u o P .1 --V U p u , -iv ‘V v . II f.g ^ ;.:, , J,'; ! U I p-' y.;. ! 7 j, , ... ..... ,.. vli v . .. fe H0iŠ-^^h .! IM -i A g> ; l !Ni€ v 44 4 44 4 lij fe lj,j|jili! ; l':: : i ?ijM!i ! i; : i:!i!j; ’ 0 &$.%$%%€? 104rfe lillliljjililljllll^iiiiliiin U c •K,- (4 J - v 44y! ^4 /^k 446 f|ip 5 |i' ■ ■ ■ #kv vx mik rw>y\$ [ •••!; .-v"; a . : v;; ■•. :!;..'} £ ž##f§4 Ipff W JjiL /i J$L i;:il3 fcdD i£lU Uiiii Ir ^ sili ©o® iiv# "> t€^m 'p hs/m' ' > .W S / ■ \ ///A Iz mladih src je vkljub tujini in zim= »\ x skemu mrazu priklilo cvetje, ki ga v šopek po= vezanega nameravate mesec za mesecem ponujati tovarišem in sotrpinom.S svojim vonjem in skromnimi barvami naj bi jim vlivalo veselja v zaskrbljene duše. Budilo naj bi zamrle nade v sonce svobode, ki še sije nekje na nebu in ima tudi za nas žarke, ki bodo pro= drli gosto zaveso oblakov in tudi na našo živi j - ijsko pot še posijali z vso lepoto in toploto. Cvetje iz vaših srci Iz src, ki jih je zgodnja bridkost razorala,težka zaskrbljenost posejala in jifi. : trpkost begunstva z vsemi omejitvami dan za dnem napa= ja - ali more iz teh src vzkliti cvetje, vonjivo in živobarvna, v tolažbo in tiho veselje vsakogar? Ali niso taka srca tla za žalostno cvetje, ki ne razvese= ljuje, ampak žalost le še veča? O, če srca kljub vsem bridkostim greje in razžar= ja nadnaravno sonce božje milosti, če je duša trdno povezana z Bogom, ki je cilj vsega našega hrepenenja, če je odprta Oni, ki je "začetek našega veselja",tedaj nosi človek v sebi ograjen vrtiček, v katerem pri še tako neugodnih zunanjih razmerah uspeva najlepše cvetje. Tak vrt ne pozna slane, ne zmrzline; v njem cvete večna pomlad. Taka srca si chrani-te, iz njih natrgajte vsak me= sec pestre šopke, ki bodo vsem povedali, kako je v vas gorko in lepo od božje luči in toplote. Pa čeprav bo to cvetje izhaja].o v tujini, bo vendarle domače po oku= su, vonju in barv#. Kar je božjega,je vedno in povsod domače duši, ki je v Bogu doma. S to mislijo želm‘'Cvetju v tujini"obilo božjega blagoslova in prosim nebeško vrtnarico Marijo, naj ga kmalu presadi v varno svobodo na domovinska tla. ~ + Gregorij Rožman Marija kleči ob jaslicah j,; vij a v plenice novorojeno Dete.i go ve očke se smehljajo ? Njegove ce blagoslavljajo. Toda Marijine duhovne oči z no v daljo, kjer se Jezusa spleta trnjev a krona ... Zastor bodočnosti se ji odg nja: Svojega Sina vidi med bedo človeštva. Sako uči, oznanja Oče vo kraljestvo, deli dobrote in usmiljenje, a žanje - sovraštvo, Grehi sveta Ga obsodijo na smrt. Glej 3 Kako nese križ...Že visi n njem : Ena sama rana je Njegovo lo. Ali slišiš, Mati? Celo v smi uri moli za svoje rablje. s, Oče od pusti jim Kaj je mogoče, da bo to srč no Detece moralo prestati toliko trpljenja? - Resnično 3Samo si ji izbralo pot križa - za nas, Marijino srce ebčuti vso kost, ki čaka Sina. Solze ji vi. oči med zibanjem in petjem ur - ke. Vendar se Marija smehlja, 'razuma Sinovo žrtev. Ljubeznive i skloni nad Njim, Ga poljubi na k in^mu v imenu vsega človeštva 2 .: peče toplo zahvalo za božjo ljube zen. 1 < r; Vi s] 3 < ke se de m£ mi na z\ mc le vc src ir hc si na v -F**' wr/ F!»if Že pet let ga ni bilo doma. Hodil je.po svetu in iskal naslad S polno roko je zajemal radosti življenja in mislil je, da je sre® čen . Toda... Vselej, kadar se je leto bližalo koncu in je prihajal božič, vselej je začutil v sebi skrivnosten nemir. Nekaj mehkega i otožnega, kakor daljno domotožje, ga je vsega prevzelo in vleklo domov. Spomnil se je revne in zapuščene koče v hribih nad Savo. V njej sameva starka, skrušena in upognjena - njegova mati. Sama sed z molkom v roki pri peči in sveča, ki gori v kotu ob jasiicah,plaš no osvetljuje revno sobo. - Božič bedne in osamljene starke v daljnih hribih, pozabi.jenih od sveta 3 Da, v takih trenutkih ga je vleklo domov. A šiloma je udušil v sebi to hrepenenje.. Iskal je rovih zabav in naslad tei' skušal prevpiti sam sebe. Božič c; Valček, dekle in vino... To je sveta no' Včasih po. je obhajal praznike drugače, V revni koči v daljno h- hribih jj.h je doživljal. Oče in mati, bratje in sestre, tedaj so 1 li vsi doma. Pokleknili so k jaslicam in zadonela je