VALERIJA VENDRAMIN IN RENATA ŠRIBAR DIGITALNA KNJIŽNICA / DISSERTATIONES / 11PEDAGOŠKI INŠTITUT / 2010SPOLI, SEKSUALNOST IN NASILJE SKOZI NOVE MEDIJE SPOLI, SEKSUALNOST IN NASILJE... SPOLI, SEKSUALNOST IN NASILJE SKOZI NOVE MEDIJEVALERIJA VENDRAMIN IN RENATA ŠRIBAR DIGITALNA KNJIŽNICA / DISSERTATIONES / 11PEDAGOŠKI INŠTITUT / 2010 Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije Znanstvena monografi ja Zbirka: Digitalna knjižnica Uredniški odbor: dr. Igor Ž. Žagar, dr. Jonatan Vinkler, dr. Janja Žmavc, dr. Alenka Gril Podzbirka: Dissertationes (znanstvene monografi je), 11 Urednik podzbirke: dr. Igor Ž. Žagar Urednik izdaje: dr. Jonatan Vinkler Recenzenta: dr. Majda Hrženjak, dr. Tadej Praprotnik Oblikovanje, prelom in digitalizacija: dr. Jonatan Vinkler Motiv na naslovnici: Maja Gspan Izdajatelj: Pedagoški inštitut Ljubljana 2010Zanj: dr. Mojca Štraus Naklada izdaje na CD-ju: 75 izvodov Izdaja je primarno dostopna na http:/ /www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=82 Monografi ja je nastala v okviru raziskovalnega projekta Epistemološki in kulturni vidiki konstrukcije spolnosti in nasilja v novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (IKT) ter njihovo sprejemanje pri otrocih in mladih , ki ga fi nancira ARRS. Imetnici stvarnih in moralnih avtorskih pravic na tem delu sta avtorici Valerija Vendramin in Renata Šribar. To delo je na razpolago pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5 (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav). V skladu s to licenco sme vsak uporabnik ob priznanju avtorstva delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati in dajati v najem, vendar samo v nekomercialne namene. Dela ni dovoljeno predelovati. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 141.72(0.034.2)VENDRAMIN, V alerija Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije [Elektronski vir] / Valerija Vendramin in Renata Šribar. - El. knjiga. - Ljubljana : Pedagoški inštitut, 2010. - (Zbirka Digitalna knjižnica. Dissertationes ; 11) Način dostopa (URL): http:/ /www.pei.si/Sifranti/StaticPage. aspx?id=82 ISBN 978-961-270-037-9 1. Šribar, Renata252996352  Kazalo K a z a l o  P r e d g o v o r  Uvod: soočenje z mediji in spletom pornoseksualnih in drugih konstrukcij nasilja  Namen, teme in opredelitve študije  I Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških poj- mov skozi feministično teorijo  »Utelešena znanost« in »dejstva«  Spolzki drog uporabne doktrine objektivnosti  Pogled od nikoder in pogled od povsod: relativizem in izkustvo  (Ne)vednosti in taksonomija (ne)vednosti  Vrednotenja epistemologije  II Metodologija z etiko  Metodološko orientirane in vsebinske hipoteze  M e t o d e  K o n c e p t u a l n i p r i s t o p  E t i k a  III Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve na poti k dobrim praksam  Nekaj o stanju doma in v tujini  Otroštvo, mladost, seksualnost  Terminološka platforma: »spolna vzgoja«?  Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Aktivnosti in nujnost refl eksije na pedagoškem področju in ter načelna izhodišča ravnanja  Primer: »spolna vzgoja« v kurikulumu  U r a d n a v e d n o s t  Koncepti pismenosti  Mesto feministične teorije v edukaciji  Značilni primeri iz šolskega okolja  S i m p t o m a t i č n i o d z i v i  IV Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in na- silja skozi nove medije  Opredelitev in značilnosti novih medijev  K o n c e p t s p o l o v  Koncept spolnosti  Konceptualizacija nasilja  Nasilje pornoželje  »Tve g a na ra z mer ja«: me d ijske vs ebi ne i n novome d ijsk a na d g ra d nja  T e m e l j n e o p r e d e l i t v e  Mladostniško ospoljenje v novomedijskih razmerjih  »Maskulinost«, »femininost«  Komercialna seksualizacija  Razredna razmerja v segmentu deklet  Študija primera: (samo)pornografi zacija  Sociološki in socialnopsihološki pristop k potencialno škodljivim (novo)medijskim vsebinam in odnosom  V Potencialna škoda in onkraj nje v (novo)medijskih razmerjih  Platforma za izboljšanje otroških in mladostniških kompetenc na po- dročju spolnosti, nasilja in novih medijev: »spolna vzgoja«  VI Sklep  P o v z e t e k  S u m m a r y  Viri in literatura  Imensko kazalo   Predgovor Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije – tema je kompleksna in podvržena zdravorazumskemu pojmovanju, ki onemogoča kritičen razmislek in utrjuje tradicionalistična pojmovanja tako v navezavi na vsebi-ne, ki zadevajo konstrukcije spolov in spolnosti, kot družbo, kulturo in na-ravo. »Univerzalne« in splošno znane resnice je še posebej težko razgraditi na področjih, kjer je odsotnost ustreznih razmislekov še posebej pomemb-na (in pomenljiva!). Kot tako področje sva izpostavili vzgojo in izobraževa-nje, razmisleke pa gradiva s pomočjo epistemoloških, metodoloških in etič-nih intervencij ter odpirava in teoretsko povezujeva različna aktualna po-lja in problematike, ki bodo prav zaradi svoje aktualnosti – v sodobnosti – morda lahko ustrezno in natančno mišljena šele za nazaj. To pa ne pomeni, da jih ne moremo oz. da jih nismo zavezane misliti skozi obstoječe teoret-ske aparate, tokove, koncepte in kategorije. Sami sva zavezani predvsem fe-ministični teoriji, skupaj, seveda, z njeno dediščino različnih glasov. Ne glede na pluralnost feminističnih refl eksij pa je vendarle možno opredeliti skupna mesta, navsezadnje gre praviloma prav za konceptualiza-cijo (ali pač dekonceptualizacijo) spolov, ki jo sami izpostavljava že v naslo-vu. Poleg tega skupnega tematskega izhodišča je druga raven povezovanja epistemološkega značaja; če tole zapiševa nekoliko manj ortodoksno, gre za kritičen odnos do strukturnih razmerij, ki dominantno opredeljujejo, do-ločajo spol. Seksualnost in nasilje, kot diskurz in obenem – ali kar vključu-joč – vsakdanja praksa, pa sta za vzdrževanje neenakih družbenih razme-rij kar največjega pomena. Približno takšna je bila najina refl eksija tudi, ko Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  sva se odločili skupaj s poljem vzgoje in izobraževanja obravnavati še (nove) medije kot globalne akterje v soustvarjanju tega, čemur pravimo stvarnost. Čeprav med številnimi tematizacijami, ki sva jih vključili v pričujoče delo, lahko navedeva tudi tvegana razmerja informacijsko-komunikacij-skih tehnologij ali novih medijev z vidika potencialne škode za otroke in mladoletne (ter s tem v zvezi regulacijske nuje), je najina umestitev vse prej kot znotraj aktualnih raziskovalnih programov in projektov na navedenem področju. Tveganje, vredno raziskovanja, se v monografski študiji kaže predvsem kot tveganje strukturnih diskriminacij in zlorab, kjer individualna škoda ni naključje, eksces ali znamenje premajhnega truda (šole, staršev, države). Individualna škoda kot posledica diskriminatornih pedagoških, komerci-alnih in novomedijskih konstrukcij spolov, spolnosti in nasilja je v najini refl eksiji koncipirana kot konstitutivni element družbenega strukturiranja spolov in procesa ospoljenja v otroštvu in mladosti. Pot argumentacije pa je mnogo bolj kompleksna, kot nakazuje ta na kratko povzet uvid. Zahte-va prepoznavanje kompleksnosti in ambivalenc polja, zato je tudi sama po sebi nekakšno tveganje. Delo je nastalo v okviru projekta Epistemološki in kulturni vidiki kon- strukcije spolnosti in nasilja v novih informacijsko-komunikacijskih tehno-logijah (IKT) ter njihovo sprejemanje pri otrocih in mladih , ki poteka pod okriljem Pedagoškega inštituta, vodi ga prvopodpisana, kot samostojna raziskovalka pa sodeluje soavtorica knjige. Valerija Vendramin in Renata Šribar Ljubljana, september 2010  Uvod: soočenje z mediji in spletom pornoseksualnih in drugih konstrukcij nasilja Reprezentacije/konstrukcije spolov v medijih so danes izjemno kon- tradiktorne: izrazi kot » girl power « so postavljeni ob bok poroči- lom o »epidemičnih« razsežnostih anoreksije, tabloidna poročila o posil-stvih so objavljena poleg oglasov za vroče linije ipd. Po eni strani so femini-stične ideje vstopile (ali pa vsaj vstopajo – vprašanje je sicer, v kakšni obli-ki) v sodobni zdravi razum, 1 po drugi še vedno obstajajo predvidljivi vzor- ci seksizma (ali retroseksizma, kot je to poimenovala I. Whelehan (nav. po Gill , 2007: 1)), da nekakšne renaturalizacije spolne razlike, ki se kaže deni-mo v popolnoma ločenih univerzumih »zanjo« (življenjski slog, kuhanje …) in »zanj« (šport, politika …) (Gill , 2007: 35), niti ne omenjava. Različ-na politična vprašanja, povezana s feminizmom, so sedaj priznana, za neka-tere so se tudi poiskale (bolj ali manj) ustrezne rešitve, kar pogosto pripelje do ugotovitve, da sodobna kultura ne potrebuje feminizma oz. da je čas za postfeminizem. 2 A prav ta opustitev oz. zanikanje nujnosti ali smiselnosti feminizma omogoča subtilno oživitev spolnih neenakosti, ki jih je mogoče 1 J. Wicke (nav. po Gill , 2007: 40) govori o » celebrity feminism «, ki je začel »cveteti« z upadan- jem ženskega gibanja in je ustoličil feministke, ki so jim naklonjeni mediji, kot sta N. Klein in C. Paglia , ki krožita po ameriških televizijskih postajah ter razpravljata o feminističnih temah (in hkrati seveda tudi promovirata svoje knjige). 2 Izraz »postfeminizem« sicer označuje vsaj dve nasprotni stvari: popoln prelom s prejšnjim stanjem (torej feminizmom kot odzivom na opresivna razmerja) ali pa proces sprememb in kon-ceptualnih premikov. A. Brooks vidi to opozicijo tudi kot opozicijo med popularno interpretaci-jo postfeminizma in interpretacijo feministične akademske skupnosti (Brooks , 1997: 1, in nasl.). Nasprotno pa Coppock et al. pojem razumejo zgolj v prvem pomenu, kot del » backlasha « (izraz S. Faludi ) proti ženskam in feminizmu, ki se je začel uveljavljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (1995: 3, in nasl.). Izraz se sicer pojavlja že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kot ozna-ka za (domnevno) uspešen boj žensk za enakost (L. Alice , nav. po Brooks , 1997: 2). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  hitro spregledati, ker nad njimi visi senca nekakšnega obrazca vidnosti in očitnosti svobode, ki je sedaj povezana z kategorijo žensk/deklic (McRob-bie , 2007: 720). 3 Vzporedno s tem gresta vse večja seksualizacija medijskih vsebin ter mainstreaming in respectabilization pornografi je. Na področju »spolov in medijev« (ali bolje: medijev in novih medijev) je za ustrezno in posodobljeno analizo treba slediti vsaj trem linijam, ki jih poskušava delno tematizirati tudi v pričujočem delu. Prvič, treba je izpo-staviti sodobne reprezentacije in konstrukcije spolov v medijih in zlasti no-vih medijih v t. i. zahodnih ali kar globaliziranih poznokapitalističnih (oz. »visokokapitalističnih«) družbah, drugič, posvetiti se je treba teoretskim orodjem in ključnim konceptom, in tretjič, zastaviti si je treba vprašanje o tem, katere oblike politične in kulturne intervencije primerno in učinkovi-to spodbijajo določene konstrukcije spolov (prim. Gill , 2007: 2–3). Obstoječa ogrodja, s pomočjo katerih ženske (lahko) spodbijajo seksi- zem, se včasih zreducirajo spet nazaj na določila o seksualni eksplicitno-sti, kar ženske potegne v povezovanje s konzervativnimi organizacijami, s katerimi sicer nimajo veliko skupnega. Poleg tega mediji z argumentom o svobodi govora trdijo, da reprezentirajo ženske tako, kot si želijo, in konč-na obramba je skoraj vedno: če vam ni všeč, lahko ugasnete oziroma gle-date kaj drugega ipd. V časih vse večje deregulacije dobiva ta odgovor nov pomen – neoliberalni državljani/-ke naj se »samoregulirajo«. V primeru otrok je breme zaščite preneseno z medijev na starše (Gill , 2007: 36–37). Ob tem se velja dotakniti še problematike, ki ji lahko sledimo čisto do prve faze feminizma, in to je t. i. audience studies , torej problema tega, kako sprejemniki/-ce, naslovniki/-ce sprejemajo in osmišljajo različne medijske produkte (prej: literarne produkte). Vsekakor je sedaj presežen »tekstualni determinizem«, ki je impliciral, da sprejemniki/-ce (nekritično) sprejmejo vse, kar se jim da v branje ali se jim pokaže na takem ali drugačnem zaslo-nu. Na tem mestu to problematiko branja/razumevanja zgolj omenjava, saj je v nadaljevanju teksta nadgrajena z razumevanjem uporabnice/-ka novih medijev kot aktivne/aktivnega. 4 S tem v zvezi pa je nemara treba omeniti 3 Sem sodi tudi uvedba kategorije »nove ženskosti« s celo vrsto specifi čnih praks, ki jih razume- jo hkrati kot progresivne, a tudi kot zelo in pomirjujoče ženske (McRobbie , 2007: 712, in nasl.). 4 Na empirični ravni se je to pokazalo tudi v segmentu otrok med pogovorom v dveh fokusnih skupinah v okviru temeljnega projekta »Epistemološki in kulturni vidiki konstrukcije spolnos-ti in nasilja v novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (IKT) ter njihovo sprejemanje pri otrocih in mladih«. Dvanajst- do petnajstletnice/-ki so bili do vsebin oglasov za »erotiko« zadržani; vendar pa se zastavlja vprašanje, koliko se sme ta odziv razumeti kot enoznačen in us-trezen v razmerju do dejanskega odnosa pri vseh otrocih – glede na vladajočo ambivalenco do vseh konstrukcij spolnosti (ne le pornografskih). Glede konstrukcij nasilja je bila ambivalenca  Uvod na neki način prelomno študijo Ch. Brunsdon in D. Morleyja o recepciji občinstva iz leta 1980 (nav. po Gill , 2007: 17, in nasl.). Zanimalo ju je, ali so različni načini interpretacije povezani z različnimi vrstami strukturne lokacije in kulturnih kompetenc (tu sta primarno izpostavila razred). Se-veda so v audience studies aktualna tudi druga polja: vprašanje užitkov in uporabe medijev, ki jih tukaj prav tako samo na kratko omenjava, saj pre-segajo pričujočo tematizacijo reciklaže diskriminatornih spolnih tradicio-nalizmov skozi medije in nove medije. Namen, teme in opredelitve študije S študijo želiva vzpostaviti notranje skladno in preverljivo spoznavno osnovo za znanstveno delo in družbeno odgovorno ravnanje na področju socializacije otrok in mladih v razmerjih novih medijev, s poudarkom na vlogi in statusu deklet in deklic. Delo, ki ga predstavljava, v prvi vrsti razvi-ja konceptualno orodje, s katerim je možno preseči dominantna pojmova-nja konstrukcij pornospolnosti in drugih oblik nasilja. Vključuje analitič-ne povzetke nekaterih pristopov k problematiki, ki imajo aplikativni znan-stveni značaj. Kljub temu, da gre v prvi vrsti za teoretski tekst, ta ne more biti povsem brez učinka na ravni vsakdanje prakse v vzgoji in izobraževa-nju ter pri osveščanju in opolnomočenju otrok in mladih zlasti glede novo-medijskih vsebin in storitev. Pri antropoloških, socioloških in socialnopsiholoških raziskavah, ki preučujejo potencialno škodljive vsebine medijev in novih medijev, je naj-pomembnejša defi nicija gradiva. Nasprotujoči si rezultati različnih razi-skav z enako formulirano raziskovalno temo so pogosto učinek slabo opre-deljenih medijev in vsebin, tega, kaj sploh se raziskuje. Empirično socio-loška evidenca škode na individualni ravni je zato ambivalentna in eklek-tična (Zillmann in Bryant , 1989: 400). A vendar prevladujeta znanstve-ni in strokovni konsenz o družbeni škodi zaradi pornografske spolnosti in drugih konstrukcij spolnosti, ki vključujejo nasilje. Zaradi manka širo-ko znanstveno, ekspertno in javno privzetih defi nicij, čeprav te obstajajo, je možno vednost o družbenih učinkih obravnavanih vsebin vedno znova potisniti v polje nepriznanega. Še bolj problematične v smislu pomanjkanja obče sprejetih defi nicij v različnih sferah določenega kulturnega okolja so konstrukcije nasilja, posebej tistega, ki se izraža na subtilnejše načine. Raz-iskave so precej bolj enovite v svojih rezultatih, ko gre za »tveganja« aktiv- tudi dejansko izražena, saj je mnogo otrok ob izpričani zadržanosti do promocijskih materialov za nasilne računalniške igre naštevalo naslove prav takih iger, ki jih igrajo tudi sami. