburn: The Ultimate Pop/Rock Fake Book (Hal Leonard)

 The Real Book 1–3 (Hal Leonard)

 C. Gruber: Rockodil Songbook (Doblinger Musikverlag)

Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Durova in molova lestvica čez dve oktavi

 Dve etudi različnih stilov (jazz, blues, s področja zabavne glasbe)

 Tri skladbe različnih stilov, najmanj ena na pamet

6. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 igra durove lestvice Es, C, Des, Cm, Dm, Esm v II. do X. legi,

 igra arpeggie E, C, D, Cm, Dm, Esm, C7, D7, E7 čez dve oktavi,

 igra kromatično lestvico od Cis v obsegu treh oktav,

 igra trozvoke in četverozvoke v različnih legah,

 nadgrajuje igranje kadenc II-V-I v duru in molu,

 igra skladbe iz repertoarja jazz in zabavne glasbe,

 nadgrajuje a vista igranje melodij in akordov,

 igra dvoglasje (C-dur lestvica v tercah in oktavah),

 igra akordične etude za ritem kitaro – osnove swing in »straight« fraziranja,

 nadgrajuje igro po notnem zapisu na posameznih strunah v I., II. in III. legi, na parih strun in

skupinah strun,

 bere akordične simbole in igra ustrezne akorde v različnih ritmih in skladbah,

 pri improvizaciji uporablja pentatonično in durovo lestvico,

 transkribira glasbene fraze, teme jazzovskih skladb in druge melodije.

Šole/metode

 W. Leavitt: A Modern Method for Guitar: 123 Complete (Berkleee)

 P. Fischer: Rock Guitar Basics (AMA)

 P. Fischer: Rock Guitar Secrets (AMA Verlag)

 Rockschool Guitar – Grade 5 (Rockschool Ltd.)

 H. Leonard Guitar Method – Jazz Guitar! (Hal Leonard)

Etude

 Več avtorjev: Guitar Scales and Arpeggios, Grade 5 (ABRSM)

 J. Vogel: Masters of Rhythm Guitar (AMA)

 R. Bolton: Funk Guitar – The Essential Guide (Hal Leonard)

 Rockschool Guitar – Grade 5 (Rockschool Ltd)

 W. Leavitt: Berklee Basic Guitar – Phase 5 (Hal Leonard)

Skladbe

 Repertoar 10 preprostih jazz standardov

 The Django Fakebook (open source)

 Songbooks (izbor)

 Rockschool Guitar – Grade 5 (Rockschool Ltd.)

 C. Sheer: Real Easy Book (Sheer Music Publication)

 J. Whitburn: The Ultimate Pop/Rock Fake Book (Hal Leonard)

 The Real Book 1–3 (Hal Leonard)

Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Izpitne vsebine

 Durova lestvica čez dve oktavi in molova lestvica čez dve oktavi

 Dve etudi različnih stilov ( jazz, blues, s področja zabavne glasbe)

 Slovenska skladba iz jazz in zabavne glasbe

 Tri skladbe različnih stilov, najmanj ena na pamet





5 STANDARDI ZNANJA


Nižja stopnja

Po končani nižji stopnji osnovnega glasbenega izobraževanja so učenci sposobni samostojno nastopati in ob spremljavi izvajati skladbe tako po notnem zapisu kot tudi na pamet. Pridobili so osnovno tehnično znanje in razvili ritmično in tonsko urejenost, tako da so sposobni igrati v duetu in manjšem ansamblu.

Višja stopnja

Po končani višji stopnji osnovnega glasbenega izobraževanja so učenci usposobljeni samostojno nastopati in ob spremljavi izvajati skladbe tako po notnem zapisu kot tudi na pamet. Pridobili so si osnovno tehnično znanje ter ritmično in tonsko urejenost, tako da so sposobni igrati v manjšem blues, zabavnem in jazz ansamblu ter jazz orkestru.



5.1 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Minimalni standardi znanja opredeljujejo dosežke učenca in so mejna kategorija, ki se izkazuje z oceno zadostno (2). Vključujejo obseg in kakovost znanj, spretnosti in veščin, ki jih v skladu z operativnimi cilji (dejavnosti in vsebine) v učnem načrtu predmeta jazz kitara učenec razvija med šolskim letom in izkaže ob koncu šolskega leta ter so nujno predznanje za nadaljnje učenje v naslednjem razredu.