ona čudovito .1 e ne se ig n 5e t. D 5 ' ar sd lepa pesem: Sveta noč, blažena noč ... Čudno! Takrat je til srečen. Sedaj pa ... Oče je že davno mrtev, a bratje in sestre so se razkropili po svetu, kajti domača zemljica je skopa in ni dajala do= volj kruta. Baje so vsi srečni: Francka je poročena nekje na 3tajer= skem. Ima tri otročiče in dobro ji gre. Ivanka služi v Ljubljani. Tone je odšel v Ameriko in piše, da ne strada. On pa ... Po svetu se reti ka, išče sreče, a je ne najde. Pač! Pokaže se mu za trenutek, ko pa seže po njej, izgine zopet v nedosegljive dalje Nemiren in razdvo« jen, nikjer doma, povsod tujec ... Letos pa ga je z vso silo vleklo domov. Ni se mogel več upirati: domači hribi so ga. vabili. "Grem]” je sklenil. In je šel Ijakor izgubljen sin se je vračal, da pozdravi svojo mater in - jaslice v kotu. Morda bo ob njih. zopet našel izgubljeni mir. Lepo bo 1 Objel bo ubogo mamico in jaslice. Skupaj bosta, kot nekoč, molila božje Dot 'kupa j bosta pokleknila pred Globoko se je udiral sne; ko je gazil po hribovski grapi. Dolgo ni tod že nihče hodil. Drevje se je^upogibalo pod težo snega. V dolini so pozvanjali zvonovi. Sveti večer ... Gazil je dalje. “Kmalu bcmdcma. Mati bo sedela ob peči in kar verjeti ne bo [?c mogla, da sem v resnici prišel. Saj me je že pet let zaman pričakova« co la. Lepo bo, lepo!” 3' Truden je že bil od dolge in strine poti. Naslonil se je na dre= vo in počival. Razmišljal je... - Nekoč ... Bil je najbolj razposajen dečko v vasi. Vedno na =* - smejanega obraza, živih oči in poskočen kot iskra.^In vendar:pošten in srečen fant. Pozneje pa ... Ah, temni spomini! Šel je v mesto, hodil po mlakužah in izgubljal tla pod nogami. Mladostno čisto srce /Si je zastrupil. A sedaj ? - Nazaj, nazaj v jasno in čisto mladost, nazaj k materi, nazaj k jaslicam ! “Da! Moram! Hočem 1" ID« _ _ _ _ Snežilo je. Sneg je pokril ob drevesu slonečega popotnika.A on se ni ganil. Gledal je božje Dete, kako prihaja in mu proži roke v plobjem. Srečen je strmel Vanj, ki mu prinaša mir. ‘A Sredi gozdov, pod belo snežno odejo je obhajal svoj božič.Svoj bfposlednji božič ... ■uC Globoko v dolini so pozvanjali svetonočni zvonovi. V revni koči r : M ned gorami pa je sedela zapuščena starka. Molila je za svojega sina, 'ffe .i tava po svetu Bog ve kje. j Sveča ob jaslicah je dogorela ih ugasnila... 4 - w f.-» s4v. &Z ■ ~ ^.-^- . v \% »v"*^ SUS* N £ i veta noČ,..V samostanskem zvoniku je odbili deset. Zvon se je zamajal in nas vabil k molitvi. Tiho sem stopal za belo postav® menife kartuzija'na. Samo mala, brljava svetilka j« ^razsvetljevala korak pred nama in metala pc 'šastne sence na zidove obokanih hodnikov. Stopila sva v veličastno svetišče, zau to v temo. Le drobna lučka ja trepetala pre oltarjem in beli menihi so se tajirstveno o ražali od rjavih ozadij komik klopi,Kot ki pi v vdolbinah so stali in molče zrli preds Pridružila sva se jim... Prižgali smo svetilke: Bleda svetloba je padala na ogromne,od prte knjige, iz katerih so zrle v nas okorne note in velike črke psalmov. Vse drugo je zavijala skrivnostna tema. Visok in čist glas prvega molilen je napolnil božji hram : "Christns natus esfc nobin, venite 'a&oremus i ». V dveh korih smo peli psalm-za psalmom, hlu-no za himno. Naenkrat je odjeknilo iz zvonila dvanajst udarcev in pričela se je polnočnica. Oltar je zažarel kot ogromno božično drevo, ves v lučkah, od tal do vrha, kjer je blestela svetla zvezda. Iz globi: ne srca mi je privrel spev s'Gredo ir. rmn Lemu.." — - — Ure^so minevale kot minuse. Sam nosem vedel, kdaj je bilo ko= nec veličastnih trenutkov in sem za menihom odhajal v svojo celico k počitku. Moja duša je bila polna svetonoČne pesmi... 