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  ne udeležbe v razmerjih novih medijev, kar pripisujeva osredinjenju tega raziskovanja v okviru velikih mednarodnih projektov, zlasti v EU. Sami se v študiji osredotočava na obravnavo imanentno nasilne porno- seksualnosti in konstrukcij seksualiziranega nasilja ter nasilja v množič-nih medijih, zlasti novih medijih; kot referenco bova v nadaljevanju nave-dli klasifi kacijo slovenskega normativnega dokumenta, ki je bil oblikovan v skladu z določilom amandmiranega slovenskega zakona o medijih iz leta 2006. Vendar je ne glede na obstoj tega dokumenta splošni problem, iz ka-terega izhaja nuja po pričujočem tekstu, manko znanstvene refl eksije in od- ziva na razširjajočo se kulturo pornospolnosti in nasilja 5 v Sloveniji v pri- merjavi z večino drugih držav EU. To je posledično do nedavna odsevalo v državnih politikah, še vedno pa je zelo opazno v mnogih, za družbeno in kulturno življenje pomembnih diskurzih, na primer v vsakdanjem izobra-ževalnem, medijskem in javnem. V sferi znanosti je ta zaostanek problema-tičen tudi zato, ker botruje humanističnemu in družboslovnemu neuvidu ali vsaj spregledu možnosti povezave med vladajočimi konstrukcijami por-noseksualnosti in empirično utelešenim nasiljem, še posebej, če je to seksu-alizirano ali opredeljeno kot seksualno. Kot je razvidno, bo študija skušala pokazati na praznine, ki se kažejo na različnih ravneh spoznavanja sodobne novomedijske kulture iz perspekti-ve socializacije in recikliranja spolno diskriminatornih razmerij. Na teo-retski ravni bova oblikovali niz konceptov, s pomočjo katerih bo sploh mo-goče misliti različne pojavnosti konstrukcij spolnosti in nasilja na sodoben in občutljiv način, usklajen z načeli človekovih pravic. Šele na tej osnovi je možno oblikovati raziskovalni aparat za ustrezno analizo lokalne kulture pornospolnosti in nasilja, za njeno obrazložitev v okviru širših sodobnih pojavov in umestitev v historično paradigmo. Prednost, s katero želiva za-govarjati ta pristop, je v njegovi kompleksnosti. Ta je med drugim možna zaradi predhodnega vpogleda v konstrukcije spolov na področju izobraže-vanja in medijev/novih medijev na eni strani, na drugi pa zaradi kritično naravnanega strokovnega poznavanja industrije konstrukcij sprege spolno-sti in nasilja, katerih ciljna skupina so poleg odraslih tudi otroci in mlado-letni, in njene regulacije. Gre za že opravljeno, čeprav časovno zamejeno analizo konceptov in pojmovanj v izbranih socioloških, feministično teo-retskih, pravnih, državnonadzornih in medijskih diskurzih (Šribar , 2006). Na terenski raziskovalni ravni, ki je povezana z otroki in mladimi, so na- jin predmet same (čutno-nazorne) vsebine medijev in novih medijev in nji- 5 Sintagma je parafraza, historična nadgradnja konceptualizacije kulture skozi sintagno »spol- nost in nasilje« (Williams , 1997).  Uvod hovi učinki na pojmovanja, odnose, vedenje. Kot ilustracijo teoretskih tez in konceptov zato vključujeva posamezna pričevanja, stvarne zgodbe iz šol-sk ega okolja in vsakdanjega življenja, ki kažejo na način povezanosti obrav- navanih vsebin in storitev ter tehnologije s spolnim ali seksualiziranim na-siljem in nasiljem nasploh. Kot že implicirano, bi morala pričujoča študija pomeniti izhodiščno točko za demokratizacijo šole in izobraževalnih programov ter projektov informiranja in osveščanja o spolnih vlogah, spolnem zdravju in prepre-čevanju spolnega nasilja ter nasilja v novomedijskih razmerjih. Za tako za-stavljenim namenom študije je možnost za spolno nehierarhizirano odra-ščanje s konstruktivnejšo samopodobo in ustvarjanje pogojev za oblikova-nje samozaščitnega vedenja v medosebnih odnosih in seksualnosti. Samo-zavestni in kompetentni mladi se bolje dokazujejo tudi pri svoji izobrazbe-ni in poklicni izbiri. Dolgoročno bi lahko imela država na ta način v svo-jem podmladku dobro perspektivo, beležila pa bi tudi kratkoročne pozi-tivne učinke na področju zdravja, še posebej spolnega in reproduktivnega. Z nakazanim konceptualnim okvirom in usmeritvami za aplikacijo bova, vsaj upava tako, zajedli v manko, ki je v veliki meri tudi posledica ve-like tehnološke razvitosti Slovenije in nepopolne ali odsotne vzgoje in iz-obraževanja, informiranja in ozaveščanja na obravnavanem področju; sle-d n j e j e g o t o v o t u d i u č i n e k v l a d a j o č e g a n e o l i b e r al n e g a j a v n e g a m n e n j a v zvezi s potencialno škodljivimi vsebinami in drugimi »tveganji« v novo-medijskih razmerjih. Preden pa se lotiva natančnejšega vpogleda v sfero vzgoje in izobraževanja ter novih medijev iz perspektive odraščanja, pred-stavljava svoja epistemološka izhodišča in metodološke pristope.  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov skozi feministično teorijo V zadnjih desetletjih so dela s področja feministične teorije posta- vila nekatere temeljne izzive obstoječim družboslovnim analizam » ž e n s k o s t i « , » m o š k o s t i « i n d r u ž b e n e g a ž i v l j e n j a . O d v s e g a z a č e t k a s o bila vprašan ja o metodah, metodologiji in epistemologiji pov ezana z raz-pravami o smiselnosti in upravičenosti parcialnih in »popačenih« pri-spevkov v tradicionalnih analizah (Harding , v Harding , 1987: 1). 1 Naji- no izhodišče (kar je bolj usmeritev kot defi nicija) je, da gre pri feminizmu za kritičen pogled, »ki sledi kritičnemu pozicioniranju v nehomogenem, spolno zaznamovanem družbenem prostoru« (Haraway , 1999: 312). 2 Na kratko bi lahko tudi dejali, da izhodišče predstavlja »spopadanje« s hierar-hičnimi modeli ustvarjanja in distribucije vednosti ter kritičen odnos do tradicionalnih znanstvenih izjav kot »univerzalnih« resnic. Feministična epistemologija je (grobo rečeno) del feminističnega teore- tiziranja spola in tradicionalne epistemološke problematike. Poudarek je 1 Poudariti pa je treba, da ne gre za uveljavljanje kakih specifi čno feminističnih metod. S. Hard- ing poudarja, da je treba vsekakor najprej razplesti zmešnjavo, ki se rada pojavi zaradi površne rabe izrazov »metoda«, »metodologija« in »epistemologija«. Znanstvene metodologije in prakse se med sabo razlikujejo, a specifi čna tarča feministk ni znanstvena metoda na splošno, marveč posebna aplikacija znanstvene metode, v grobem znana kot pozitivizem (zelo splošen in sporen pojem) – vidik, ki ga feministke najbolj napadajo, je trditev, da stroga pravila produk-cije vednosti lahko preprečijo, da bi na povezave med vednostjo in realnostjo vplivale vrednote raziskovalca. V literaturi je včasih tudi zmeda, ker se določeni vidiki pozitivistične metodologije predstavljajo kot načela znanosti na splošno (Ramazanoğlu , 2002: 45). 2 Pozicioniranje – k čemur se še vrneva v nadaljevanju – je, kot piše E. D. Bahovec , zelo pomem- bno, da »opozorimo na iluzijo nevtralne, obče, objektivne oziroma na videz nevtralne, iluzor-no obče, zavajajoče objektivne pozicije univerzalnega ‘mi‘. Toda ni vsako pozicioniranje tudi že subverzivno.« (Bahovec , 2007: 16.) Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  na načinih, na katere so vedoči/spoznavajoči partikularni in konkretni, ne pa abstraktni in univerzalni. Z drugimi besedami, vedno smo vpleteni v družbena razmerja, ki so v splošnem hierarhična, pa tudi zgodovinsko in kulturno specifi čna, kar – poenostavljeno – vpliva na to, kako razbiramo svet okoli sebe. Ti načini pa so nadalje pomembni za epistemološke proble-me in naše razumevanje izrazov, kot so »objektivnost«, »racionalnost«, »vednost« (Janack , 2004), pa tudi »napredek«, »izkustvo« ipd. – izra-zo v , ki se ob ičaj n o zdi jo sam o um evni in n esp r em enl j ivi ( k o t da so tu od nekdaj). Te feministična teorija kritično vrednoti in postavlja pod vprašaj njihovo univerzalno veljavnost in vrednost. Feministično epistemologijo opisujeva – sicer ohlapno – kot pristop k epistemologiji, in ne kot šolo ali enotno teorijo, ki poudarja epistemsko po-membnost spola . Spol uporablja kot osrednjo kategorijo v razpravah in re- konstrukcijah epistemskih praks, norm in idealov. Seveda ne trdiva, da so vse predpostavke, problemi in teme, ki jih navezujeva na feministično te-orijo in epistemologijo, izključno v domeni feminizma, pojavljajo se tudi v drugih epistemologijah in fi lozofskih tradicijah (Janack , 2004; Felski , 2000: 198), marveč da jim je prav feminizem podelil specifi čno dimenzijo in razvil specifi čne – nove – premisleke. Ta heterogenost polja feministične epistemologije je nemara tudi razlog, da je težko opredeliti, v katero smer se razvija ali bi se morala razvijati. Ker nama zasnova ne dopušča podrob-ne predstavitve obsežnega korpusa del s tega področja, se omejujeva na ne-katera temeljna izhodišča in pojme, druga pa izpuščava ali se jih zgolj dota-kneva, kar včasih pomeni tudi vzeti kaj iz konteksta in predstaviti, kot da bi bila to »cela zgodba«. Projekt feministične epistemologije je torej razložiti povezave med kon- strukcijo vednosti ter družbenimi in političnimi interesi. Povezava vedno-sti in oblasti, torej raziskovanje povezav med zatiranjem po spolu in pra-ksami iskanja vednosti, in ugotovitev, da je legitimizacija vednostnih trdi-tev intimno povezana z omrežji dominacije in izključitve, je epistemološka vprašanja premaknila z obrobja posameznih disciplin v središče sodobne kulture (Lennon in Whitford , v Lennon in Whitford 1994: 1). 3 3 Odsotnost razmisleka o povezavah vednosti in oblasti vodi v prepričanje, da imajo znanstveni- ki v lasti znanost, občasno pa sicer ujamejo vdiralce, ki poskušajo izvleči kulturne implikacije, ne da bi si prej pridobili ustrezno znanstveno izobrazbo (zato naj bi bila denimo mogoča Soka-lova prevara). Po drugi strani pa so znanstveniki upodobljeni kot skromni garači, katerih pris-tojnosti ne segajo čez meje laboratorija. Vidimo, kako znanstveniki položijo celoten zemljevid človeškega genoma na prag javnosti, potem pa se hitro umaknejo k svojemu naslednjemu pro-jektu, ne da bi se vključevali v politične implikacije tega, kar so storili. Tu je čistost (odsotnost političnih odločitev) zelo blizu božanskosti (Fuller , 2002: 96).  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... Implikacije za epistemologijo so tako vsaj tri: prvič, spoznavajoči subjekt ni zunanji družbenim razmerjem, ampak ga ta konstituirajo; drugič, po-litične vrednote niso izključene iz vednosti, ampak so epistemološko po-membne; in tretjič, vednost ni objektivno zrcalo zunanjega sveta, konstru-irajo jo družbene prakse (Campbell , 2004b: 14). Eden od temeljnih kamnov feministične teorije v vseh različicah je izziv pozitivističnim pojmom objektivnosti in resnice. Tu obstaja velik razpon fe-minističnih pozicij, ki segajo od feminističnega empiricizma, ki si ne priza-deva preoblikovati okvirja znanosti kot take, ampak bolje opraviti v obstoje-čem, do postmodernih teoretičark, ki zavračajo vsak pojem objektivnosti in resnice. Kljub razlikam pa so vse postavile pod vprašaj, kot pravita M. Sto-etzler in N. Yuval-Davis (2002: 315), božji trik, ki obljublja pogled od pov-sod in od nikoder v enakem in popolnem obsegu (slavna besedna zveza D. Haraway , 1999: 306), kot krinko in legitimizacijo hegemonskega maskuli-nističnega pozicioniranja. Največji izziv, ki je bil in je pred feministično epi-stemologijo, pa je iskanje načinov za konceptualizacijo in razumevanje mrež opresije in njihovih epistemskih učinkov. Trije »tradicionalni« feministič-ni pristopi – feministični empiricizem, teorija stališč in postmodernizem – so bili do sedaj neustrezni (Grasswick in Webb , 2002: 194). Feministična epistemologija je relativno novo polje, ki se je začelo obli- kovati v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja (Grasswick in Webb , 2002: 185). V zgodnji formulaciji objekta preučevanja feministične episte-mologije ta ni bila predstavljena kot epistemologija, marveč je šlo za epi-stemološke implikacije feministične politike: ali obstaja oziroma ali lah-ko obstaja jasna feministična perspektiva epistemologije, metafi zike, me-todologije in fi lozofi je znanosti (Harding in Hintikka , nav. po Campbell , 2004b: 10)? Identifi kacija feministične epistemologije s politično dimenzijo ter osve- tlitvijo povezav med političnim in epistemskim pomaga razjasniti pogo-sto zabrisano razliko med »ženskimi epistemologijami« in »feministič-nimi epistemologijami«. Medtem ko prve temeljijo na ohranjanju spolne-ga razcepa pri načinih spoznavanja, pa je za druge značilna njihova ekspli-citna povezava z družbenimi in političnimi cilji izboljšanja življenja žensk (Grasswick in Webb , 2002: 187). V končni fazi je bil spol ( gender ) razvit kot kategorija, s katero raziskujemo, kaj je »ženska«, problematiziramo sa-moumevnosti in rekonstituiramo to, kar velja za občečloveško (Haraway , 1992: 96; Prins , 1995: 357). Na to neupravičeno zabrisano razliko med »ženskimi epistemologija- mi« in »feminističnimi epistemologijami« je treba vedno znova opozar- Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  jati, saj se v bolj ali manj poglobljenih razpravah vedno znova pojavi kot po- sledica (ne)namernega spregleda že razjasnjenih problemov (npr. Pinnick et al., 2003). 4 Feministične epistemologije ne razumemo kot preučevanja ženskih načinov spoznavanja, čeprav je pogosto tako (napačno?) razumlje-na, kar vodi v dvomljive trditve o ženskih spoznavnih razlikah. Zdrs žen- skega in feminističnega v eno in predpostavljanje, da so vse ženske v bistvu feministke, je napačen, saj biti izkoriščan še zdaleč ni porok jasnosti pogle-da ali posedovanja resnice (Felski , 2000: 197, in nasl.). Tu ni nekega avto-matskega epistemskega privilegi ja. V zpostavljan je apriorne pov ezav e med strukturno pozicijo in opozicijsko zavestjo ne zdrži na nobeni ravni, saj ne moremo predpostavljati, da je patriarhalna ideologija homogen in unifor -mno represiven pojav, ki zakriva pravo žensko subjektivnost, ne pa komple-ksna formacija, ki prežema življenja obojih, moških in žensk. Feministično raziskovanje mora biti namreč del procesa, v katerem se neenakosti ne le opisujejo, ampak tudi refl ektirajo in spodbijajo (Gorelick , 1991: 462). Ali drugače: vključitev dimenzije spola, opisna statistika ali iz- kustveni podatki o ženskah sami po sebi še ne naredijo razprave za femi- nistično. Samo preučevanje spola še ne vnese feministične dimenzije (tega ni mogoče dovolj poudariti). T udi če je vključena dimenzija spola, izsledki pogosto ponavljajo in utrjujejo prav tiste rigidnosti in tradicionalne podo-be spolov, ki jih vsaj načelno poskušajo preseči (ali pa seveda tudi ne). Na primer: preučevanja zlorabe otrok so zlorabo predstavila kot redek odklon ali kot nekaj, za kar je treba kriviti perverzne otroke ali njihove (slabe) ma-tere (Ramazanoğlu , 2002: 147). Razprava (ali raziskovanje) je lahko doje-ta kot feministična, če jo uokvirja feministična teorija in če je njen cilj pro-dukcija vednosti, ki bo uporabna pri učinkoviti transformaciji ospoljene nepravičnosti in podrejenosti. To pa ne pomeni, da morajo feministke pre-učevati ženske ali samo preučevati spol ali šteti ženske za nedolžne žrtve oblasti (Ramazanoğlu , 2002: 147). Projekt feministične epistemologije glede na teoretsko vednost ima dva primarna cilja (Longino , nav. po Anderson , 1995: 51). Prvič, poskuša ra-zložiti dosežke feministične kritike znanosti, ki jo zanima razkrivanje an-drocentrizma v teoretskem razmisleku. Adekvatna feministična epistemo-logija mora razložiti, kaj pomeni, da je znanstvena teorija ali praksa seksi-stična ali androcentrična, kako se te poteze izražajo v teoretskem razmisle-ku in aplikaciji teoretske vednosti in kakšen vpliv imajo te poteze na eval-vacijo raziskovanja. Drugič, projekt feministične epistemologije brani fe- 4 Toda »čeprav ni na ‘ženski’ nič inherentno feminističnega, prej nasprotno, pa na feminizmu je nekaj ‘ženskega’.