Za minimalni standard učenci izvajajo program z nekaterimi pomanjkljivostmi v artikulaciji, dinamiki, poudarkih ipd., v počasnejšem tempu od zahtevanega, a s povečini natančnimi tonskimi višinami in ritmom, kljub temu pa je učenčeva izvedba še vedno sprejemljiva.

1. razred

Učenec še zadovoljivo:

 igra enostavne skladbe na ubiralki in praznih strunah ob koordinaciji rok,

 pozna in uporablja osnovne dinamične oznake,

 izvaja lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali

iz druge ustrezne literature po izboru učitelja.

2. razred

Učenec še zadovoljivo:

 pozna, bere in igra notni zapis v prvi legi,

 pozna in igra osnovne akorde ter power akorde v prvi legi,

 spremlja preproste skladbe z osnovnimi akordi,

 igra preproste melodije,

 izvaja lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali

iz druge ustrezne literature po izboru učitelja.



3. razred

Učenec še zadovoljivo:

 igra C-dur lestvico in Cm mol lestvico čez eno oktavo,

 igra power akorde, trozvoke, osnovne akorde (dur, mol, sus2, sus4),

 igra preproste skladbe iz repertoarja ljudske in zabavne glasbe,

 izvaja lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali

iz druge ustrezne literature po izboru učitelja.

4. razred

Učenec še zadovoljivo:

 igra A-, C-durovo lestvico in Am, Dm molovo lestvico v eni legi,

 igra power akorde, trozvoke, osnovne akorde (dur, mol, sus2, sus4) v različnih legah,

 igra pentatonično lestvico v dveh različnih legah,

 igra blues skladbe in skladbe iz repertoarja zabavne glasbe,

 izvaja lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali

iz druge ustrezne literature po izboru učitelja.

5. razred

Učenec še zadovoljivo:

 igra Es in Des dur lestvico, Dm in Es mol lestvico čez dve oktavi,

 igra trozvoke in četverozvoke v dveh različnih legah,

 bere in igra akordične simbole v različnih skladbah,

 igra pentatonično lestvico v dveh legah in jo uporablja v improvizaciji,

 igra preproste jazzovske skladbe,

 izvaja lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali

iz druge ustrezne literature po izboru učitelja.

6. razred

Učenec še zadovoljivo:

 igra kadence II V I v duru in molu,

 igra E in D dur lestvico, C7 in Cm mol lestvico čez dve oktavi,

 igra trozvoke in četverozvoke v treh različnih legah,

 bere in igra akordične simbole v različnih skladbah,

 igra pentatonično lestvico v dveh legah in jo uporablja v improvizaciji,

 igra lažje jazzovske skladbe,

 transkribira melodije preprostih jazzovskih skladb,

 igra v manjši glasbeni zasedbi,

 izvaja lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali

iz druge ustrezne literature po izboru učitelja.





6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA


Osnovna naloga, ki jo morajo učitelji izpolniti ob učnem načrtu, je razviti pri učencih ljubezen do glasbe in ustvariti v njih željo po muziciranju. Zaradi individualnega načina poučevanja naj učni načrt s sistematično razvrščenim gradivom ne bo toga učiteljeva obveznost, temveč orientacija in pomoč pri vzgoji bodočih glasbenikov. Priporočljivo je, da učenci usvojeno znanje čim večkrat pokažejo na internih in javnih nastopih.



7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

MATERIALNI POGOJI

Primerno velika, akustično in zvočno izolirana učilnica, standardna oprema za individualni pouk, električna kitara, ojačevalec za učenca in učitelja, stensko ogledalo, strokovno gradivo, strokovna literatura in avdiovizualna oprema za predvajanje gradiva.

POGOJI ZA VPIS

Primerna starost in glasbene ter fizične dispozicije za igranje kitare, ki jih kandidat izkaže na sprejemnem preizkusu.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE

Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v glasbenih šolah.



ZNANJA IZVAJALCEV

 visokošolskega izobraževanja jazz kitare

Jazz kitara Učitelj  visokošolskega izobraževanja ali srednješolskega

izobraževanja jazz kitare po določilih 93. člena ZOFVI