0, skrivnostni, sveti čas, ko prihaja iz nebes božje Leteče med nas ter prižiga v srcu kres. Blažena, ti sveta noč! Bog se je ponižal k nam ... Mimo naših k®č gredoč temno noč spreminja v dan. Čuj, nebeško Dete, čuj j trda srca nam prenovi! Vekomaj nam v njih kraljuj, rod slovenski blagoslovi! t jjj^j M/ # mr^ 2 / |U| !i!rjk>0< „< 3 * : $p k m m 3i It, ' ^ f, # C- ■ W \~m ? » w # ViVi, - neverjetno naglico so se tisto leto približali bo= žični prazniki, Komaj je izginil za nami dan sporni= na rajnih in komaj so pospravili stojnice Miklavže^* ■ vega semnja s Kongresnega trga, že so minevali po = slednji dnevi adventa. V šoli smo z živahno neučakanostjo pričakovali okrožnice, ki nam bo naznanila pričetek božičnih počitnic. Hej, kaj bi je ne ! "Nam bodo podarili ponedeljek? - Menda ne bodo letos krajšali počitnic? - Kaaj se odpelješ domov?.. Vprašanja so padala drugo za cirugim. Iz vseh je žarelo hrepenenje mladih src po sreči, ki o žar ja sleherno družino, zbrano okrog jaslic. Okrožnica je prišla, z njo pa tudi razočaranje. Preko žarečih obrazov drugošolcev se je privlekla od nekod rahla megla.V okrož = niči je bila namreč napovedana poleg božičnih počitnic tudi - kon= ferenca. "Pa ravno jutri! Dan. pred počitnicami..." sem se jezil ter ma = lomarno metal zvezke v šoIsko torbo. •Konferenca mi ni šla prav nič v račune. Pri faancoščini mi je spodletelo^in tudi matematične na-loge dvomljive ocene še nismo dobi= li nazaj, Čudne slutnje so me spreletavale in mi Kalile veselo pri = čakovanje božičnih praznikov. - - Zadnji dan pouka..Običajna živahnost je pred razrednikovo uro zamrla. Zdelo se mi je, da jo je mer pavzo, ko smo zračili učilnico, odnesel prepih. In potem tisto čakanje, ko je profesor vso uro po= časi odpiral dijaške knj.i žice , pomakal pero v črnilo in pisal,pisal... Drugikrat bi ugibal, kdaj bom na vrsti, danes pa sem to opustil. Grizel sem si nohte in gleual skozi okno:" Morda mi bo pa v franco= ščini le prizanesel, saj je bilo prvič. In če sem pisal pozitivno tudi matematično? ... Ah! ..." Ako bi šolska ura ne bila tako kratka, bi s e skoraj prepričal, da sem zopet srečno ušel skozi komerenčno rešeto. - S trepetajočo desnico sem sprejel knjižico in jo nesel v klop. Odprl sem jo s pogled mi je obstal na okroglil\ črkah razrednikove pisave . "Slaba ocena iz francoščine in matematike pismeno ..." V trenutku so se zrušili prelepi načrti; vse veselje do bozič= mih praznikov je v meni na mah ugasnilo. Zaprl sem dijaško knjižico in se zopet zagledal skozi okno v plešoče snežinke,ki so se gosto usipale i. 7 ,pod sovine.. Prvikrat mi je v šoli zdrknila po licu solza ... Tisti dan se nisem p os 1 ^ ‘Tudi veselih praznikov nisem voščil nikomur. Stopal.sem po zasneženi Tržaški cesti in pred riJiifri* '///z /' -klilč !%, k® črke. Videl J s rvsTiL- ^n omeni l i 1. j>ile--ti ste - -o kr o gl e črke. Videl sem jih v snežink, videl pred nogami v snegu ... In ko sem zame žal, da hi jih vsaj za hip znehil, mi je v srcu zakljuvaloLepe praznike pripravili In kaj poreče mati?" L S( si 4 ^ Veseli se svetonočnega miri sol: jaz Saj res I Mati „,. Tako skrbi zame. pa ji nosim domov tako grenko bol. "Da so morali sklicati konferenco tik pred praznikiI..." me zopet pograbilo in bruhnilo iz mene. Nikamor več se mi ni mudilo Mati, uboga mati! Vse praznike ji bom skvaril... sie Obstal sem za trenutek. "Ne, ne! To se ne sme zgoditi! Ne sme k j; ijnes: kaliti božičnega veselja ne drugim, ne sebi." In sklenil izdal. - - - mi. sem, da izida konference pred koncem počitnic ne bo; nih "Kako je?" me je vprašala mati s tistim - meni tako znanim - glasom, ki je kar pričakoval razočaranje in nehvaležnost. sol Za hip sem molčal, potem pa se ji zlagal, čeprav me je davilo da sem komaj izjecljal tistih nekaj besed:"3e nismo dobili knjižic, Mati ni spraševala dalje: preveč je imela pripravljanja za pr;^^ 'nike. Jaz_pa sem se globoko oddahnil, ko je odšla po opravkih v sol 0 Vendar sem še čutil rdečico, ki mi kar ni hotela z lic : Pred samii ^ seboj sem se sramoval, da sem mater tako grdo nalagal. "Ne smem kvariti praznikov," sem se prepričeval, a'umiril se nisem. Zvečer sem v kotu postavljal ja= slice. Nekaj trenutkov sem se raztre= sel, vendar mi je od časa do časa za== plesala pred očmi dijaška knjižica. Čutil sem jo v žepu suknjiča in zdela se mi je težka kot svinec. "Saj resIKaj če jo mati naj< - Skriti jo moram,skriti za vse nike..." Pogledal sem okoli sebe:bil sem sam. Roka mi je naglo segla v žep.Kar r J-l. speklo me je, ko sem se dotaknil plat= nic. Vendar sem jih zagrabil kot bi • jih hotel zadaviti ' Izvlekel sem nesrečn knjižico in jo z eno samo kretnjo porinil na polico pod mah betlehemskih poljan.