« (Bahovec , 2007: 34.)  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... ministične znanstvene prakse, ki vključujejo zavezo osvoboditvi žensk ter družbeno in politično enakost vseh. Adekvatna feministična epistemologi-ja mora razložiti, kako lahko projekti s takimi moralnimi in političnimi za-vezami producirajo vednost, ki ustreza epistemskim merilom, kot sta empi-rična ustreznost/primernost in plodnost. V tem smislu je feministična epistemologija tudi del t. i. »znanstvenih vojn «, kjer imamo, kot se zdi, na eni strani branilce zahodne znanosti in tradicionalne razsvetljenske racionalnosti, ki so uperjeni proti »alternativ-nim«, čisto neznanstvenim načinom razbiranja in razumevanja sveta oko-li nas. Neogibno – čeprav ne nujno dokončno 5 – presečišče »rase, razreda in spola« ali poudarjanje »belih, zahodnih, moških vrednot« opredelju-jejo kot stokanje politično korektnih. Na drugi strani pa so postmoderna, 6 postkolonialna in feministična preučevanja, ki poskušajo pokazati, kako je precejšen del izsledkov te prve strani prepreden s sovražnostjo in prezirom, ne pa substancialnimi analizami. Na tej strani slišimo, da hoče prva stran očistiti zrak škodljivih hlapov, ki prihajajo od družbenih in kulturnih kri-tik znanosti (Linker , 2005: 452). 7 Najbrž sta obe strani »razcepa« krivi za selektivno pozornost in pretirano generalizacijo (Giere , 1999: 4). Vse večja publiciteta pa hkrati odseva in krepi naraščajočo polarizacijo, tako da se zdi, da obstajata dve strani: razsvetljenski racionalisti, zaničljivo po-imenovani tudi redukcionisti ali esencialisti, in pa relativisti ali postmod-ernisti (Giere , 1999: 1). Glavni nauk, ki ga je mogoče povzeti po Kuhnu (npr. 1998) in števil- nih drugih, je, da so prav kategorije, s katerimi se je formuliral razsvetljen-ski pogled na znanost, nezadostne, da bi zajele dejanske znanstvene prakse, tako zgodovinsko kot v sodobnih oblikah. Mnogi na obeh straneh tega »razcepa« (tj. razcepa med t. i. razsvetljenskimi racionalisti in postmoder-nimi relativisti) so, kot se zdi, tako ponotranjili tak pogled na znanost, da je zanje spodbijanje vidikov tega pogleda enako spodbijanju znanosti (Gi-ere , 1999: 3). 5 Logična implikacija pozicije, ki poskuša »spraviti pod streho« vse kompleksnosti, je lahko v končni fazi tudi vprašanje prioritet, kar je pogosto karikirano spričo možnosti novih in novih družbenih delitev (gl. npr. Cealey Harrison in Hood-Williams , 1998). 6 To je – kot se zdi – zaenkrat precej nejasno poimenovanje, ki lahko opisuje marsikaj: od zavračanja znanosti kot moškega početja (prim. Nye , 2000: 200) do znanosti v dobi subatomske fi zike, kot meni E. R. Klein (1993: 68). 7 Kaj pravzaprav pomeni zmagati v znanstvenih vojnah, se sprašuje S. Fuller . Nekateri znan- stveniki se največ ukvarjajo z ožigosanjem površnega raziskovanja v akademski sferi, drugi z reševanjem levice pred postmoderno dekadentnostjo. Fuller pravi, da mu gre za to, da se opravi z mistifi kacijami, ki obkrožajo ukvarjanje z znanostjo, še posebej v povezavi s širšo legitimizaci-jsko vlogo v družbi (Fuller , 2006: 112). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Gornja delitev na »prave« in »neprave« je sicer groba in morda tudi poenostavljajoča, ne glede na to, s katerega konca jo beremo, vendar ima vsaj majceno zrno soli, ki se kaže kot potencial za razvijanje pozornosti v več smeri, tudi v smeri morebitnega poenostavljanja feminističnega ukvar-janja z znanostjo. Denimo, kritika slabe znanosti utegne zdrseti v skrajno doktrino, da so vse znanstvene izjave (produkti »moške« znanosti) zgodo-vinske izmišljije, ki jih je oblast spremenila v dejstva, in pripelje do težav , ko je treba začeti proizvajati znanost, ki bi bila resničnejša in boljša (Hara-way , 1999: 130). To lahko na epistemološki ravni (kar je mamljivo, a zelo sporno) pomeni diferenciacijo dveh epistemoloških sistemov: »uradnega, v katerem prevladujejo moška racionalnost in načini delovanja, skozi ka-terega se uveljavljajo patriarhalni interesi, in drugega, ki je vdelan v vsak -danje dejavnosti in izkušnje žensk, ki so izključene iz javnega/političnega diskurza« (Currie ,1992: 354, in nasl.). 8 T a dihotomija se pogosto ponuja kar sama, je pa problematična, saj poleg tega nekako predpostavlja, da slaba znanost, zgoraj omenjeni prvi epistemološki sistem, ni vzniknila naključ-no, ampak sistematično. Ali bi morale feministke potemtakem proizvajati zrcalne zgodbe ne me- neč se za retorično dediščino patriarhalnega glasu oziroma sprožiti episte-mološko revolucijo, ki ne bi bila na noben način povezana z zgodbami, ki nam jih je povedal patriarhalni glas? Feministična »teoretična težava« je prav v tem: ali je treba raziskovati na način, soroden obstoječim teorijam reprezentacije, ali razviti radikalno nove in kako? A vse skupaj bi tu raje zastavili nekoliko drugače: da feministično razi- skovanje temelji na kritičnem odnosu do tradicionalnih znanstvenih izjav kot univerzalnih resnic, kar lahko vodi v boljšo, odgovornejšo in, denimo, globalno pravičnejšo znanost. Tu gre za resna, konceptualno razvita preu-čevanja, ki so sposobna tudi samorefl eksije in samokritike. Vprašanje je, ali za epistemologijo sploh lahko označimo kar koli manj strogega, čeprav se vedno znova najdejo očitki, ki kot bistvene značilnosti feministične episte-mologije navajajo: 9 politično korektnost, s katero naj bi preprosto pome- tli z resnicami, ki so neprijetne za feministično agendo; tribalizem, kar po-meni, da vse ženske in vse feministke mislijo enako, žensko pa je sploh ena-ko feministično, obstaja tudi neki »ženski« epistemski stil; samouničujoč 8 Subjektivna vednost pogosto izzveni v trditev o relativnosti vse vednosti. Pozicija, v kateri sub- jektivnosti ne ovira nikakršna objektivnost ali težnja po njej, sicer lahko hitro zdrsne v čisti sub-jektivizem, v katerem vednostne trditve temeljijo izključno na občutjih, mnenjih, preferencah ipd. (Currie , 1992: 344). 9 Gl. Pinnick et al., 2003, in natančno (in dokaj utemeljeno) zavrnitev vseh teh očitkov v An- derson .  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... konzervativizem, do katerega je pripeljal radikalni relativizem, ki nekritič- no slavi nezahodne vrednote in vednostne sisteme, ki so pogosto zatiral-ski; in končno cinizem – zavračanje objektivnosti in resnice kot nemogo-čih v oblastni igri. Velik del feministične epistemologije je bil spričo tega »reakcijski« (Grasswick in Webb , 2002: 194), tj., ukvarjal se je s tem, da je » mainstre- amovski « epistemologiji upravičeval svojo eksistenco in se spopadal z bolj – zelo pogosto pa manj – upravičenimi očitki. 10 M. L ink e r ( 2 000: 1 84, in nasl.) pri pregledu kritik feministične epistemologije med drugim den-imo navaja » the unimaginability argument « – kaj pa bi lahko bila tale feministična epistemologija? In kaj bi lahko bila feministična znanost, ki je očitno dojeta tudi kot projekt izjemne razsežnosti reinvencije tradicio-nalne znanosti? »Utelešena« znanost in »dejstva« »Zdi se,« je v Treh gvinejah zapisala V. Woolf , »da znanost ni brezspol- na, moški je, oče, in prav tako okužena.« (Woolf , 2000: 135.) S tem (slav-nim) citatom začrtujeva (vsaj) dve liniji, ki prepredata feministično ukvar-janje z znanostjo in epistemologijo oziroma feministično epistemologijo kot nekakšno nadgradnjo feminističnega ukvarjanja s spolom in temami tradicionalne epistemologije. Prvič, kot nadaljuje V. Woolf na istem me-stu, je tako okužena znanost predložila meritve po naročilu – meritve mo-žganov, za katere so profesorji dejali, da jih je narava naredila za nesposob-ne opravljanja izpitov. Prva linija torej vodi v razkrivanje moškega predsod-ka v znanosti, ki na institucionalni ravni onemogoča ali zavira polno/ena-kopravno/neovirano vključevanje žensk v znanost. T o linijo, ki jo zanima-jo pogoji produkcije znanosti in »pohod« skozi institucije, tule puščava ob strani. Sem sodi tako problematika žensk, ki so jim določene poklicne poti (še vedno) zaprte ali vsaj omejene, na kar kaže denimo upadanje števila žensk, čim višje po hierarhično-znanstveni vertikali gremo, pa tudi – kar je nemara zanimivejše, ker že nakazuje premik od reprezentiranosti po spolu k nekoliko bolj, a ne še čisto, konceptualnim vprašanjem, ki jih srečamo v drugi liniji – vrednotenje njihovega dela in dosežkov oziroma prispevkov k znanosti, ki je bilo v še ne tako davni zgodovini naravnost omalovažujoče. V feministični tradiciji je denimo zelo prisoten problem odsotnih žen- sk. E. D. Bahovec svetuje previdnost pri odkrivanju in preštevanju žen-skih imen (ničelni stopnji boja za miselno tradicijo) ter slavljenju njihovih 10 »Argumenti« so pogosto bolj napadi ad hominem kot pa resno argumentiranje (prim. Link- er , 2000; Vendramin , 2009). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  prispevkov, kar hitro lahko postane stranpot. Predlaga, da »problematič- no« tradicionalno vednost vzamemo zares in prispevke žensk ovrednoti-mo z imanentnimi kriteriji samega področja, hkrati pa te kriterije v nasle-dnji fazi postavimo pod vprašaj, se skratka lotimo epistemologizacije (Ba-hovec , 2007: 31, in nasl.). Druga linija – kolikor ju lahko ločujemo – pa »androcentrično« znan- stveno okužbo, o kateri govori Virginia Woolf , zastavlja na drugi, znanosti bolj »notranji« ravni, saj načenja temeljna vprašanja o naravi resnice, ve-dnosti in objektivnosti. Izpostavlja družbeno vpetost znanosti, ki vpliva na to, kaj vidimo in kako to vidimo, kako podatke fi ltriramo in kako se konec koncev zavedamo različnih konstrukcij v na prvi pogled nevtralnih znan-stvenih praksah. Z drugimi besedami: tudi najbolj rigorozne raziskoval-ne procedure so lahko prepredene s problematičnimi postavkami, ki jih ni lahko identifi cirati, kaj šele eliminirati, kar dokazuje veliko število prime- rov iz zgodovine znanosti: 11 kaj raziskovati, kateri so koncepti v hipotezah, ki jih preizkušamo itn. Na kratko, kritično vrednotenje temeljnih koncep-tov in konceptualnih sistemov pa tudi znanstvenih rezultatov pokaže pri-sotnost vrednot, kontekstualnih dejavnikov, predsodkov ter družbenih, kulturnih in zgodovinskih potez (kar je problematično ravno in predvsem zato, ker ni vdelano v te iste koncepte). Na ta način totalizacije znanstve-nik/avtor zatrjuje, da gleda od povsod in da vidi vse, da nima želja, potreb, p r e p ri čan j in o zadi j. Go ul d ( 2000: 4 7 ) , ki j e p r a v tak o kri tik t o vrs tn ega mita o objektivnosti, 12 pravi, da ne gre za to, da bi zoperstavljali zlobneže, ki skrenejo s poti znanstvene objektivnosti, in razsvetljence, ki se odprtih misli lotevajo podatkov in zatorej vidijo resnico, marveč za to, da znanost ni objektivno početje, ki pravilno deluje le, če se znanstveniki znebijo ome-jitev svojih kultur in vidijo svet tak, kakršen je v resnici. Znanost – tudi S. Gould uporabi isti medicinski besednjak kot V. Woolf – je podvržena družbenim in političnim okužbam, podatke je mogoče fi l-trirati skozi predsodke (2000: 46, in 53): Velik del njenega spreminjanja v času ne beleži približevanja absolutni resnici, temveč spremembe kulturnih kontekstov, ki tako močno vplivajo nanjo. Dej-stva niso čiste in neoporečne informacije; tudi kultura vpliva na to, kaj vidimo in kak o t o vi dim o . Š e v e č, t e o ri j e nis o n e o m a j n a s kl e p an j a n a p o dl agi d e j s t ev . 11 Gl. npr. Harding , 1991: 144, op. 7. Gl. tudi Haraway , 1996, ali Fausto-Sterling, 1992. 12 Pojem tu lahko obdelava le delno, različne modalitete ostajajo ob strani, kot npr.: objektivnost kot vrednostno nevtralna drža, kot brezinteresna drža, kot nepristranska ipd. (prim. npr. tudi Klein , 1993: 58, in nasl.).  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... Najustvarjalnejše teorije so pogosto domiselne vizije, položene na dejstva (Go- uld , 2000: 47). Če priznamo omejitve znanosti, ki ji jih nalaga njena družbena vpetost, s tem še nismo diskreditirali znanosti (morda prav nasprotno), čeprav je ta trditev in z njo povezane trditve anatema za mnoge praktične znanstveni-ke, kot pravi Gould . To pa spet ne pomeni – morda ni odveč ponoviti, pač z drugimi besedami –, da s tem soglašamo s »povsem relativistično trdi-tvijo, da je spreminjanje znanosti le odsev modifi ciranja družbenih konte- kstov, da je resnica zunaj kulturnih predpostavk nepomemben pojem in da znanost torej ne more podati trajnih odgovorov« (Gould , 2000: 48). Zna-nost ne more ubežati svoji čudni dialektiki, kar pomeni, da je kljub vpeto-sti v kulturo lahko močno gibalo prevpraševanja in zavračanje podmen, ki jo napajajo: Znanstveniki se lahko trudijo identifi cirati kulturne predpostavke svoje stro- ke […]. Znanstveniki lahko predlagajo ustvarjalne teorije, ki prisilijo osuple ko-lege, da se spopadejo z nevprašljivimi postopki. Vendar potenciala znanosti kot instrumenta za identifi ciranje kulturnih zadržkov, ki jo omejujejo, ni mogoče v celoti uresničiti, dokler se znanstveniki ne odpovedo dvostranskemu mitu o objektivnosti in neomajnemu pohodu k resnici (Gould , 2000: 48–49). Vendar pa je treba »napredovati« previdno, začeti (in tudi opraviti) je treba z nemara najosnovnejšim vprašanjem, ki bo že začrtalo osnovno li-nijo, in to je: smemo od žensk v znanosti pričakovati kar koli drugega kot od moških (Haraway , 1999: 136)? D. Haraway takole nadaljuje z izpelja-vami tega vprašanja: bi se morale feministke osredotočati na kritiko seksi-stične znanosti in pogojev njene produkcije? Ali pa bi nemara morale po-staviti temelje za epistemološko revolucijo, ki bo razsvetlila vse strani znan-stvene vednosti? Ali naj bi bila feministična epistemologija sorodna obsto-ječim teorijam reprezentacije ali pa naj feministke raje privzamejo radikal-no obliko epistemologije, ki zanika možnost dostopa do realnega sveta in objektivnost? Ali bi feministke morale sprožiti epistemološko revolucijo, ki ne bi bila na noben način povezana z zgodbami, ki nam jih je povedal pa-triarhalni glas? Sprašujemo se lahko tudi, ali nastaja specifi čno feministič- na teorija vednosti ter ali bi feministični standardi vednosti končali dile-mo o razcepu med subjektom in objektom in ponudili novo zgodbo, novo identiteto znanosti? In po drugi strani: kaj pa razmerje med vednostjo in oblastjo, na kar »tradicionalna« znanost kar prevečkrat pozabi (Haraway , 1999: 119, in nasl.)? Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Ta vprašanja so poleg tega, da po eni strani zarisujejo obseg zanimanja feministične epistemologije tako v širino kot globino, po drugi nadvse pri-kladna za spotikanje kritikov in tistih, ki so na splošno nenaklonjeni takim in podobnim projektom, ker (ob zelo površnem branju, a vendarle) odpi-rajo vrata za zavračanje na podlagi domnevne politične korektnosti, ki naj bi bila – po njihovem – glavno načelo feministične epistemologije. In to ne velja le za kritike »z drugega brega«, ampak pogosto tudi za kritičarke in zgodovinarke znanosti – vsi pa zavračajo feministično epistemologijo kot popolno konceptualno, znanstveno in še kakšno katastrofo. 13 Politična korektnost seveda v znanosti nima kaj iskati. A to je vendar- le treba precizirati, kajti očitek politične korektnosti je »najresnejša obtož-ba proti feministični epistemologiji, ker feministke obtožuje ne le napak ali cinizma, marveč intelektualne nepoštenosti, dogmatizma in celo tirani-je« (Anderson ). Honest inquiry , h kateremu poziva S. Haack (v Pinnick et al., 2003: 14, in nasl.) in ki zanjo pomeni tako raziskovanje, ki ni na noben način povezano s političnimi idejami, je lahko na ta način že problematič-no. S. Haack meni, da vse, kar sodi pod oznako feministična epistemologi-ja, izhaja iz predpostavke, da mora biti raziskovanje politizirano, kar je po njenem mnenju ne le napačno, ampak tudi nevarno. T u se je treba spustiti v dlakocepljenje in obrniti perspektivo: feministična epistemologija (resna, refl ektirana in samokritična) ne postavlja zahtev po politiziranem razisko- vanju (v smislu: »prava vsebina znanosti je samo tisto, kar ustreza nam« oziroma določenim političnim interesom), ampak se – nasprotno – sprašu-je, v kakšni meri je (vsako) raziskovanje »politizirano« in kakšne so sploh možnosti »politično nevtralnega« in tudi sicer od vseh parcialnih intere-sov ločenega raziskovanja. Malo kasneje se S. Haack tega spet dotakne z besedami, da je seveda mo- goče, da včasih znanstveniki vidijo relevantne dokaze kot relevantne le, ko jih določeni pritiski prepričajo o predhodnih predsodkih. »A take resni-ce,« nadaljuje S. Haack , »nimajo radikalnih posledic, iz njih ne sledi, da je npr. realnost taka, kot jo določi kaka epistemska skupnost, ali da relevan-tnost dokaza ni objektivna.« (V Pinnick et al., 2003: 14.) T ole pa je vsee-no preveč preprosto. Znanstvena dejstva morajo ustrezati pogledu na svet n e k e g a č a s a i n v e l ik o z n a n s tv e n i h d e j s t e v j e p r o t i i n t u i t i v n i h ( H u b b a r d , 13 Pinnick et al. (2003) brenkajo na iste, že zelo obrabljene strune in pretepajo konje, kot pravi E. Anderson (če si dovoliva neposreden prevod angleškega izraza), ki so že davno poginili v internih razpravah na tem polju. Za podrobno in utemeljeno zavrnitev tovrstnih kritik gl. Anderson .  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... 1988: 6, in nasl.): se Sonce vrti okoli Zemlje ali nasprotno? Kar je danes sa- moumevno, pred nekaj sto leti ni bilo.14 Z drugimi besedami, feministke ne pravijo, da je treba vse vrzeli v znan- stvenem razmišljanju napolniti s sociopolitičnimi kavzalnimi razlagami, ampak da je obstaja možnost, da so sociopolitične vrednote vplivale na vse-bino – govorimo o možnostih, ne nujnostih (Anderson ). 15 Še enkrat: femi- nistična epistemologinja dopušča politične interese kot relevantno omeji-tev znanstv en em u razmisleku ( An derso n ) . N i se m ogoče namr eč strin ja -ti, da brezinteresno ( disinterested ) pomeni hkrati tudi »brezlocirano« ( di- slocated ), tj. neodgovornost za kompleksne plasti osebne kolektivne zgo- dovinske umeščenosti v aparate za produkcijo vednosti ali nezavedanje o tem. Prav tako ne moremo dovoliti, da bi »politično angažirano« pome-nilo »pristrano« (Haraway , 1997: 277). T u se ne moreva podrobno spuščati v pogoje nastajanja/oblikovanja znanstvene vednosti, a vendarle izpostavljava, da izbire, ki jih je treba opra-viti v luči znanstvenih ciljev in ki so nujne, če hočemo sploh začeti razisko-vati, vnaprej omejujejo hipoteze, ki jih raziskujemo (na grobo: kaj razisko-vati, na katera vprašanja dobiti odgovore, katere postopke izbrati za prido-bivanje podatkov itn.) (Kourany , v Pinnick et al., 2003: 210; Anderson ). Tu neogibno vstopijo vrednote. Zato je znanost »družbeno vpeta dejav-nost« in ta vpetost (družbena, kulturna …) vpliva na to, kaj vidimo in kako to vidimo. 16 Znan primer iz zgodovine znanosti, ki si spričo tematike te knjige za- služi malo večjo pozornost, je eksperimentalna praksa primerjalnega psi-hologa H. Harlowa . D. Haraway (1996) je podrobno obdelala to prakso iz časa, ko so bile primatske raziskave nesporne in pomemben vir pridobiva-nja splošnih (vseh mogočih) vednosti, torej z začetka druge polovice prej-šnjega stoletja, in znanstveno fantazmatiko Harlowove laboratorijske ma-tere, s katero so opicam nadomestili biološko mater. Harlowov laborato- 14 Poleg tega: je mogoče, da se take vrste fi zika, za katero se podeljujejo Nobelove nagrade (deni- mo S. Weinbergu za prispevek k teoriji poenotenja šibke jedrske in elektromagnetne interakcije), podpira zato, ker jo je mogoče uporabiti za neepistemske cilje (npr. razvoj jedrskega orožja), in ne zato, ker bi bila epistemsko pomembnejša od drugih (Fuller , 2002: 102)? 15 Možno je seveda tudi, da obstajajo področja človeške vednosti, ki so taki »okužbi« bolj podvržena kot druga. To je zelo provizorična teza, saj bi bilo treba za dokončen odgovor preučiti vpletenost (kakršnega koli) predsodka v znanstvene koncepte. 16 In tudi, kako to merimo in izmerimo. Dober primer je biološki determinizem oz. dednostne interpretacije inteligenčnostnega količnika v predpreteklem in preteklem stoletju, kar je pod-robno obdelal S. J. Gould v svojem delu Za-mera človeka (2000). Gould to označi kot »poglavit- no zlorabo znanosti v tem [tj. dvajsetem] stoletju« (Gould , 2000: 177). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  rij je uspešno redil primate v službi primerjalne psihologije, ki je »merila opičji razum in čustva v službi liberalnih reform v socialnih službah, šol-stvu, psihiatriji in družinskem življenju« (Haraway , 1996: 138). D. Hara-way je pokazala, kako zelo so bile interpretacije v raziskavah vedenja pri-mato v ospol jen e in kak o so odražale umeščen ost razisk o valca vsaj tolik o kot dejansko dinamiko tistega, kar je raziskoval, torej primatskih družbe-nih skupin. Opisi poskusov H. Harlowa na rezusih, v katerih je preučeval psihološke posledice odsotnosti materinskega stika, so tako in drugače bo-leče branje. Mladičke je ločil od pravih mater in jim dal različne nadome-stne matere – brez glave, z eno dojko, hladne, tople, take s katapultom, ki s o m e t al e ml adi čka p r oč o d s e b e, i p d. T a r az i s ka v a z n an s tv e n e m a t e rin -skosti se je naslavljala na socialne probleme človeškega materinstva v kon-tekstu zahodnih ekonomskih in spolnih ureditev po drugi svetovni vojni (Haraway , 1996). Znanstveni pogledi in raziskave/eksperimentalno delo z opicami po D. Haraway razkriva povedne zgodbe o silah in motivaciji pridobivanja ve-dnosti na Zahodu. Sadizem in mizoginijo lahko opazimo šele, ko začnemo prebirati eksperimentalna poročila, načine zbijanja šal in oblikovanja dis-kurzivnih praks, na katerih temelji celoten eksperimentalni postopek (Ba-hovec , 2007: 37–38; Haraway , 1996: 137, in nasl.): Metoda 17 znanosti torej ne more biti ne nevtralna ne objektivna; pogled znan- stvenika je vedno že zainteresiran in fantazmatsko posredovan pogled. To je po-gled od zgoraj [… ] ne pa pogled s strani ali iz druge perspektive, ki bi omogočal konstitucijo nekega drugega objekta znanosti in neke resnice, ne da bi vodil v re-lativizem po meri gesla anything goes (Bahovec , 2007: 38). Totalizaciji je treba zoperstaviti nekaj drugega: » Vsa vednost nosi odtise skupnosti, ki jo producirajo.« (Hesse-Biber in Yaiser , 2004: 45.) Ali: Every fact has a factor (Hubbard , 1998: 5). Ali: »Naj podatki govorijo sami zase, pravijo ti znanstveniki. Težava s tem seveda je, da podatki nikoli ne govori-jo sami zase.« (Fox Keller , nav. po Lenzo , 1995.) 18 Izhodišče, da spol vpliva na pojmovanja vednosti, spoznavajoči subjekt in spoznavajoče oziroma raziskovalne prakse oziroma da nam pogled z do- 17 Metodo gre tu najbrž razumeti tudi v širšem smislu, ne le kot tehniko zbiranja podatkov. – Spotoma lahko omeniva še, da raba tu niha, metode se pogosto zamenjujejo z metodologijo, torej teorijo in analizo poteka raziskave (prim. tudi Schensul , v Given , 2008: 516). 18 D. Haraway pravi, da dejstva ( facts ) pogosto razumejo kot izvirna, nereduktibilna vozlišča, iz katerih lahko konstruiramo zanesljivo razumevanje sveta. Skoraj naravno je zoperstavljati facts in fi c t i o n , čeprav so podobnosti med obema v zahodni kulturi in jeziku precejšnje (Haraway , 1989: 3–4).  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... ločene lokacije, tj. mesta, s katerega se gradita politika in vednost (Hara- way , 1999: 378), lahko omogoči videti in razumeti različne vidike sveta in človekovih dejavnosti. Subjekt je izgubil svojo avtonomno in transcenden-tno pozicijo. Tako epistemološki subjekt konstituirajo telesa, ki opažajo, interpretirajo, merijo in vrednotijo svet iz svoje partikularne in parcialne perspektive (Prins , 1995: 356). Kako se torej – v danem konceptualnem okviru, okviru feministične te- o ri j e – l o t i t i p r o b l e m a t ik e d e j s t ev , t e o ri j in vr e dn o t e n j a ? Izh o diščn a f o r -mulacija, ki sva ji zavezani, je: feminizem je – tako kot znanost – načrt za rekonstrukcijo občih pomenov, boj za občo vednost. Je iskanje novih zgodb in s tem jezika, ki bo omogočil novo videnje možnosti in omejitev (Haraway , 1999: 136). Je boj o tem, kaj bo veljalo za racionalne opise sve-ta, boj o tem, kako gledati (Haraway , 1999: 310, 315–316). Kajti racional-na vednost se ne pretvarja, da je rešitev: da je od vsepovsod in tako od ni-koder, da ni obremenjena z interpretacijo, da je neodvisna … »Racional-na vednost je pogajanje, ki zaznava oblast.« (King , nav. po Haraway , 1999: 313.) 19 Metodologija utegne biti problematična, ker nobena metoda ne more za- gotoviti neposredne povezave med vednostjo in realnostjo. Četudi meni-mo, da je taka povezava možna, takoj naletimo na problem, kako te pove-zave misliti in postaviti. Feministke v splošnem štejejo celoten proces pro-dukcije vednosti za družbeni proces, torej takega, v katerem so inherentna oblastna razmerja. Kot drugi sodobni raziskovalci družbe imajo akutne probleme pri utemeljevanju povezav med teorijo, izkustvom in realnostjo, torej med idejami o družbenem svetu, izkustvi, ki jih imajo ljudje s tem sve-tom, in dejanskimi družbenimi realnostmi (Ramazanoğlu , 2002: 42 in 2). Kot pravi D. Haraway (1997: 23–24), ki vpelje v tem kontekstu pojem »skromnega pričevalca« 20 – pričevalca, katerega opisi zrcalijo realnost, ki mora bi ti neviden, ki nasel ju je poten tn o » neoznačen o kategori jo « , ki jo konstruirajo izjemne konvencije samonevidnosti. 21 T a oblika skromnosti plačuje tistim, ki jo uporabljajo, s kovancem epistemološke in družbene moči. To je vrednota, ki jamči, da je skromni pričevalec legitimen in avto- 19 Prim. tudi: »Znanost nam ne daje univerzalnih resnic, ki se skrivajo za vsemi naravnimi po- javi; daje pa nam modele realnosti, ki so različnih stopenj obsega in točnosti. […] In seveda ne trdim, da so sodbe znanstvenikov v teh zadevah ‘iracionalne’. Problem je prav koncept racional-nosti.« (Giere , 1999: 4.) 20 »Skromni pričevalec« je povezan s knjigo S. Shapina in S. Schaff erja (1985). Leviathan and the Air Pump: Hobbes, Boyle, and the Experimental Life , Princeton: Princeton University Press. 21 T a s a m o n e v i d n o s t j e s p e c i fi čno moderna, evropska, maskulina, znanstvena oblika vrline skromnosti (Haraway , 1997: 23). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  riziran ventrilokvist za objektivni svet, tu ni njegovih mnenj, predsodkov, ki bi izvirali iz njegovega utelešenja. In tako ima izredno moč, da vzposta-vlja dejstva. Skromnim ženskam pa je po drugi strani odvzeta epistemološka dejav- nost ( agency ) in so nevidne za druge. Ta vrsta nevidnosti – izvirajoča iz te- lesa –, ki so jo ženske ohranile, povzroča zdrs v to, da so dojete kot » su-bjektivne«, da torej poročajo samo o sebi, imajo predsodke, niso objektiv-ne. Epistemološka dejavnost ( agency ) gospodov ( sic!) vključuje posebno vr- sto transparentnosti. Rasno, spolno in razredno zaznamovane osebe mora-jo storiti še marsikaj, da bodo postale podobno transparentne, da bodo ve-ljale za objektivne, skromne pričevalke sveta, in ne svojega »predsodka« ali » po se b n ega in t e r es a « . B i ti o b j e k t po gl eda, n e p a » s kr o m e n « , s am o-neviden vir videnja, pomeni, da ti je odvzeta dejavnost ( agency ) (Haraway , 1997: 32). Ta uvid – ki ga D. Haraway kasneje razdela v doktrino t. i. teh-noznanosti (prim. Haraway , 1997, Haraway , 1998: 155, in nasl.), 22 refor- mulira pa tudi pričevanje, ki poslej pomeni omejeno prakso – lahko šte-jemo za pomemben prispevek k razgradnji nekaterih okorelih konceptov (kot je denimo objektivnost). Spolzki drog uporabne doktrine objektivnosti Ker so vprašanja »resnice« in »znanstvene veljavnosti« tu osrednje- ga pomena, se je treba dotakniti še nekaterih drugih delčkov v mozaiku objektivnosti, ki odločilno obeležuje t. i. zahodno znanost, hkrati pa je to tudi pomembno feministično vprašanje. Feministično preučevanje pojma objektivnosti je morda najpomemb- nejši primer tega, kako so se feministke spopadle z izzivom spraviti svo-je družbene opise znanstvene prakse z normativno nalogo prizadevati si za bo l jšo znan ost. D . Hara w a y ( 1 999: 2 94 ) p ra vi, da » so uradn e i deo l o-gije o objektivnosti in znanstveni metodi še posebej slabi vodniki po tem, kako znanstvena vednost dejansko nastaja. Tako kot to velja za vse nas, ve- lja tudi za znanstvenike, da je med tem, kar verjamejo ali pravijo, da verja-mejo, in tem, kar zares počnejo, zelo malo ujemanja.« Feministična fi lozo-fi ja, ki posveča pozornost prevladovanju spolnega predsodka v dejanskih znanstvenih praksah, je uvidela, da nam je poziv k nekoč prevladujočemu idealu znanstvene objektivnosti kot vrednostne nevtralnosti le malo v po-moč, če hočemo razumeti, kako naše znanstvene prakse dejansko funkci- 22 Bistvene značilnosti feministične tehnoznanosti so denimo: demokracija, t. i. stroga objek- tivnost, ki je zavezana procesom človeške enakosti, sestavljena iz samokritičnih vednostnih pro- jektov (Haraway , 1997; Haraway , 1998: 156).  