- Sveta noč..,.Vsi' smo bili zbrani v topli družinski sreči. Prijeten vonj kadila je napolnil dom,Potem pa^smo pred jaslicami molili in peli. A jaz? Nisem videl jaslic pred seboj in svečke so se plašno umaknile nekam v daljavo. 'Tudi valovite poljane so izginile.Le dija=3° ška knjižica je ostala in misel nanjo me je popolnoma raztresla, co Udušil sem solze in požrl sline,ki so se mi dvigale po grlu,, "Mater si nalagal ...Pa si upaš stati pred jaslicami?.mi je razbijalo v prsih. Zal mi je bilo, da sem skril svoj greh."Pa ravno pod mah! - Le zakaj nisem knjižice pokazal takoj, ko sem jo prinesel domov", sem si očital. Sklonil sem glavo. Nič več nisem mogel peti. 0W Vse božične ro-^p.mke sem bil tih kot nikoli poprej. Srečanja z materinimi očmi nisem mogel prenesti. Tudi jaslic sem se ogibal, da mi je bilo v resnici nerodno Vsak pogled nanje mi je zadal novo rano Tudi mati je opazila moj nemir. 3 ' sa La 36 ae De Neko .j^-sjc^ruulci k. meni- in en Tahi*, dotaknila m*= ^jja^aasjeaa* p! '"Bini, kaj ti je? Povej!...” 3 « Zdrznil sem se. Naj ji pogledam v oči? - Ne bi ji mogel, si "M&ti... " sem izdavil iz sebe ter sklenil glavo. Polile so me solze* d In materina roka me je peljala - k jaslicam.Moj Bog, pa ravni k jaslicam v kot, da sem skozi solze z*®et videl pred seboj svojo i ne s re čno knjižico. Mati pa mi je dvignila glavo ter mi zrla v oči. Pugleda sta se siecala.•• m Naj s'e tajim? Naj se lažem svoji materi? In tu, pred j slica* mi, kjer sem vsako leto preživel.najlepše ure življenja... '0: Materine oči so nemo spraševale. Zdele se se mi k»t avmje j»s = nih zvezd, ki edini svetita na' mojo samotno pot. In tedaj sem videl, kakd sta.se odtrgali od njiju dve "biserni solzi.Njuna lesketajoča se sl’ed na materinem licu se mi je zdela k«t žar, ki se spušča od "božične zvezde nad iilevcem. Bil sem premagan ..." Padel sem v materin) naročje in zaihtel kot še nikoli. Vse sem jji povedal in jo prosil odpuščanja . • Marti md je pobožala 50 mokrem licu. Petem pa se je zagledala u v Mari-jd, ki se je -v hlevčku mojih jaslic sklanjala na£ Jezu^aa mn vračal smehljaj za smehljaj ... 4 ”Bim, bam, bom ..."Zop^t pojo svet ono eni z^»n*vi im »a« v£ibi= =30 v cerkev k praznovanju najlepse rn naj svete j se skrivnosti V rojstva Sina božjega. Misel na veliko ljubezen božjo do človeškega r«ou, jaslice, 5 'ev zvonov, prelepe božične pesmi ...Vse dgtprel iv a v dušah v en® samo harmonijo ljubezni, miru m radosti. Bazično slavje sicer Kl>a- Lu mine, a ostanejo nam dragoceni darovi božjega Deteta. Vsak glsci se znova rocii in daruje na naših oltarjih. Vsak dan prihaja - oe sto _ v betlehemski hlevček - v našit, srca in^s«^ jtajui. Pake imamo vedno božič... .. m Na zemlji pa živi še vedno preko ene milijarde po gam* v, ki-- se niso doživeli skrivnosti božiča. Ne poznaj# Jezusa in Njeg*ve teskončne ljubezni,Njih čas je še ve.no čas pričakovanja-advemt, Gotovo nam ta množi.ca nekršč-enih brstov vzbuja sočutje in v*lj>#, i LO -§ \ \ / v«-" da jim pomagam? odpreti vrata do pravega Roga in bogastva milosti, ki jih deli pa sv.Cerkvi. 'Teda misijonsko delo ne temelji na naših čustvih, ampak m dolžnosti vseh vernikov. Ta dolžnost izvira iz. druge naj* večje zap-vedis ljubezni do bližnjega in iz bistva Cerkve, Ljubezen go bližnjega se kaže v de* janju, ne. le v besedah. Najvočje del« lju¬ bezni pa je br^z dvoma to, da omogočim« vsem poganskim bratom doseči Resnico. / > Ve z e pa nas ta dolžno 0 ^ 1 a ~~ -f»s-t*rčn?rga'':otžeiasa -/Krisbusov kve. Vsako telo opravlja v glavnem dve ha*- legi? ohranja se in raste. Prav tako mora opravljati dvojno nalogo tudi Cerkev .Spre* obrača in vodi' duše k B ogu - dušno ...pastix= s-t-vo, cbencmrpir'presajali svo jo vidno'or* . ganizacijo tja,kjer je s« ni - misijonshvo. Prvo delo bo trajalo do konca, sveta, drugo pa bo dovršeno takrat, ko bo Cerkev zakore* ninjena v vsakem narodu,to je* k« bo imela zadostno število vernikov, domačih škofov, m w ;| /7%n ■ i 1'^ /h i^L mm s mm5 W i mm 1 m ' t • * •/>/ ■ //1 duhovnikov in redovnikov in ko bo tudi fi= nančno popolnoma neodvisna od tujine.Sv. Pav^l pravi:’*...ko bo Kristusovo skrivnost= no telo zrastlo do polne moške starosti... 51 Tudi narodova kultura mora biti prepojena s krščanskim duhom. .Pri tem plemenitem delu smo mi vsi- udje sv.Cerkve- dolžni sodelovati. V prvih časih krščanstva so se verniki tega zafe* dali:vsak kristjan je bil ali apostol,ali odpadnik. Danes pa te zavesti ni več.Zato moramo poživiti čut misijonske dolžnosti in doseči vsaj njeno minimalno izpolnjeva* n je s i včlanjeno e vseh nad dvanajst let starih vernikov v DŠ7. Dijaki, boa ča katoliška inteligenca, ' 7^ v/ , v / .[.•}, hf \ pa moramo se bolj poznati misijonske pr© : bleme.Moramo jih proučevati,da bomo pri = pravljeni postati nositelji misijonske misli m ed pp^ jm ^- --vrv Prosimo božje De teče., naj posveti v Arni vf xm%. pogansko temo z lučjo svoje ljubezni it naj vcepi vpe poganske narode na svoje skrivnostno telo-sv.Cerkev.Naj skoraj pride v , \ ./> čas,ko- se ;bodo na sv.tto noč zbrali okrog .:]■ /w- /j X ' vsi narodi in zapeli prelepi spev 1 - ■ /// ’ 4 /A// - z betlehemskih poljan s "Slava Bogu na vi* šavah. in na zemlji mir ljudem]” i % \Zy/-/A A ./////■ '/.■ ’ 7 m/ a '//'/m misijonsko delo je izmed vseh katoliških podjetij najvažnejše in e te j se. C pij*£l.) * /'• Zvonovi tiho pesem so zapeli \ in zadoneli f/[j v s vet ono oni mir .. . Glasovi preko vaških strth izgubljajo se v zasneženi les. Kraguljčki zvonko na saneh v odmev šepečej* polnočno zgodb® Skrivnosten je božični spev nebes. ., Zamaknjen. ves poslušam božjo godbo. - - - P .rezu. »m e c stopam v noč - v božično noč... Sneženi metež poje mi spomine na sveto noč v naročju a .-mo vina, l n lučka a robna v srcu zagori, V, i j zasveti v noč mi zvezdina napoti lz d aslic - blagoslovi! . J L i . c ‘ 'Mrib* O* i' /t* '*• :&m 'Zim . w$ $%0šT' ft\ ( KA 9 Wg% #LLVxva£ v:/ Mrak lega na samotno, gorsko vasico. Vse jo mirno in tiho, le vetrič se polglasno igra s snežinkami, ki rahlo naletavajo in oae= vajo svet v. jpbaznično obleko. • Za vasjo zacvili pes in prekine tihoto svetega večera.Vzpenja ,se in nateguje Verigo, da je^njegov hripav in zategnjen lajež se bolj nenavaden. Le zakaj je žival tako nemirna? Po stezi preko zasneženega hriba stopa mlad, zastaven fant. Ni mu mogoče videti v obraz, ki ga ščiti ovratnik, zakaj veter m.u neusmiljeno meče snežinke v^premraženo lice. Na čelo potisnjena vojaška čepica je že vsa bela in na cevi brzostrelke, ki mu visi pre= ko ramen, se je nabrala debela plast ledu. kant hiti, 'da bi čimprej prišel v vas in ugledal svojo rojstno nišo. A misli so mu hitrejše kot korak, Kako je doma? Je mati še zdrava? In oče, sestre, brat »,, Koliko časa jih že ni videi! Več kot pol leta je bil na terenu in ni dobil dovoljenja, aa bi vsaj za hip stopil pod doma= Či krov \ da bi se na lastne oči prepričal, ka¬ ko je z' dema č imi , "Le zakaj sem šel od doma..."Zurzne se . Mar ni .ta misel pregrešna? - Zakaj je šel od doma? Se vprašuje zakaj? - Ker mu je to nare= kovale sveta vera, ker mu je to narekovala lju= ba slovenska zemljica. "Zate,draga domovina, bi'.Šel kamor koli. Zate bi prestal še večje žrtve in napore. Zate bom daroval svojo srčno kri, če bo tako velela božja volja. Vse zato, zemljica, vsel ...Samo sovražnik, ti ne sme gospodovati. Misel mu za trenutek obstane. Fant dvigne oči in.se zazre v snežno belino. Zazdi se mu, da izza smrečja vstaja obraz drage ... "Mici],.," Iz prs se mu izvije vrisk in bol obenem. Da, tudi zanj ose bori. Da bo nekoč lahko učila svoje otroke moliti,"Ne ! Tvojih. in mojih biserov ne bodo nikdar kvarili zvodniki slovenskega naroda! ..." ..Fant pride v vas. Kako je vse prazni < 5 no. -?y~? -rrrrr’ Okna veselo mežikajo kasnemu popotniku, . VV~; , '\ 1 P-i Oglarju je vse mlrjio in temno, Le -d jaslicami v kotu narali.19 utripa lučka in, ti skozi ledene rože na oknu na. snežene. x ' °b ce s t i. Ka j že po č iv e. j o ? In no c o ‘i na ~i večer?,. ,Ne,- Ko gre i^imo okna, ujame ; • tne otro šk^ glasove t 1t SV et a M ari j a , Ma ti ■//■:■ i \ ■- /F/ m Čas hiti svojo pot. 2opet je minilo leto in približal se je nov božič. A letos se pri Guletovih žalostni. Trpka bol jim je za * brisala smehljaj z usten. Tudi