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... onirajo, in če hočemo priti do boljše znanosti. Pokazalo se je, da je bodisi treba opustiti objektivnost kot normativni ideal bodisi nekako rekonstru-irati ideal in ga združiti z družbeno umeščenostjo vednosti (Grasswick in Webb , 2002: 192). Kot pravi D. Haraway , ne potrebujemo »doktrine objektivnosti, ki obljublja transcendenco, zgodbo, ki zgubi sledi svojih posredovanj prav tam, kjer bi kdo utegnil biti za kaj odgovoren …« (Haraway , 1999: 300). Zato – da bi nekako izšle/izšli iz zagate, v katero zaidemo ob pojmu objek-tivnosti – predlaga pojem »umeščene vednosti«. To so vednosti, ki so sa-morefl eksivne, kar zadeva materialne, zgodovinske in družbene pogoje, v katerih so nastale (Prins , 1995: 354). Preučevanje umeščenih vednosti poudarja načine, na katere je znanost normirana oblika »pripovedovanja zgodb«, ki poskuša priti do resnice; a ideja resnice ni tista o realnosti na sebi, temveč realnosti, ki jo producirajo človeške materialne prakse. Tako so »dejstva«, »fakti« dejansko »artefakti« znanstvenega poizvedovanja. To pa ne pomeni, da so napačni, temveč to, da so povezani s procesi člo-veške produkcije in potreb. Vseeno pa v določeni meri ohranjajo ontolo-ško samostojnost (Janack , 2004). Kako to dobiti hkrati – to je problem fe-ministične epistemologije, nujna multipla želja, ki je vsaj za zdaj ni mogo-če artikulirati drugače kot: kako dobiti »opis radikalne zgodovinske kon-tingence za vse trditve o vednosti in spoznavajoče subjekte, kritično prakso za prepoznavanje naših lastnih ‚semiotičnih tehnologij‘ za ustvarjanje po-menov in ne-nesmiselno zavezo zvestim opisom ‚pravega‘ sveta« (Haraway , 1999: 299) ob zavedanju, da so vse komponente želje paradoksne in nevar-ne, skupaj pa kontradiktorne in nujne (ibid.: 300). Po mnenju nekaterih je refl eksija lastne umeščenosti nepotrebna, težav- na ali celo nemogoča, in dokler se raziskovalec ( oz. raziskovalka) drži na-tančno določenih postopkov za zbiranje in interpretacijo podatkov, ni no-benih težav. Drugi menijo, da je refl eksija lastne umeščenosti nujna, da bi se lahko ognili predsodku. Tretja skupina pa meni, da je vednost, ki jo pri-dobimo z raziskovanjem, nujno utelešena, jasno pozicionirana s takimi markerji, kot so rasa, spol, razred, identiteta, čas in prostor, da je pisanje o vednosti lahko samo skromna, relativna, delna, relacijska naracija, ki teme-lji na stališču – zgodba, ki nima večje avtoritete kot zgodbe, ki jih morda povedo udeleženci v raziskavi (Vannini , v Given , 2008: 815). Poudarek je torej na družbeni lokaciji subjekta in družbeni konstrukci- ji vednosti, drugače kot v tradicionalnih, pozitivističnih epistemologijah, kjer je družbena pozicija pogosto nepomembna, ker je vednost preprosto Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  »tam zunaj« in čaka, da bo odkrita, neodvisno od družbenega (Hesse-Bi- ber in Yaiser , 2004: 117). To med drugim pomeni tudi umeščenega spo-znavajočega in umeščeno vednost – torej vednost, ki odseva določeno per-spektivo subjekta, ki je parcialna, omejena, ne univerzalna, saj v vseh hkra-ti ali popolnoma v eni od epistemološko privilegiranih pozicij, ki jih struk-turirajo družbeni spol, rasa, narod ipd., ni mogoče »biti«, pravi D. Hara-way (1999: 308–309). Iskanje take totalne pozicije bi bilo iskanje fetišizi-ranega popolnega objekta opozicijske zgodovine. Ključna praksa utemeljevanja vednosti je pozicioniranje, in to pozicio- niranje implicira odgovornost (kar je ena ključnih besed te epistemologi-je) za prakse, ki so nam omogočene (Haraway , 1999: 308–309). Iz tega sle-di, nadaljuje D. Haraway , da politika in etika utemeljujeta boje za projek-te vednosti v eksaktnih, naravoslovnih, družbenih in humanističnih zna-nostih (ibid.). Vse to nas je že pripeljalo k še enemu očitku feministični epistemologiji, ki da goji cinično držo, ki jo Pinnick et al. (2003) razumejo kot zavračanje možnosti iskanja resnice in zavračanje tistih, ki trdijo, da to počnejo, v re-snici pa se igrajo oblastne igre. E. Anderson v svojem zagovoru feministič-ne epistemologije pravi, da ne gre za napad na znanost, marveč za napad na prav določeno podobo znanosti oz. znanstvenika ( sic!) – ki samo razbira to, kar je vselej že prisotno, medtem ko je feministični projekt v duhu spre-jemanja odgovornosti za izbire pri znanstvenih reprezentacijah (ki mora-jo nujno biti narejene). In poudarjanje teh izbir, njihove kontingentnosti in omejitev, ki jih prinašajo s sabo, niti zdaleč ne pomeni obtoževati znanstve-nikov propagande ali nepoštenosti (Anderson ). V tem smislu je t. i. epistemologija stališč način (morda le eden izmed na- činov ), da ekspliciramo točko, kjer se najino raziskovanje začne. Drugače kot v kartezijanski epistemologiji, kjer spoznavajoči subjekt prihaja od ni-koder, epistemski subjekt feminizma omogoča vpogled v to, od kod govo-ri. Ko se tako identifi cira družbena lociranost avtor-itete in avtor-stva, ta epistemologija vzpostavi točko, s katere je mogoče preizpraševati in napra-viti vidna delovanja nevključujočih diskurzov (Currie , nav. po Stoetzler in Yuval-Davis , 2002). Ta teorija stališč ima svoje močne in šibke plati. Ne gre denimo za to, kot smo videli že zgoraj, da zavzamemo »feministično stališče« preprosto na podlagi svojega spola, in tako ne gre za redukcijo vednosti na preprost od-sev družbenega temelja – ni avtomatske korelacije med družbeno lokacijo in stališčem (Stoetzler in Yuval-Davis , 2002: 316–317).  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... Tule je bil sicer napravljen ovinek okoli problematike razlike med posameznikom/-ico in skupino kot enoto analize ter problematičnega raz-merja feminizma do žensk na splošno. Omeniti je treba, da so feminizem pod plaščem dobronamernega univerzalizma že razkrinkali kot obliko za-hodnega kulturnega imperializma, ki poskuša zajeti vse ženske v določen niz zahodnih vrednot in kategorij. 23 Prav izzivi tovrstnemu feminističnemu univerzalizmu predstavljajo pomembno kontradikcijo v feministični poli-tiki. Vseeno pa obstaja kritična razlika med omejenimi generalizacijami o družbenem obstoju žensk (ki temelji na specifi čnih zgodovinah, izkušnjah, kulturah, lokalnostih in razmerjih) in univerzalnimi generalizacijami o »ženskah« (ki temeljijo na predhodni teoriji) (Ramazanoğlu , 2002: 6). Kar pa zadeva podmeno, da vse ženske mislijo enako, da je feministično enako žensko (oboje pogosto v skladu s seksističnimi stereotipi) in da ob-staja neka ženska kognicija – zaradi kar neverjetne vztrajnosti tega enače-nja in poenostavljanja je tu nemara treba vseeno ponoviti, da to ni izhodi-šče feministične epistemologije, kot jo razumeva tukaj. Preseči je treba ena-čenje ženskega in feminističnega ter dojemanje feminizma kot domnev-no združujočega dejavnika vseh žensk. T o stališče dosežemo in se z njim ne rodimo (kar predpostavlja tudi kritičen razmislek o izkušnjah in pove-zavah s širšimi družbenimi in političnimi strukturami). Zahteva po druž-beni marginalizaciji, ki prinese epistemske privilegije, pa je lahko po drugi strani odvisna tudi koncepta identitete, ki ga je treba utemeljiti v skupnosti izkustva marginaliziranih skupin. Vendar pa nimamo »osebnega dosto-pa« do doživetih diskurzivnih strategij (Haraway , 1997: 198). Hkrati pa je to še posebej pomemben uvid, s katerim lahko »dopolnimo« razmišljanje o teoriji stališč: če trdimo, da predstavljajo življenja žensk boljšo izhodišč-no točko za razmislek o spolnih sistemih, to ni isto, kot če bi trdili, da so njihova lastna življenja taka najboljša izhodiščna točka (Harding , nav. po Stoetzler in Yuval-Davis , 2002: 319). Z drugimi besedami, gre za »gledanje od spodaj«, »z obrobij«, »iz glo- bin«. Obstaja dober razlog, pravi D. Haraway , da menimo, da je pogled boljši s spodnjega dela bleščečih prostorov oblastnikov. A gledanja od spo-daj se ni lahko naučiti, obstaja nevarnost romantiziranja in prisvajanja po-gleda manj vplivnih. Stališča podvrženih niso »nedolžne« pozicije, prefe-renco dobijo zato, ker je načeloma najmanj verjetno, da bodo dopustila za-nikanje kritičnega in interpretativnega jedra vse vednosti. Ta stališča so al- 23 Temeljno delo, ki problematizira »feministični univerzalizem«, je nemara Under Western Eyes. Feminist Scholarship and Colonial Discourses Ch. T. Mohanty iz leta 1986, ki je izpostavilo diskurzivno konstrukcijo »ženske Tretjega sveta« kot hegemono entiteto. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  ternativa načinom zanikanja s potlačenjem in pozabljanjem, ko trdimo, da nismo nikjer in da vidimo vsestransko (Haraway , 1999: 305). Epistemo-loško privilegirana izhodišča raziskovanja ne zagotavljajo, da si lahko raz-iskovalka pripiše več objektivnosti; gre zgolj za temelje, ki zagotavljajo po-trebno, ne pa zadostno izhodišče za maksimiranje objektivnosti. Lokacija ženskega spola ( gender ) je potemtakem vir za vzpostavitev fe- minističnega stališča, ki lahko odpre nova vprašanja. Družbene identite-te so lahko motivacija – ali pa tudi ne – za razvijanje kritične zavesti do ustaljenih mnenj in vrednot. To pa ne pomeni, da izkustvo te identitete že samo po sebi prinaša vednost ali celo privilegirano vednost, marveč da vse-buje vire, iz katerih je s kritično in teoretsko refl eksijo mogoče razviti nove vednosti. V izogib nesporazumom, ki so pri razumevanju pojma objektivnosti po- gosti, še enkrat poudarimo, prvič, da pri teoriji stališč ne gre za empirici-stični poziv zatiranim, ampak za kognitivno in politično orodje za dosego adekvatnejše vednosti, ki jo merimo po neesencialističnih, historično kon-tingentnih in umeščenih merilih (Haraway , 1997: 198). Ta pojem je bil razvit prav kot kontrast epistemološko naivnemu pojmu ženskega gledišča/stališča, saj gre tu za projekt, ne za podedovano, treba ga je doseči, ni kar dan. 24 In drugič, da teorija stališč omejuje obseg svojih trditev, da poskuša generirati vednosti, ki koristijo marginaliziranim pri identifi kaciji proble-mov v sociostrukturnem okviru. 25 Treba je tudi vztrajati pri nemožnosti »identitetne« politike in epistemologij za gledanje s stališč podre- jenih, da bi dobro videli. Ne moremo »biti« celica ali molekula – ali ženska, ko-lonizirani, delavec in tako naprej –, če nameravamo s teh pozicij gledati kritično. »Biti« je veliko bolj problematično in kontingentno. Prav tako se ni mogoče na-mestiti na katero koli izhodiščno točko, ne da bi bili za ta premik odgovorni. Vi-denje je vedno vprašanje moči gledanja (Haraway , 1999: 307). 26 Tako je treba pri zavrnitvi kritik (prej napačnem razumevanju) o privi- legirani vednosti podrejenih skupin izpostaviti tezo o epistemskem privi- 24 Tako N. Hartsock , nav. po Stoetzler in Yuval-Davis , 2002. Toda D. Haraway na drugem mes- tu ( 1998: 160) pravi, da je lokacija kompleksna konstrukcija in hkrati podedovano, kar morda kaže na nedodelanost ali vsaj ohlapnost koncepta. 25 Ne trdi, kot ji na primer skuša pripisati R. Klee ( v Pinnick et al., 2003: 3 12, in nasl. ), da bi lahko bila »feministična kognicija« privilegirana pri generiranju vednosti iz fi zike ali kemije (nav. po Anderson ). Kleejev podnaslov si res zasluži, da ga navedemo: Th e Ultimate Feminist Epistemological Fantasy. 26 In še: »Videnje zahteva instrumente videnja; optika je politika pozicioniranja.« (Haraway , 1999: 309.)  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... legiju, po kateri naj bi bilo verjetneje, da neprivilegirani družbeni položaji generirajo perspektive, ki so manj pristrane, kot perspektive, ki jih generi-rajo drugi družbeni položaji. Ta teza torej ni enaka tezi o avtomatskem epi-stemskem privilegiju, ki predpostavlja, da ženske nekatere stvari vedo pre-prosto zaradi tega, ker so na določeni družbeni poziciji (Rolin , 2006: 125 in 136). Tako preferirano pozicioniranje ni naklonjeno relativizmu in ne totali- zirajočim trditvam o znanstveni avtoriteti. Relativizem ni alternativa tota-lizaciji (in enemu samemu pogledu). Alternativa so parcialne, lokalizabil-ne (kar ne pomeni fi ksno locirane v reifi ciranem telesu, ne ženskem ne ka- terem koli drugem) in kritične vednosti (Haraway , 1999: 306 in 311). Re-fl eksija pokaže, da je relativizem zrcalni dvojček totalizacije v ideologijah objektivnosti – oba onemogočata, da bi dobro videli, oba sta »božja trika« (Haraway , 1999: 306). Trditev, da ni mogoče legitimno soditi o nobeni ko-gnitivni ustreznosti, je zelo blizu trditvi, da je vednost mogoče producirati samo od »nikoder« (Harding , 1991: 153). 27 In končno, oba spregledujeta, celo zanikata lociranje in parcialno perspektivo. Pogled od nikoder in pogled od povsod: relativizem in izkustvo Začnimo z očitkom o relativizmu, ki je v ideologijah objektivnosti na neki način podoben univerzalnemu pogledu tradicionalne epistemologi-je – oba obljubljata pogled od povsod in nikoder, in to v enakem in popol-nem obsegu. Feministične epistemologinje naj bi se zaradi svoje kratkovi-dnosti zavzemale prav za tisto, kar po drugi strani obsojajo, torej za vre-dnote, ki so zatiralske (tudi) do žensk, in za neznanstvene vednostne siste-me. Ta trditev je netočna, saj cilj feministične epistemologije ni odprava za-hodne znanosti, ampak, denimo, njena izboljšava. Feministične epistemo-loginje, zlasti teoretičarke stališč, lokalnih vrednot ne sprejemajo nekritič-no kot danosti, marveč uveljavljene vrednote »merijo« ob izkušnjah zati-ranih (Anderson ). T u se pojavi dilema spričo multiplih, delnih, umeščenih vednosti: kako vrednotiti te delne poglede, ki niso vsi enaki, nekateri so na ta način »re-sničnejši« od drugih. Razlike med delnimi vednostmi so pomembne, saj 27 S. Harding uvede ločevanje med historičnim oziroma kulturnim relativizmom (kar je v neki kulturi razumna trditev, v drugi ni) in mnenjskim oziroma epistemološkim relativizmom (ta zanika možnost razumnih meril pri odločanju med različnimi trditvami) (1999: 139, 152, in nasl.). Epistemologija stališč poziva k priznanju prvega, ne pa seveda drugega, ki je zrcalna ver- zija t. i. šibke objektivnosti. To ločevanje je morda res sporno ali pa vsaj v tem okviru neproduk-tivno (prim. Klein , 1993: 64). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  kar vsaka delna perspektiva ni ustrezna (kar bi sicer vodilo v sporni relati- vizem po načelu »vse je sprejemljivo«). Sicer D. Haraway zatrjuje, da so nekatere zgodbe »boljše« kot druge, ne specifi cira pa kakih splošnih meril za ugotavljanje, kaj konstituira »resničnejše« ali »boljše« (Ramazanoğlu , 2002: 76–77). Kl j u b d o l oče ni p r o b l e m a ti čn o s ti tak e zas ta vi tv e e p is t e m o l o gi j e j e m o- goče trditi, da je boljša, »ne ker je resničnejša, ampak ker odkrito priznava svojo parcialnost in se ne pretvarja, da ponuja končno modrost in objektiv-no resnico« (Felski , 2000: 198). 