letos hodi mati na hišni prag in čaka, čaka ... Zaman j - Molijo. Med prsti drse jagode rožnega venca, po razoranih licih polže solze, "Marija! Torej sem čakala zaman... Ne bo se vrnil več - nikoli več ... Za Franceta, naj v miru počiva : Zdrava Marija H France počiva v Teharjih, Snsiinke pad-ajo na- .nje-goro gomilo in mu šepečejo usravanJcn svuW noči .. '•"nK-V-- v® r* " \ 1 Ca\°& 'U e\ 1 IX "..rr De« i ; ir k m !L k m) ■ f-1 v - '< r J-C\ Tiha noč je ... Zvezdic ato blešči na nebu. Spava v Jaslih Dete božje v bornem hlevu; Dete božje, sladko spavaji Sanjaj o begunstvu našem V daljnem, tujem, hladnom svetu - med tirolskimi gorami ... 'Dete se Je prebddilo, Dete božje v Jaslih bornih se Je toplo nasm-shn.il o s kota skromne, tiho izbe ... Luna Je prijetno osvetljevala zimsko pokrajino pred menoj. Bil sera na straži, toda moja misel se Je mudila doma, v toplem družin« srcem krogu, pri Jaslicah ... Vsi so sedeli okrog Jaslic* mati, oče in brat. Na obrazih sem, jim Dral poleg veselja^tuai bolj da me ni med njimi. Oce je ugasnil luč. Le svečka £red Jezuščkom v Jaslih Je fcrle* la. Nato so zapeli tisto prelepo božično pa se uri Sveta rtoo, blažena • i • 14 s Duša se mi je utapljala v prijetni otožnosti, "Ta, ta, ta.,, Zzzz..." Mimo ušes so mi zažvižgale krogle in me prebudile iz sanj bo* žične, noči , Komaj sem javil postojanki, že je završalo za mojim hrbtom in prva mina je peklensko zagrmela. Pretreslo me je v dno duše. Nit; v skrivnostni sveti noči sovražnik nc da miru. "g Rop, požigi umor ... " Tudi nocojšnjo noč,kC>so angelci' zape li na bet le.bernski h poljanah:" Slava £®gu na višavah in mir ljudem na zem« 1 ji!" & k. V ’ • f - • Na vseh straneh je treskalo in hre¬ ščalo, Toda fantje s se dobro držali in krepko zavračali po« divjano tolpo,ki je kmalu prenehala z ne- uspelim ognjem in iz ginila v noč. Nisem imel več & straže. Vendar sem ostal za okopom in cic jutra'strmel v zvezd* nato »ebo ... Baj i ra-j @ mrmmim Begunci smo. Btez doma in brez uomovine po tujih krajih romamo, kjer dan za dnem nam v boli mine, Spoznanja naša grenka so ... IagCari izpod rodne strehe nikjer miru ne najdemo, ne najdemo nikjer utehe ... Glej, bliža sveti se večeri Prišel bo Jezusček v barake. Kar nismo našli še nikjer, to. - brat in sestra - hrani zate. Podaril nam bo sveti mir ... V življenju On bo z nami hodil in .preko vseh težav, ovir, naš bo v aeželo našo vodil. ui cu.^ o* I— 1 43 cj- 4 CD c+ -ti ne .pe m« ;Qh s o= e ne' iz QC &d= akor se je sveta božična skrivnost odi¬ gravala v samotnem hlevčku, tako so tu« di naše božične navade tihe»navezane le na toploto .doma in družine. Glavni* božični poudarek nosijo ja = slice. Papirnate jaslice, so se pri nas umaknile plastičnim, živim jaslicam, ki smo jih fant je napravili sami. yeprav so bili pastirci nekoliko okornejši in ovčke ne preveč podobne pravim, vendar so se nam zdele mnogo lepše in stvarnejše« V ponavljalni šoli nam je učitelj zal izuelavo pastircev iz mavca. Po* smo pa kar tekmovali, kdo si to posta* lepše jaslice. Prvi kipci se nam ši« niso najbolj posrečili, toda po neka;) W; , r pppvv «//„;. " .v " letih so vse podobe sv,Družine, pastircev in ovčic s hlevčkom vred ostale tudi med prazniki na podstrešju, Njihovo m«sto v kotu nad mizo so prevzele nove jaslice, domače delo iz mdvca ali lesa. Bogek, ki je preko leta kraljeval s kota, se je moral umakni« ti. Jaslice so izpolnile ves kot. Polico smo povečali z desko, ki je segala od enega okna do drugega. Jaslice so morale biti gotove vsaj uva dni |>red svetim ve če« rom, da so ženske mogle po hiši pospraviti in pocediti. Delali smo jih yedno sami fantje izpod, šestnajst let in nikomur drugemu nismo pustili blizu, ‘fšiijii s / . • • .mnd/G,-- v l 'v t- n/ ^ 25 Ve X Ve.--. _ Sveti večer.., Po a vem .ariji gospodar pokadi in med'glasno mo* litvijo blagoslovi vse hišne prostore. Začne v kuhinji, kjer nagre¬ be v star lonec žerjavice, na katero vsuje nekaj zrnc kadila, Naj = prej pokadi stanovanjske prostore, nato hleve in shrambe. Med ka = jenjem moli v čast novorojenemu Detetu sveti rožni venec, družina pa mu med kropljenjem z blagoslovljeno vodo glasno odgovarja, V hi« si pred jaslicami še enkrat nasuje kadila na žerjavico, da se po vsej sobi razlije prijeten vonj, kak er v farni Cerkvi med blagoilo« vom. ‘ Ko še nismo imeli elektrike, smo vse luči, ki so ta večer go* rele v hiši, prižgali neposredno od žerjavice. Zdaj pa z žerjavic* prižgemo samo svečki, ki gorita pri poprtnjaku.- Boprtnjak je hleb, ki mora biti ta večer na mizi in ga druži¬ la je na božič, novo leto in sv .Uri kralje. Te dneve ga mora cobi= :1 vsak gost, ki obišče hišo. Pa. tudi živina v hlevu in svinjaku = a je deležna. Po mrzli večerji, pri kateri smo navadno jedli.-SUlie hruške, solato in kruh, ( ©udi Marija in Jožef nista dobila v Betlehemu ni e "Oplega ]) pok J a kr - v°^ družina pred jaslice in moli vse tri dele rožnega^ vene a. • . Luč na sveti večer v hiši ne...sme ugasniti, da "Marija vidi - - - . , ---—----•^ 16 ^ —. - . .——-.- povijati svoje Dete.” Po molitvi se otroci razidejo po vasi ogledovat jaslice, od= rasli pa ostanejo doma in si pripovedujejo vesele zgodbe, zakaj ta "večer ne sme biti nihče, žalosten. Razen enega, ki varuje dom,gredo vod k polnočnici. - - - Na sve'ti dan, ki velja za največji praznik, morajo biti vsi otroci samo doma. Niti k sosedu ne smejo, pa tudi vaška zamrzla lu¬ ža ostane ta dan prazna, Tudi odrasli prebijejo dan ob topli peči v sladkem brezdelju. Le nabožno knjigo smejo vzeti v roke. Sv, Stefan pa je praznik fantov in deklet. Godci privlečejo ca dan svoja glasbila, ki so počivala ves advent. Iz vseh vaških go» stilnic se oglase njihovi glasovi, pomešani z veselimi vriski. Sol, ki jo ta dan blagoslavlja sv,Cerkev, pokladajo s poprt- njakom živini, da bi jo varovala bolezni. Sv, Janez Evangelist : dan hlapcev in dekel. Njihovo gospo- darsko leto je zaključeno. Posli menjajo gospodarja. Zvonovi baje pojo^ta dan »"Cunje vkup, cape vkup ..." Vsaj pravijo tako| jaz jih še nisem slišal. Gospodarji vozijo smrinje, hlapci in dekle pa gredo v Kranj, kjer so polne vse gostilne. (Stam kranjska nava¬ da]) -- Obred kajenja in kropljenja po . iši se na Silvestrov večer ponovi. Le sv.rožni venec se moli v nug namen, namreš:v zahvalo za srečno preteklo in za blagoslov v prihodnjem letu. Tudi na predvečer sv.treh kraljev pokadi gospodar vse svoje imetje. Na vsaka vrata napravi s kredo tri križe. Na hišne duri pa še posebno lepo napiše s y.\ u ff>'; v/ i'<~ 1 1 X ,y>\ V tednu me d* .-novi m letom in praznikx>m.-Paz.gLašenj a pa hodijo- pvpred ja « slinami t Mi smo prišli, kralji tri je s Gašper, Miha, Boltežar. -s Eden je črn, drug je mlad, ves je oportan, ves je zlat, Boltežar ta zaden gre, k' črno lice ima, Tacega zamorca nobeden ne pozna. Ena zvezda gori gre ... Kaj pa to pomeni ? Ker,ker,ker ■y štalici pa Jezušček lezi Na kolenčka smo pokleknili in darovali mira, kadila in čistega - -zlate..* ^ ,o.; ra ra --—-17- Dečki - kralji so oblečeni v ženska krila.Na glavah imajo lepo okrašene papirnate krone. Prvi, Gašper, nosi repatico, drugi, Miha, velik cekar, tretji, Bolte žar, pa * Vsaka go = spodinja jim da za plačilo, ker so njej in vsej družini voščili srečo ter zapeli pred jaslicami, velik kos kruha in nekaj denarja. Tako praznujemo božične praznike v okolici Kranja. Mnogo le= pih običajev je ljudstvo že opustilo, mnogo pa jih med narodom še živi in bodo živeli vse dotlej, dokler bo nas narod živel na zem= lji in ne bo pozabil Boga. Slovensko begunsko dijaštvo našega taborišča se udejstvuje tudi na odrskih deskah, in je ze nekajkrat razveselilo občinstvo z le= po uspelimi prireditvami. Po prijetno domači akademiji ob koncu šolskega leta dne 6,sep= tembra^ ki je izzvenela v znani študentovski : Gaudeamus igitur, o pričeli pod vodstvom g,dr,žagarja pripravljati prvo resnejšo' tv ar. Dre 15* oktobra so begunci do z j.v I y 11 v taboriščni dvorani i,laško dramo n L u č z gor a r 0 Predstava je žela velik ‘uspeh. |I£l.ad.i igralci so se vživeli v svoje vloga in lepo prikazali bor* -\o med dijaštvom, kjer zmaga Rinko s svojimi katoliškimi načeli, sklene postati duhovnik, a se končno pcnesreči v tirolskih gorah, Ni bilo gledalca, ki bi ga Hinkova zgodba ne ganila• '■'/ Dijaki so morali na željo občinstva igro ponoviti dne 28.okto= Spra« , . Tudi žalna svečanost za slovenskimi vojnimi \ ; mi dne 6. in 11. novembra je bila delo begunske dijaško mladine, j r'i j tem lepo pdčastila spomin na soborce, ki so za. vero in dom -•-i svoje življenje. Pohvaliti moramo izvirnost dijakov pri -•'-ji odra, ki je bila kljub pomanjkanju sredstev izredno le = xz;otovl je na. trjaštvo je nastopalo pod okriljem Višješolske Marijine kon = -ije. Dne 9*novembra pa je ustenovilo posebno igralsko druži= Mladinski, oder**, ki jo vodi g.dr.Žagar. Krožek ima moški in -ens-ti odsek«, Oba se bosta trudila čim večkrat priti na odrske Prepričani smo, da je to tudi želja vseh obiskovalcevtabo= ^iščnega gledališča. 0 delu”Mladinskega odra” v decembru pa drugič. Ne bojne se: zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki ----- — - a iies v uaest.u .Davidovem..Zveličar,' >o za vse ljudstvo: Rodil še vam ,je' da^ -U ji- Kristus Gospod-*-**' ( Lk 2, 10 - 12«) ' ... 18 "■ \0' • VrTr\ ■ \'a ■'■ ' šf' y§ r,'uv/;v ■ , Sl a. vtm,s^- .jg .s m ODGOVORI: J "Alenka** -Bom priok4| prihodnjič. PosljitUf so maj! h£ Ze ves cas begunstva jo slovenska sr ,3 dnj e š o ls k a mladina pogrešala svoje glasi= - .končno pa so se lo uresničili načrti mla= o ih moči. 'Tašč "Cvetje v tujini" jo prvič odprlo s •'oje pisane cvetove. Komu? Predvsem nam sa= '■.im. Nam. je namenjeno, ker smo ga mi natrgali in porezali v šopek, skromen sider, a vendar- don-a č, Vesel sem jemal v roke prve cvetke- pri= spevkc dijakov in dijakinj za božično števil= j čin moramo skrbeti J l-o. ki naj nam' nudi o praznikih vsaj nekaj j za ta. Kakor vidite, uric prijetnega branja. Nekateri sestavki so z« v prvi številki i "Justi"-Za vas vel;j isto, i 'Anic a"-Ve sel sem kip vaših nasvetov gl.edi mis o c1ankov.Na v s ak me prijetno iznenadlli, iz drugih pc bral rahlo bojazen dijaka, ki, je škili šolskih nalog morda prvi.' sem raz= j Zaradi rega je. mor? iš sestavek, •oleg sioven=| pasti poskusa! napi =j šljite še kaj , rnegece ne v obliki mi črtice! "Helena" -Zaradi p/viV kanja prp štora nisem mogel objaviti. pošiA te še kni f 'Hi O e kV.'—-*■. ijk Vi Isto v el ja za "Mari jo 1 '' p in "N.TP*. ““ saj x svoje misli:. Prav je in .n-po., da si se ojunačil,prijatelj i Brez prvega koraka tudi drugega ne bo r Saj list je naš in - tvoj. Čuditi sem se moral mladim risarjem« Skrbeli bodo za pestrost našega lista,poziv = ljali seStavke dijakov in izboljševali svoje talente. Sotrudnikcm prve številke se zahvalju= lem za prispevke. Vso srednješolsko mladi n® prosim, naj po svojih močeh sodeluje. Le , >bo list dosegi svoj namen z utr je vati di= ' skupnost, nuditi dljaštvu motnost vaje iju in obenem pokazati vsem, .da hočemo dobra in delovna inteligenca, ki bo •tu v ponos in poroštvo lepše bodočnosti, v Kakršnekoli prispevke oddajta v baraki XXI1/2 in sicer za pribe; .■...jo številko, ki bo izšla v sredini januarja, najkasneje do prvega A i s tega- mo s e c a. Vsem dijakom, zlasti sotrudnikom, želim blagoslovljene praznike,A in srečno novo leto, ki naj nam prinese pravičen mir in vrnitev v ljubljeno domovinoi "Kešrav" - Vaša ugank- o v~> ' o r: "Čudni verzi" se mi zdi prelahka, ju E Urednik. marnega duha po snovi, ki se je komaj narahlo dotakne. Postati mora gumna pot gorečega raziskovanja, močne prizadevnosti, pot k idejam,k jim moramo priti do dna in ki jih hočemo obvladati. ( Goossens.) /////// PJGGjBKI kohvikt si J jži Ohii ISLIL "URO BUDILKO " Prof-sor fizika razlaga osniom r.zr^du sublimacijo. ■'Poznamo nekatera telesa, ki pr..Laja jo v plinasto sta= njo naravnost iz. trdnega .Na primor ,.." "Tobak,gospod profesor!” ga prohiti vneti oboževalec božjo travico. ZVEZDA... ... je sestcrvEjvrraa—iz dvanaj^rkirilr vzidal ic, ki oklepajo - 'kakor vi ( sest_ topih in šest ostrih kotov. Napravi z istim številom vžigalic : priJcaterem bodo oklepale dvanajst pravih kotov ! PA DE ,EMA RAČUNSKA ! ha - f h «* hc : + (ih + gc fcc X c *: he P OSET NICA : BRANKO MET KANADA Kaj je ta gospod ? KONJIČEK: R o s i t v e , ki bodo po možnosti nagrajeno, pošljite uredniku (Baraka XXI1/2) najkasneje do 1. januarja. Priporočamo se tudi za kak* koli izvirne uganke. V-X - ) 3 * c' /D V' >s > O £ o '