28 Kot pravi D. Haraway , morajo feminist- ke » vztrajati pri boljšem opisovanju sveta; ni namreč dovolj, da pokažejo radikalno zgodovinsko kontingenco in načine konstruiranja vseh stvari« (Haraway , 1999: 299) – to je v končni fazi odgovornost (te) epistemologije. D. Haraway opozarja na »dva pola mamljive dihotomije«: »slaba« (an- drocentrična) znanost proti »dobri« (feministični), in govori o »spolz-kem drogu doktrine objektivnosti« oziroma o njegovih dveh koncih, ki sta lahko tudi konstruktivizem, v okviru katerega sta resnica in objektivnost del jezika in oblastnih iger znanosti, ter empirizem, s pozicije katerega je znanstvene izjave mogoče kritizirati zaradi moškega predsodka (Haraway , 1999, 301; Prins , 1995: 353): V svojih prizadevanjih, da bi splezale po spolzkem drogu do uporabne doktrine objektivnosti, smo se jaz in večina drugih feministk v razpravah o objektivnosti izmenično ali celo hkrati držale obeh koncev dihotomije, ki jo Hardingova opi-suje kot projekte nasledstvene znanosti proti postmodernim opisom razlike, in to sem opisala v tem poglavju kot radikalni konstruktivizem proti feministič-nemu kritičnemu empirizmu. Seveda je težko plezati, če se držite obeh koncev droga, hkrati ali izmenično. D. Haraway ne preferira nobene opcije oz. vidi ( upravičene ) težave pri obeh. Konstruktivizem se nagiba k relativizmu, ki je »način, kako nismo nikjer, a hkrati trdimo, da smo povsod enako« (Haraway , 1999: 306), em-pirizem pa po drugi strani predpostavlja univerzalističen pogled, ki ga je mogoče opisati kot »biti povsod, hkrati pa zanikati potrebo, da bi bili kjer koli« (Prins , 1995: 353). Ne prvi in ne drugi pa ni lokalizabilen in zato ju ni mogoče poklicati na odgovornost – umanjka torej ena od bistvenih zah-tev »nove« oziroma uporabne doktrine objektivnosti, ki je odgovornost. S m i s e l p l e z a n j a n a d r o g j e p r o d u k c i j a v e l j a v n e v e d n o s t i o o s p o l j e n e m družbenem življenju. Z eno roko se feministična raziskovalka drži dedišči- 28 Na tem mestu so spregledani različni fi lozofski tokovi, ki prav tako opozarjajo pred absoluti.  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... ne zavezanosti znanosti in razumu, da bi priskrbela vednost o tem, kakšna so dejansko ospoljena življenja, in da bi uspešno tekmovala s patriarhalno vednostjo. Feministke lahko uporabijo »izsiljive, zanesljive opise stvari, ki jih ni mogoče reducirati na premike oblasti in agonistične statusne igre re-torike ali na scientistično, pozitivistično znanost« (Haraway , 1999: 300). Z drugo r o k o pa n oče izp usti ti r elativističn e tr di tv e, da so » spozna v ajo-ča feministka «, » realnost «, ki jo »odkriva «, in » resnice «, ki jih pripo-veduje, vse družbeno konstituirane v določenih situacijah, kulturah in na-činih mišljenja. Feministke se težko popolnoma ognejo potegu tako rela-tivizma kot realnosti, zato pogosto zdrsnejo ali se čutijo zavezane, da izbe-rejo eno ali drugo. D. Haraway predlaga, da se opustijo poizkusi povezovati ideje, izkustvo in resnico na ta način (ker se pač ne da plezati na drog in se hkrati drža-ti obeh koncev) in da se namesto tega raziskuje pojem delnega videnja in umeščenih vednosti. Spolzek drog razjasnjuje posebne težave, ki se odprejo, ko trdimo, da je feministična vednost boljša kot denimo patriarhalna, in ko razsojamo, da so nekateri feministični prispevki ( accounts ) boljši kot drugi. Drugič, s tem lahko tudi pojasnimo, zakaj se feministični pristopi k metodologiji razli-kujejo. Tretjič, izpostavi kontradikcije moderne metodologije, ki jim femi-nistične teoretičarke stališč poskušajo pobegniti (Ramazanoğlu , 2002: 61). Iskanje resnice je spolzko, ker ni absolutnih rešitev. Vse sodobno družbe- no raziskovanje, ki vključuje empirično preučevanje družbenega sveta kot načina povezovanja vednosti in realnosti, drsi po tem metodološkem dro-gu, ne glede na to, ali se raziskovalci oz. raziskovalke tega zavedajo ali ne (Ramazanoğlu , 2002: 61–62). Po drugi strani pa so se v nekaterih tokovih feminizma kot odziv na to, kar je R. Felski imenovala dekonstrukcijski skepticizem (Felski , 2000: 1999), oblikovale zahteve po »strateškem esencializmu«, ki bi potrdil, vsaj začasno in zasilno, koherentnost ženske kot kategorije. Izkustvo je tu s svo-jimi vedno problematičnimi pomeni še posebej odločilno. Kako je mogo-če misliti kolektivno izkustvo, ki je zlasti težaven in pogosto zelo zavaja-joč pojem? Sporni so, kot kaže, pogoji artikuliranja izkustva. Izkustvo, kot opo- zarja tudi D. Haraway , ne nastopi pred družbenimi okoliščinami, diskur-zi in drugimi praksami, to ni nekaj, kar bi obstajalo v obliki predhodne- Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  ga vira, ki ga je treba zgolj prevesti v nekakšen opis.29 D. Haraway izkustva ne postavlja neposredno kot epistemološko pravilnega, marveč kot name-ren konstrukt, kot artefakt velikega pomena (ki je tudi potencialno impe-rialističen, saj je v feminizmu pogosto in dolgo obveljala le ene vrste izku-šnja – izkušnja belih, zahodnih feministk), in hkrati opozarja, da si ne sme-mo dovoliti, »da bi izkustvo razumele kot neskončno pluralen in neopo-rečen pojav; kot nekaj samoumevnega in ob pogledu vase z lahkoto dose-gljivega; kot nekaj, kar pripada samo nam ali samo eni skupini« (Haraway , 1999: 179 in 184). Če pa bi to pomenilo postavitev »osebnega izkustva« kot zanesljive in- formacije o svetu, potem je resno spregledan potencial »samosubverziv-ne samorefl eksije« (Felman , nav. po Penley , v Bahovec , 1992: 267) – gre za spregled interpretacije tega izkustva, ki se izvija skozi govorjenje/pripo-vedovanje, in premočno stavo na empirizem. »Doživetje« ali »izkustvo« namreč ne pomeni »pojavne realnosti, ki bi jo bilo treba prek govorice pri-klicati v spomin in zavest. Govorica, ki jo analiziranec uporablja za po-dajanje in poročanje o doživetjih, je prvi material analize, ne pa doživetje ‘samo‘.« (Ibid., 267.) 30 Kaj pravzaprav sestavlja izkustvo – dogodek ali interpretacija dogodka? Izkustv o ni resnica, ki bi p redhodila kul turn o podanim rep rezen taci jam izkustva, ampak ga te reprezentacije posredujejo. »Svet, kot ga zaznavamo, je produkt družbenih in zgodovinskih sil, a izkustvo stremi k temu, da bi se soočilo z zgodovinsko eksistenco kot z golim dejstvom.« (Stone-Medi-atore , v Narayan in Harding , 2000: 111–112.) Izkustvo nam konec kon-cev lahko tudi laže, ko nam zgodovinsko konstruirane družbene ureditve predstavlja kot naravne (Harding , nav. po ibid.). Nedodelano izhodišče bi bilo tudi zavračanje teorije v prid izkustva ali zoperstavljanje enega in drugega: izkustvo kot resnično in pomembno pro-ti teoriji kot »abstraktni« in odtujeni od materialnosti življenj žensk. Re-cimo, da teorija ni le intelektualno zanimiva, marveč bistvenega pomena za feminizem. Teorija ni le akademska vaja v slogu ali spisek za ženske po-membnih vprašanj, marveč temelj za razumevanje različnih področij naše-ga življenja (Bunch , nav. po Mulinari in Sandell , 1999: 295). 29 V tem smislu ne drži povsem, kot piše denimo E. D. Bahovec , da feminizem epistemološko zvede problem osebnega izkustva na nekaj neposredno dostopnega in transparentnega, etično pa na problem žrtve, ki se kaže kot feministično pajdaštvo (Bahovec , 2007: 44–45). 30 Gotovo ne moremo v popolnosti enačiti doživetja v analizi in doživetja v feminizmu, če temu tako rečemo. Je pa pri refl eksiji doživetja (ne pa tudi njegovem razvrednotenju) smiselno imeti v mislih zadržke do »resničnosti« dogodka in pomen fantazem.  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... Če ponovimo, izkustvo ne more biti kategorija, ki bi jo presojali po kri- teriju epistemološke pravilnosti, od tod tudi kritika izkustva kot neposre-dovanega, kot nereprezentiranega, hkrati pa apriorna zavrnitev izkustva nemara pomeni izgubiti kategorijo žensk, kategorijo, ki se zdi nujna vsaj v aktualnih, vsakodnevnih zahtevah in spopadih. 31 (Ne)vednosti in taksonomija (ne)vednosti Za izhodišče sva tu vzeli delo C. Penley , ki feminizem misli skupaj s psi- hoanalizo kot feminizem in psihoanalizo. Analiza C. Penley je v prvi vrsti namenjena preučevanju feminizma in psihoanalize preko – kot pravi sama – ovinka, ki ga predstavlja razmerje feminizma in psihoanalize do vednosti in avtoritete, do etike poučevanja (Penley , v Bahovec , 1992: 256–257). C. Penley sklepa – če smo že pri tem –, da ne gre za vprašanje, kaj obljubljata ali ponujata drug drugemu, marveč kako »drug drugega pozivata k pouče-vanju tako razmerja do vednosti in avtoritete kot tudi do pojmovanja iden-titete in spolne razlike.« (Ibid.: 73.) Z avtoriteto se feministična pedagogika spopade z uvedbo specifi čnih pedagoških prijemov, ki merijo na njeno oslabitev ali odpravo. To so de-nimo: krožna razporeditev stolov v učilnici, naslavljanje vseh udeleženih z imeni ipd. Bistveno vprašanje ob tem je seveda, ali s tem ne izgubimo tudi moči transfernega odnosa, moči učitelja, ki v polni meri sprejme »ogri-njalo subjekta, ki se zanj predpostavlja, da ve« (Penley , v Bahovec , 1992: 258). 32 Problem vednosti je še razsežnejši, po eni strani povezan z dvou- mnim mestom vednosti,33 po drugi z zahtevami po drugačni epistemologi- ji, ki bo, med drugim, »opravila« z dihotomijo subjekta in objekta. Tako vključujeva tudi koncept »epistemologij nevednosti« ( epistemo- logies of ignorance ) in preverjava načine, na katere je nevednost bolj kot ve- dnost učinek študij seksualnosti in šolskih izobraževalnih programov o spolnosti. Če hočemo namreč razumeti kompleksne prakse produkcije ve-dnosti in različnost dejavnikov, ki razložijo, zakaj je nekaj znano, moramo 31 Hkrati sva že poskušali nakazati, v čem je spornost in v čem aktualnost pojma »izkustvo«, tako za feministično teorijo in ženske študije kot tudi za povezavo »feminizma in pedagogike« ali feministične pedagogike, ki si – v grobem – prizadeva za egalitarna razmerja v razredu, pod vprašaj postavlja vlogo in avtoriteto učitelja (ali učiteljice), osredotoča se na osebne izkušnje ozi-roma jih uporablja pri konstrukciji vednosti (nav. po Jackson , 1997: 458). S tem poskuša vz-postaviti drugačno naravo socialnih razmerij, ki konstruirajo spoznavajoči subjekt. 32 Transfer je oblika identifi kacije in učiteljevo poglavitno pedagoško orodje, opustitev te imagi- narne pozicije, pravi C. Penley , bi pomenila izgubo tega orodja (Penley , v Bahovec , 1992: 257 in 258). Ob strani sedajle puščava pomen transferja v psihoanalizi oziroma pomen za analiziranca. 33 Na kratko: vednost ne v analitični situaciji ne v feminizmu ni umestljiva na točno določeno mesto (Penley , v Bahovec , 1992: 265, in nasl.). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  razumeti tudi prakse, ki razložijo neznano, tj. naš manko vednosti o dolo- čenem pojavu, ali v nekaterih primerih prakse, ki vodijo v skupinsko razu-čenje ( unlearning ) nečesa, kar je bilo nekoč v domeni vednosti (Tuana , nav. po Tuana , 2006: 2). Spol označuje vzorec razlike v izkustvu v kulturno specifi čni družbeni skupini, ker so bistvene značilnosti vsake spolne identitete odvisne od kul-turnih praks, kot pravi L. Alcoff v svojem razčlenjevanju epistemologij ne- vednosti (v Sullivan in Tuana , 2007: 43, in nasl.). A nevednost, kot jo ra-zumeva tukaj in kot jo med drugim zastavi L. Alcoff , ni manko, denimo manko v motivaciji ali izkustvu kot rezultatu družbene lokacije, ampak sama po sebi substancialna epistemska praksa ( in ne praksa, ki bi na pri-mer kazala zgolj na brezbrižnost, več o tem spodaj), ki diferencira domi-nantno skupino (Alcoff , v Sullivan in Tuana , 2007: 39–40, 47–48). Med vednostjo in nevednostjo ni simetrije, nevednost ni negativni pol vednosti. Nevednost je v domeni znanosti tipično predstavljena kot vrzel v vedno- sti, kot nekaj, kar (še) ne vemo, pravi N. Tuana . A pogoj vednosti ni vedno tako preprost. Tako kot mora vsak adekvaten opis vednosti vključevati več kot le resnico tistega dela vednosti (denimo analizo tega, zakaj so tisti, ki so na pozicijah avtoritete, sprejeli določeno verjetje kot resnico), tako je tudi nevednost na polju produkcije vednosti kompleksnejša in ne le nekaj, česar še ne vemo (Tuana , 2006: 3). Tako konceptualizirana nevednost torej ni preprosto manko, vrzel v znanju, epistemski spregled, ki ga lahko hitro popravimo, takoj ko ga opa-zimo, in ki se pogosto zdi naključni by-product omejenega časa in virov, ki jih imamo na voljo za spoznavanje našega sveta. Včasih ne gre za naključni rezultat spregleda – to, česar ne vemo, ni le vrzel v našem znanju (Sullivan in Tuana , v Sullivan in Tuana , 2007: 1–2). Taka nevednost je pogosto kon-struirana, vzdrževana in širjena v svoji povezanosti z avtoriteto – transfer-jem spoznavanja, dvoma, zaupanja, utišanja in negotovosti. Pojavlja se lah-ko na različne načine: včasih tisti v središču marginaliziranim ne pustijo vedeti, včasih sami ne vedo za nepravičnost in krivičnost, včasih so ta »ne-znanja« zavestno sproducirana, včasih pa nezavedno generirana in vzdrže-vana (ibid.). Koncept »epistemologije nevednosti« sva že implicirali v de-konstrukciji (levega) neoliberalnega spoznavanja proliferacije pornografi je v množične medije/nove medije, tj. v dekonstrukciji dominantnega pojmo-vanja pornografi je kot pornografskega »ne misliti« (Šribar , 2006). N. Tuana vpelje koncept umeščenih vednosti, ki sva ga refl ektirali zgo- raj, in ga dopolni: tudi nevednost je tako kot vednost umeščena. In med-  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... t e m k o D . H ar a w a y p r a vi , d a » p o t r e b u j e m o [ … ] tu di z m o ž n o s t d e ln e ga prevajanja vednosti med zelo različnimi – in oblastno diferenciranimi – skupnostmi« (Haraway , 1999: 300), naredi N. Tuana obrat in doda, da »potrebujemo zmožnost delnega prevajanja nevednosti med zelo različnimi – in oblastno diferenciranimi – skupnostmi « (Tuana , 2006: 3, 4, in nasl.). Njena – tudi po njenih besedah delna in nepopolna – taksonomija izha-ja iz feminističnega dela z (ne)vednostjo, povezano z ženskimi telesi, 34 po- dročjem torej, ki je še posebej povezano z dominantnimi teorijami vedno-sti, ki imajo tudi politiko in kjer je veliko prizadevanja posvečeno ohranja-nju dominantnosti. V nadaljevanju je na kratko predstavljena ta taksono-mija, ki je tu še posebej relevantna, glede na to, da gre za temo, povezano s konceptom telesa in zdravja. 35 Vemo, da ne vemo, ampak ni nam mar (– to ni povezano z našimi trenu-tnimi interesi). Splošni topos je, da znanstveniki ne iščejo resnice brezciljno, ampak se presodi, da je določena tema vredna raziskovanja iz različnih razlogov , in nevednost je včasih rezultat konfi guracije interesov. Npr.: veliko več kon- tracepcijskih sredstev je bilo razvitih za ženske kot za moške, v skladu z in-teresom farmacije, ki je presodila, da raziskave v smeri moške hormonalne kontracepcije ne bi bile donosne. 36 Pri tem primeru vemo, da ne vemo, mo- žnost moške hormonalne kontracepcije ni bila spregledana, gre le za to, da ta vednost ni pomembna, kot trdijo tisti, ki bi tako raziskavo sprožili (in seveda fi nancirali). Niti vemo ne, da ne vemo ( – trenutni interesi/ vednost blokirajo tako ve-dnost). T o kategorijo je težko identifi cirati brez poprejšnjega vpogleda, hkrati pa potem, ko je bila identifi cirana, lahko zdrsne v prejšnjo kategorijo. Npr.: opisi moških in ženskih spolnih organov se razlikujejo – medicinska ve- dnost se osredotoča na reproduktivne sisteme, zunanje ženske genitalije pa pušča ob strani pri opisu ženske anatomije. 34 Zlasti Th e Boston Women’s Health Collective . 35 Ta taksonomija je obširno razdelana v Tuana , 2006: 4, in nasl., povzemava samo njen okvir in nekatere primere. 36 Arditti , R. (1977). Have You Ever Wondered about the Male Pill?. V: Dreifus , C. (ur.). Seiz- ing Our Bodies. Th e Politics of Women‘s Health . New York: Vintage Books (nav. po Tuana , 2006: 4). R. Arditti pravi, da je bila v ozadju skrb zaradi zmanjšanega libida, ki pri ženski kontracepci- ji (skupaj s še drugimi stranskimi učinki) ni bila nikoli tako izpostavljena. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Nočejo, da bi vedeli (– nevednost določenih skupin se goji sistematično). Npr.: zaradi poslovnih interesov so farmacevtske družbe in pooblaščeni organi prikrivali možne stranske učinke oralne kontracepcije.37 Hotena nevednost (– ne vedo in nočejo vedeti). Ta oblika nevednosti zahteva aktivno produkcijo in ohranjanje. Npr.: po- dročje, na katerem je želja ne vedeti izjemno močna, je incest. L. Sacco 38 de- nimo piše, da je bilo zanikanje zmožnosti incesta pri belih moških srednjega in višjega sloja v Združenih državah Amerike tako močno, da so zdravstve-ni delavci raje modifi cirali svoje ugotovitve, kot priznali to, česar niso hoteli vedeti – visoko število primerov gonoreje pri pet do devet let starih deklicah so pripisali ne incestu, marveč straniščnim školjkam ali terapevtom in femi-nistkam, ki so povzročili norijo krivih obtožb. N e v e d n o s t , k i j o p r o d u c i r a k o n s t r u k c i j a e p i s t e m s k o m a n j p r i v i l e g i r a n i h identitet. Žrtve incesta pogosto štejejo za epistemsko nekredibilne, konstruirane so kot dovzetne za sugestije, kot lahkoverne ali maščevalne. V teh primerih torej niso samo dejstva, dogodki, prakse, ki niso znane, marveč so tudi sku-pine in posamezniki dojeti kot »nevedni«. Dojeti so kot nevredni zaupa-nja, zaupanje pa je ključ do tega, da štejejo nekoga za vedočega. Zaupanje je » pogoj delujočega članstva v epistemski skupnosti «. 39 Merila epistemske kredibilnosti pa so prepredena s sistemi opresije oz. presodkov. Ljubeča nevednost (– sprejemajo, česar ne morejo vedeti). Primeri nevednosti so lahko tudi rezultat interesov in praks, ki niso po- vezani z nepravičnostmi ali neenakostmi. Taka kategorija nevednosti je to, kar presega naše zmožnosti – pripoznanje, da obstajajo modalitete bivanja, ki presegajo naše in jih ne moremo polno razumeti. S to – seveda delno in nepopolno – tipologijo nevednosti sva želeli v gro- bem začrtati problematiko: vednost proti nevednosti, ki ni zgolj epistemski spregled, 40 nevednost kot strukturno stanje, ki nam omogoči na novo pre- misliti pojme, kot sta »resnica«, »razum« ipd. (Alcoff , v Sullivan in Tu- 37 Seaman , B. (1969). Th e Doctors‘ Case Against the Pill . New York: P. H. Wyden (nav. po Tua- na , 2006: 9). 38 Sacco , L. (2002). Sanitized for Your Protection: Medical Discourse and the Denial of Incest in the United States, 1890–1940. Journal of Women’s History, 14/3, 80–104 (nav. po Tuana , 2006: 12). 39 Code , L. (1987). Epistemic Responsibility. Hanover: University Press of New England (nav. po Tuana , 2006: 13). 40 Široko in produktivno polje tematizacije nevednosti odpira psihoanaliza, ki nevednost ra- zume kot radikalen pogoj vednosti, integralni del same strukture vednosti. »Človeška vednost je,« kot piše Sh. Felman (v Bahovec , 1992: 236, in nasl.), »tako po defi niciji netotalizabilna, izključuje vsako možnost totalizacije tega, kar ve, ali izkoreninjenja lastne nevednosti.«  Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ... ana , 2007: 57), nisva pa tematizirali alternativ v smislu rekonstrucijskih projektov in v tem smislu puščava polje odprto za nadaljnje intervencije. Analiza nevednosti bo poleg analize splošnih pogojev epistemske umešče-nosti, epistemskih virov, ki so različno razporejeni po družbenih lokaci-jah, stukturnih kontekstov, ki organizirajo in reproducirajo zatiranje, mo-rala vključiti, kot piše L. Alcoff (v Sullivan in T uana , 2007: 57), tudi po- trebo, da se epistemologija zave svoje lokacije v ekonomskem sistemu in je do nje kritična. Vrednotenja epistemologije Nujna multipla želja feministične epistemologije, o kateri govori D. Ha- raway (1999: 299), tj. kako združiti opis radikalne zgodovinske kontingen- ce za vse trditve o vednosti z ne-nesmiselno zavezo zvestim opisom »prave-ga« sveta, ostaja in je še vedno lahko vodilo razmisleka feministične episte-mologije in njenega vrednotenja. Čeprav je od izida dela Opice, kiborgi in ženske , ki je temeljnega pomena za feministično teorijo in feministično epi- stemologijo, minilo že skoraj dvajset let (Haraway 1999, v originalu je knji-ga izšla 1991) in se je vmes zagotovo zvrstilo veliko prizadevanj spopasti se s to »nujno, multiplo željo«, kakor tudi utemeljenih in neutemeljenih kri-tik, ostaja ta želja aktualna. Očitki feministični epistemologiji (ki ni, ponoviva, monolitna skupin- ska perspektiva), kot so politična korektnost, relativizem, zavračanje objek-tivnosti ali možnosti ustreznega opisa sveta, so bili že večkrat obdelani in tudi zavrnjeni, a v razpravah nenaklonjenih kritikov še vedno pogosto vzniknejo kot enačenje feministične epistemologije zgolj in samo z iska-njem in razkrinkavanjem seksizma bodisi pri znanstvenikih bodisi v sami znanosti (ki ga sicer ni tako težko najti) – to je res poenostavitev misli V. Woolf (npr. Klein , 1993: 57, ki to misel označi za bojni krik feminističnih fi lozofi nj znanosti). Gre preprosto za uveljavljanje izhodišča, da »politič-ni in družbeni interesi niso ‚dodatki‘ sicer transcendentalni znanosti, ki je notranje indiferentna do človeške družbe; znanstvena prepričanja, pra-kse, institucije, zgodovine in problematika so in so vedno bili konstituirani skozi sodobne politične in družbene projekte« (Harding , 1991: 145). Ali (še preprosteje): pogosto že sama vključitev perspektive življenja žensk (to besedno zvezo uporablja S. Harding ) naredi nenavadno to, kar se je dotlej zdelo znano in samoumevno (Harding , 1991: 150). 41 41 S. Harding je zasnovala koncept stroge objektivnosti ( strong objectivity ) kot izhajanje iz življenja žensk (Harding , 1991: 150). Potem pa je razširila ta pojem na izhajanje iz življenja »dru- gih«, ki zasedajo neprivilegirane družbene lokacije. Ob tej spremembi je treba omeniti, da S. Harding sedaj pravi, da doseženo stališče ni omejeno na tiste, ki zasedajo družbeno neprivilegi-rane lokacije, ampak ga lahko dosežejo tudi tisti/tiste raziskovalke/-ci, ki so pozorni do življenja Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Tega ne razumeti preveč esencialistično (zgoraj sva že govorili o »žen- skem« in »feminističnem«), pač pa kot izhodiščno točko ali obrat neke ustaljene perspektive. Kot piše E. D. Bahovec v zvezi z epistemološkim bo-jem feminizma: najprej spopad s kategorijo samoumevnega, z vsem, kar se kaže kot dano, naravno in nespremenljivo: »z vsem, kar se zgolj kaže in je zato nekaj zavajajočega«. Zato je treba problemu ničelne stopnje – ki je, kot rečeno, iskanje ženskih imen in njihovo »vpisovanje« v zgodovino –, problemu odsotnosti njegove epistemologizacije dodati še nujnost femini-stičnega spopada z zdravim razumom (Bahovec , 2007: 35–36). Problem multiplih, delnih, kontingentnih in umeščenih vednosti je treba rešiti na tak ali drugačen način in D. Haraway skoči s spolzkega droga dok-trine objektivnosti (Haraway , 1999: 301) tako, da opusti privilegirano ve-dnost v prid delnih pogledov in družbeno umeščenih vednosti, a je še vedno ujeta v dilemo, da delni pogledi niso vsi enaki, da so nekateri »resničnejši« od drugih. Tako pusti merila »znanosti« ali veljavnosti prav tako politično in epistemološko problematična. Vseeno pa se odmika od realističnega poj-ma stališč, ko trdi, da ljudje sicer lahko gledajo s podrejenih pozicij, to pa ne pomeni, da so ti pogledi nujno zanesljivi ali nedolžni: »Pozicioniranja pod-vrženih niso izvzeta iz kritičnega razmisleka, dekodiranja, dekonstrukcije in interpretacije.« (Haraway , 1999: 305.) »Podreditev ni temelj za ontologijo […] ni neposrednega pogleda s stališča podvrženih.« (Haraway , 1999: 309.) Prakse pridobivanja vednosti nasploh nenehno generirajo objekte, vprašanja in izkušnje, ki so zelo realni, ki imajo etične in politične implikacije, zato jih ne moremo šteti za nedolžne (Prins , 1995: 356). Gledanje od spodaj ni rešitev, ker še vedno pušča feministke s proble- mom razbiranja ( making sense ) tega, kar je videti (kot rečeno, D. Haraway zavrača tako realizem kot tudi relativizem). Razlike med delnimi vednost-mi so pomembne – ker vsaka delna perspektiva ne zadošča. D. Haraway poskuša trditi, da so nekatere oblastne zgodbe »boljše« kot druge, ne spe-cifi cira pa kakih splošnih meril za ugotavljanje, kaj konstituira »resničnej- še« ali »boljše«. To kaže na napetost glede veljavnosti in med epistemolo-gijo in politiko (Ramazanoğlu , 2002: 76–77). rane lokacije, ampak ga lahko dosežejo tudi tisti/tiste raziskovalke/-ci, ki so pozorni do življenja neprivilegiranih, ne glede na to, kakšna je njihova družbena pozicija (Grasswick in Webb , 2002: 193).  Metodologija z etiko Predhodno analizirana spoznavna provenienca ne more biti ločena od metodoloških preferenc, etična razsežnost, ki jo na tem mestu vklju- čujeva, pa je vpisana kot odgovornost raziskovalke in raziskovalca že v sa- mem dejanju pozicioniranja v družbeno strukturo (na mesto, ki ga opre-delita kot izhodišče vsakdanjega/znanstvenega/teoretskega vpogleda), in (samo)umestitve v mrežo vednosti, ki jima omogoča dotok iz virov, kom-pleksov znanj in metod, ki so se oblikovali v raznolikih razumevanjih sve-ta, zlasti na področjih družboslovja in humanistike. V pričujočem tekstu izgrajujeva polje znanja/vednosti tako, da upora- bljava konceptualni pristop, kot se je uveljavil v okviru različnih znanstve-nih ved in disciplin (prim. Beasley , 2005: 3), in je torej heterogen. Obe-nem iz najine predhodne argumentacije sledi, da je v razlagi in metodolo-ški aplikaciji konceptov (v kategorije) pomembno upoštevati lokalno oko-lje t. i. postranzicijske družbe in – prav tako glede na že konstatirano, tudi lastno lociranost v njem. Spoznavajoči subjekt je v skladu z opisanimi femi-nističnimi epistemološkimi temelji na ta ali oni način, ki se izkazuje v sa-mem tekstu ali »tekstu«, tekočem, neprekinjenem diskurzu, ki se dogaja v okviru lastnega izkustvenega sveta, strukturno multiplo opredeljen, »na-rejen« v intersekciji različnih strukturnih položajev. Hkrati ta subjektivi-teta, bolje instanca subjektiviranja nikoli ni fi ksna niti na ravni umeščanja v mreži vednosti niti glede položaja v družbeni strukturi, saj tako napredo-vanje v interpretacijah fenomenov kot analiza lastnega položaja, locirano-sti vodi k novim pozicijam in s tem novim pogledom. Tudi to je značilnost, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  ali bolje, sestavni del in učinek konceptualizacije sodobnega nomadskega subjekta, ali ustrezneje, nomadskega subjektiviranja. Geografi ja vednosti, ki jo raziskujoča posameznica ali posameznik osva- ja na področju humanistike in družboslovja, je odvisna tudi od želje po ozaveščanju in razumskem obvladovanju določenih mikrosfer, ki ležijo v preseku med »zasebnim« in »javnim«. 1 Ravno želja je porok zavzeto- sti v raziskovanju. Rečeno z drugimi besedami, šolsko polje in (novi) me-diji so tisto, kamor želiva spoznavno intervenirati na podlagi predhodno argumentirane teze, da konstrukcije spolov v medijih/novih medijih in vzgoji in izobraževanju s simbolne, imaginarne in materialne (telesne in tudi objektne, za slednje gl. Luthar , 2007) ravni sooblikujejo in reciklira-jo mnogotere matrice družbenega in individualnega bivanja, ki vključujejo spolno hierarhijo in diskriminacijo. Obenem je treba opozoriti, da je ume-ščanje konstrukcij pornoseksualnosti in nasilja med sfero zasebnega/inti-me in javnega logična tudi glede na eno od značilnosti novih medijev in nji-hove uporabe; tu so se, kot dokazuje J. Strehovec , »premešale karte« med omenjenima področjema človeškega življenja (2007: 20). Glede na to, da statuse in vloge spolov, s poudarkom na ženskah, dekle- tih in deklicah, 2 zaznavava, razumeva in analizirava z vidika vladajočega hierarhičnega razmerja, je eden najinih osrednjih delovnih konceptov moč – vidna, prepoznavna in preverljiva oblast, ki pa deluje na mnoge načine in v okviru različnih mikrolokacij (ponotranjenj in/ali utelešenj). Razmer-ja oblasti v spolni ureditvi 3 so najprej prepoznavna v vladajočem, nepro- blematiziranem binarnem opredeljevanju moških in žensk, ki je značilno tudi za danes tako politično in fi nančno podpirano in promovirano pre-gledno kvantitativno raziskovanje, vključujoče ogromne mednarodne na-bore podatkov. 1 Z narekovaji opozarjava na specifi čno ideološko zaznamovanost te delitve. Že drugi feministični val je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja opozoril na delovanje oblasti, torej nečesa, kar navidezno pripada sferi javnega, v vseh porah zasebnega. Ta misel je bila najbolj odmevno artikulirana v geslu »osebno je politično«, v teoriji pa je bila nato, kot vemo, elaborirana v delu M. Foucaulta . 2 Nekatere teoretičarke oporekajo izrazoma dekle/dekleta in ju nadomeščajo z izrazom mlade ženske, da bi na ta način oblikovale predstavo o njihovi vključenosti in kompetencah (oz. da bi jih pozicionirale kot ospoljene subjekte). 3 Spolna ureditev je v sociologiji in feministični teoriji sintagma, ki je mestoma izpodrinila izraz patriarhat; slednji označuje družbeno strukturo, institucije in diskurze, skozi katere moški nadzirajo ženska telesa in žensko delo ter družbo spolno segmentirajo. Ob tem v velikem delu feministične teorije velja, da je spolna delitev povezana z razredno delitvijo. Pomensko oznaki ni-sta povsem identični: spolna ureditev implicira variabilnost družbenega odnosa med spoloma, in to tudi v okviru dominantnega, patriarhalnega spolnega režima (Pilcher in Whelehan , 2004: 93).  Metodologija z etiko Š e p r e d e n p a p r e d s t a v i v a i n t e r d i s c i p l i n a r n e k v a l i t a t i v n e m e t o d o l o š k e pristope, primerne za obravnavano področje, naj nanizava delovne hipote-ze, ki so prav tako sestavni del platforme za kompleksno znanstveno preu-čevanje problematike konstrukcij spolov, spolnosti in nasilja v novih medi-jih in sposobnosti za odzivnost na šolskem polju. V pričujoči študiji te hi-poteze deloma tudi dokazujeva. Metodološko orientirane in vsebinske hipoteze Izhodiščno postavljava dve medsebojno povezani in metodološko ori- entirani hipotezi. Prva pravi, kot delno nakazujeva že zgoraj, da je pri obli-kovanju analitičnih kategorij in zastavljanju vprašanj treba upoštevati tudi povezavo med metodami in epistemološko orientacijo raziskovalca ali raz-iskovalke, kar je blizu t. i. umeščeni vednosti feministične epistemologije. Druga pa jo dopolnjuje s tem, da predpostavlja, da gre tu iskati tudi razloge za domnevno metodološko enostranskost oziroma nekompleksnost neka- terih raziskav tega področja; slednje sva prav tako omenili že predhodno, ko sva se opredeljevali do kategoričnega spolnega binarizma v raziskovanju. Glede vsebinskih hipotez je najina tematizacija zelo obsežna, saj vključu- jeva, denimo, tako sodobne konceptualizacije novih medijev kot aplikativ-no problematiko regulacije. Trditve zastavljava v preverjanje takole: – Novi mediji imajo danes bistveno vlogo pri seksualizaciji in ospolje- nju otrok in mladostnikov ter njihovem odnosu do nasilja, predvsem nasilne spolnosti. – Izdelki in storitve ter možnosti rabe informacijsko-komunikacij- skih tehnologij (objektna dimenzija novih medijev) aktivno sodeluje-jo pri vzdrževanju sistemskega nasilja in dominantnih norm ter nor-malizirajočih modelov spolnih vlog. – » Tehnološka revolucija« današnjega časa ne omogoča sama po sebi radikalne rekonstrukcije in restrukturacije posameznika/-ce, eduka-cije in družbe v celoti. – S spreminjanjem medijskega prostora in javne sfere se dogajajo tudi druge družbene in kulturne spremembe, ki imajo vlogo v reciklira-nju diskriminatornih razmerij med spoloma, družbenimi razredi/slo-ji, etnijami ipd. – Zdravorazumske predpostavke in v javnem mnenju uveljavljeni predsodki pogosto onemogočajo kritično vrednotenje pojmov in na-činov pedagoškega dela ter realistično dojemanje fenomenov novome-dijskih kultur. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  – Konstrukcije teles in njihovih interakcij v medijih/novih medijih (medsebojna povezanost nasilja in seksualnosti) imajo lahko negativ-ne učinke na samo materialno telesnost. – Vladajoče kulturne konstrukcije seksualnosti in nasilja v Sloveni- ji s komodifi kacijo predvsem dekliških in ženskih teles inducirajo sla-bo samopodobo, ki je povezana tudi z negativnimi pojavi na področju zdravja, predvsem spolnega in reproduktivnega zdravja. Hkrati ko-mercialna seksualna komodifi kacija otroških in mladoletnih teles v slovenskem prostoru povečuje možnosti za zlorabo otrok in mladole-tnih za potrebe seksualne industrije in trgovine z ljudmi. – Regulacija medijskih in novomedijskih konstrukcij medsebojne po- vezanosti seksualnosti in nasilja prispeva k oblikovanju družbenih norm, ki v soočanju s proliferacijo pornografske seksualnosti in pri-kazov seksualiziranega nasilja v javnem prostoru pomeni pomembno vrednotno orientacijo otrok in mladih. Metode Obravnavano tematiko, tj. konstrukcije in reprezentacije spola, spolno- sti in nasilja v povezavi z novimi mediji je mogoče ustrezno zajeti z upora-bo pretežno kvalitativnih metod. Meniva, da je kvantifi kacija manj ustre-zna (ne pa seveda neustrezna!) iz več razlogov. Naštejva jih nekaj (po na-ključni razporeditvi): s kvantitativnim pristopom k analizi vsebine ( con- tent analysis ) so določene težave, zlasti v smislu problema konstrukcije po- mena, saj pogostost pojavljanja za konstrukcijo pomena ni osrednja ali od-ločilna; zahtevajo neko določeno velikost vzorcev; omogočajo širino na ra-čun globine in nam povedo veliko o tem, kje ležijo poudarki, le malo pa o sami interpretaciji. Obenem kvantitativne raziskave, usmerjene k preuče-vanju učinka potencialno škodljivih vsebin, zaznamujejo nekatere prizna-ne šibke točke: neenotno opredeljevanje gradiva in neproblematizirane, pa-všalno določene kategorije, iz katerih izhajajo ambivalence v raziskovalnih rezultatih. Tretja vrsta raziskav, velike pregledne raziskave z mednarodni-mi zajemi podatkov obravnavajo zaradi primerljivosti rezultatov problema-tiko (gre predvsem za preučevanje spletnih tveganj) poenostavljeno in brez refl eksije temeljih kategorij, ki tako ostajajo bolj administrativne kot znan- stvene narave. Kvantitativno raziskovanje ima prav gotovo svojo vlogo in pomen in ustr ezn o d o po ln j u j e kv ali tativn o del o na podr očj u r azisk o v an j a ed ukaci -je in spolnih razlik. A s postvaritvijo kategorij, zlasti spolnih, proizvede  Metodologija z etiko razlage, ki reciklirajo »značilnosti« spolov, in ne dopusti kompleksnejših analiz ženskosti in moškosti (Walkerdine , 1989). Zato jih je treba ustre-zno dopolniti s koncepti oz. metodami, ki omogočajo subtilnejše analize. Meniva, da je interdisciplinarna zastavitev adekvatna, kar pomeni pre- čenje več teoretskih in znanstvenoraziskovalnih polj in črpanje iz tistih to-kov in pristopov, ki omogočajo osvetlitev in zamejitev obravnavane proble-matike ter razvijanje primerne metodologije, ki vključuje naslednje kvali-tativne metode: – hermenevtična analiza skritih pomenov in sporočil– lingvistična analiza besed / terminologije s »kontroverznimi« pomeni– semantična analiza randomiziranega nabora komercialnih komuni- kacijskih in drugih sporočil v medijih – kritična analiza diskurza, ki prispeva k ugotovitvi, katera sporočila, vrednote, ideje, informacije so vzete kot samoumevne, in ki omogoča razmislek o dominantnih govorih o seksualnosti in nasilju ter kritič-no analizo njihovih ideoloških ozadij – kritična analiza, povezana s teorijo ideologije, s katero je mogo- če identifi cirati vladajoče podobe, ki perpetuirajo neenaka socialna, medosebna ipd. razmerja – primerjalna analiza diskurzov oz. metoda soočenja uradne, »zdra- vorazumske«, verzije družbene realnosti, socialnih in političnih raz-merij, zgodovine in konceptualnih kategorij z alternativnimi pogledi na družbo, politično kulturo itn. – analiza delovanja institucij, ki imajo vlogo regulatorja– primerjalna analiza temeljnih konceptov ospoljenja in seksualizacije– segmentacija skupin otrok in mladoletnih glede na starost in po- govori z njimi v fokusnih skupinah, nadaljna segmentacija otrok gle-de na spol, etnično pripadnost demografsko-kulturno okolje, razred/sloj, telesne sposobnosti in državljanski status oz. manko le-tega – analiza izbranih primerov dobre in slabe prakse– opazovanje z udeležbo v situacijah s pedagoškim kadrom– biografska metoda: analiza avtobiografskih zgodb.Izbrane metode predstavljajo multidisciplinarni nabor, povezan s teoret- skimi in metodološkimi tokovi feministične teorije in študije spolov, socio-logije, antropologije in fi lozofi je (etika). Hkrati omogočajo refl eksijo lastne epistemologije in dejavnikov, ki vplivajo na pridobivanje vednosti. V nasle- Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  dnjem sklopu predstavljava konceptualni pristop, ki je vendarle ključen za najino delo, povezan pa je ne le s koncepti, temveč tudi z besednjakom, ki ga uporabljava. Kot sledi, metode študija konceptualizacij (in dekonceptu-aliziranja) ni možno vezati na eno vedo ali področje. Konceptualni pristop Na tem mestu nekoliko podrobneje pojasnjujeva konceptualni pristop , kot se aplicira v antropologiji; izhodišče je študija Konceptualni pristopi k študiju spola na področju izobraževanja ( Conceptual Approaches to Stu- dying Gender in Education ) avtoric J. P. Goetz in L. Grant . Kljub multi- dis c i p lin arn o s ti m e t od e k o n c e p tualn ega p ris t o p a j e v e n dar l e o p az i ti r az -like glede na to, ali se uporablja na primer v okviru empirične sociologije ali pa v feminističnih študijah, vključno z antropološkimi. V nadaljevanju te metodološke refl eksije pa uvajava še konceptualni pogled na nove medi- je z vidika tehnologije oziroma vloge objektov informacijsko-komunikacij-ske tehnologije. J. P. Goetz in L. Grant v obravnavi družboslovnega konceptualnega pri- stopa, aplikabilnega v antropologiji spolov in izobraževanja, poudarjata analizo strukturnih pogojev in preučevanje simbolnih družbenih proce-sov, ki se je oblikovala v okvirih strukturalizma. »Strukturalni funkcio-nalizem« kot družboslovna teorija za razumevanje strukturnih relacij v družbi 4 je (poleg »kulturne ekologije«) rojstno mesto dveh tudi v huma- nistiki težko pogrešljivih konceptov obravnave spolov: spolna vloga in sta- tus (spola) . Simbolna raven družbenega življenja (»simbolni procesi«) pa se v obravnavanem okviru pojasnjuje z »družbenim interakcionalizmom« in »družbeno in kulturno reprodukcijo«. Obravnavata ju med seboj preple-teni raziskovanji družbene in kulturne reprodukcije (tu gre za preučevanje u trj ev an j a in tr ans mis i j e i d eo l ogi j, ki pod p ir a j o vztr a j n o n ee n ak o s po ln o razmerje v šoli, in primerjavo spolnih stratifi kacij v šoli in širši družbi) in družbene interakcije ( izmenjave med akterji/ -kami, ki vodijo do različnih izkušenj v izobraževalnem okolju in v raznolikost socializacij v vloge odra-slih žensk in moških). Teme študij interakcije so: – izkušnje v formalnem in neformalnem izobraževanju, ki odkrito in prikrito prispevajo k vzdrževanju obstoječih spolnih razmerij 4 Raziskovanje, kako spolne vloge korespondirajo z družbenimi institucijami in strukturami, kako družbene skupine pojmujejo/uporabljajo spol, da organizirajo vloge, statuse, norme in vrednote (prim. Goetz in Grant , 1988: 183–184).  Metodologija z etiko – prežetje izobraževalnih okolij s spolnim simbolizmom – utelešanje spolne stratifi kacije skozi vsakdanje šolske izkušnje – oblikovanje in izkazovanje spolnih identitet in repertoarjev spol- n o » s t e r e o t i p n i h « v l o g s s t r a n i u č i t e l j e v / - i c i n p r t o f e s o r i c / - j e v t e r učenk/-cev in dijakinj/-kov – perspektive življenjskega poteka glede na spol in vzgojo in izobraževanje– strukturne značilnosti učilnic in šol (na primer oblikovanje sku- pin glede na sposobnost) in njihov posredni vpliv na spolna razmerja – razlike v ženskosti in moškosti glede na raso, etnično skupino, razred – intersekcije med pomnoženimi statusi, ki modicirajo spolne izku- šnje v izobraževanju (in vzgoji), in vloge, ki jih imajo šolajoči se glede na spreminjajočo se statusno konfi guracijo – načine deške priučitve in izvajanja dominacije in poniževanja žensk – motivacije dečkov/fantov za podreditev žensk, ki vzniknejo v šol- skem okolju V ospredju vseh navedenih tematizacij so odnosi moči, ki pa jih študi- je družbeno-kulturne reprodukcije obravnavajo kot osrednjo relacijo sko-zi preučevanje: – kulturne produkcije oblik zavesti, vedenja in pričakovanj v družbe- nih podskupinah – utrjevanja obstoječih spolnih razmerij – paradigem spolnih razlik, ki se kažejo kot prostovoljno izbrane in ute- meljene bolj v nekakšnih značilnostih kot v sistematičnem seksizmu. Študije kulturne in družbene reprodukcije interpretirajo transmisije in transformacije spolnih ( gender ) relacij, pri čemer pa ne gre za zgolj eno- značno ugotavljanje strukturnih razmerij, temveč za detektiranje negoto-vosti in nasprotij, s tem da se lahko določena spolna vloga ne le interpre-tira, temveč tudi udejanja v različnih fazah življenja na različnih pozicijah moči (Goetz in Grant , 1988: 187–190). S pozicije moči pa je ženska/dekli-ška vloga lahko tudi ambivalentna. Sami na primer v tekstu opisujeva pri-mer »deških« deklic ( ladettes ) , ki so u po rnišk e po sv o jem zunan jem vi - dezu in vedenju, ne pa po čustvovanju. Obenem uporniška vloga ne varu-je pred zdrsom v spolno podrejeno vlogo v odraslosti, še več, uporništvo, prekinjeno šolanje, zgodnja nosečnost lahko še pospešijo prevzemanje take vloge (Anyon , v Goetz in Grant , 1988: 189). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Kot je razvidno iz pričujočega »popisa« usmeritev in tematik koncep- tualnega pristopa k antropologiji spola in izobraževanja, ni zabeležiti raz-lik z aparatom, ki ga uporablja feministično raziskovanje ali, denimo, kri-tična analiza družbe, kot je aplicirana v študije spolov in feministično re-fl eksijo. Kljub temu pa je treba opozoriti na določen poudarek, ki je videti domena teh, slednjih področij. Gre za previdnost in refl eksivnost v uporabi pojmovnega aparata in konceptualizacijah ter dekonstruiranjih temeljnih pojmov in kategorij, kot so spol, ženske/žensko, moški/moško, spolna raz-lika, subjekt, identiteta, diskurzivno/simbolno. Prav analiza tega nazadnje navedenega koncepta, koncepta simbolnega, privede tu na področje, ki je v fokusu najinega raziskovalnega interesa – materialna raven konstrukcij spolov in sprege spolnosti in nasilja. Težko bi bilo namreč razviti misel, da se na obravnavanem polju gibljeva pretežno na ravni (razlage) simbolizacij. Odnosi med ljudmi, znaki/pome-ni in stvarmi (vključujočimi materialno razsežnost prostora, kot je na pri-mer razred ali šola) so lahko danes v ločitvi mišljeni samo v obliki sheme; pri strukturiranju na objektni in simbolni svet v sodobnem družboslov-ju/humanistiki gre bolj za pripomoček mišljenja kot razumevanje samo. V tem smislu se velja opredeliti do družboslovne teorije, ki postavlja objek -te v interpretativno središče (objekti kot osrednji akterji) razumevanja so-dobnih družb (ta teoretski trend v razlagi novih medijev opisuje B. Luthar , 2007). Materialne stvari so za družbene vede bodisi v celoti zunanje okolje ali objek- tivni svet bodisi simbolna artikulacija družbenih razmerij. Tako materialnost včasih ostaja okolje zunaj subjekta, drugič ljudje stopajo v interakcijo z ločenimi-mi objekti, ali pa se materialne objekte uporablja kot orodja, ki povečajo člove-ško instrumentalnost, torej kot akterjev podaljšek (ibid.: S7). Vloga tehnopredmetov v sodobnem družbeno-kulturnem okolju je bila s feministične teoretske perspektive raznoliko tematizirana, pomembno je zlasti razumevanje vitalne spetosti objektov (ne le njihovih pomenov) in človeškega delovanja ter čutenja (prim. Haraway , 1999). 5 Enako zanima- nje za objekte je zaznati v socioloških študijah kulture. Pripoznano je na 5 Najbolj slaven primer je nedvomno »Kiborški manifest« D. Haraway (1999, v orig. izšel leta 1985), v katerem D. Haraway vpelje kiborga (kiborginjo) kot mejno bitje, križanca med strojem in organizmom, a hkrati ne kot nekaj (do)končanega, pač pa nekaj, kar se nenehno transformira in misli na novo. Kiborg je fi guracija (ne sicer edina v njenem »kritično-teoretičnem ZOO-ju«, kot pravi sama), ki zahteva, da razmislimo o vidikih komunikacijskih sistemov, o spajanju organ-skega in tehnološkega, saj so komunikacijske tehnologije in biotehnologije »odločilna orodja, ki na novo izdelujejo naša telesa« (Haraway , 1999: 264). A kiborg ne pomeni hkrati kar vsakega  Metodologija z etiko primer Jamesonovo interpretiranje oglaševanja in pornografi je, ki hiper- potrošniške predmete in pornomaterial podobno razume v funkciji nove-ga strukturiranja bivanja in čutenja (1991). Prav tako raziskovanje priču-jočega področja novih medijev v segmentu pornografi je pogosto vzame v precep objektna razmerja. Naj izpostaviva na primer ekransko površino in »trzavice« tehnološko slabe produkcije porna ali pa lesk lista v pornoreviji kot akterje v procesu fi ziološkega odziva tekom pornokonzumpcije, ki je v jedru sodobnega raziskovanja porna in njegovih spolno diskriminatornih razmerij (MacKinnon , 1996; Melendez , 2004). K tej problematiki se bova še vrnili, morda bi na tem mestu omenili le še tematizacijo kibernetskih svetov, kjer človeški organizem vibrira v skladu s »povečano resničnostjo« v taktilni, avdiovizualni dimenziji (Williams, v Wall, 2007: 129; Streho-vec , 2007: 219), čeprav gre za »le« za imaginarni produkt človeka uporab-nika, producenta in stroja. Interakcija med človekom in objektom/aparatom/strojem ima prav zara- di delovanja na čustveno-čutni ravni pomembno vlogo v temeljnih družbe-nih strukturah. Gre za stvarno izkušanje denimo pogubljenosti ali moči, četudi je človek »zgolj« v odnosu z ekranom mobilnega telefona (Streho-vec , 2007: 188) ali pa se »dotika« drugega z roko na miški ali sprožilcu. Stvari torej lahko razumemo kot akterje, ne zgolj kot pasivne objekte. Nečlove- ški akterji, ki delujejo, kot bi bila v njihovo delovanje vključena namera, volja, se mešajo s človeškimi in tako oblikujejo mrežo. Materialni objekti postanejo no-silci družbenih pravil, ki so aplicirana na ljudi in na ta način posegajo v odnose moči ter nadzorujejo védenje in družbene prakse. T o delovanje seveda ni pri-merljivo z refl eksivno zavestjo, ki je značilna za ljudi. Objekti imajo vlogo akter-ja, toda njihovo delovanje izhaja iz človeškega delovanja, ki jih oblikuje, upora-blja (Luthar , 2007: S14). V pričujoči razpravi na konkretnih primerih nasilja in spolnega nasi- lja v slovenskih osnovnih in srednjih šolah analizirava pomemben, »ak-tivni« status in vlogo mobilnega telefona in spleta v smislu produkcije sa-mega dogodka in njegovih razsežnosti v medosebnih odnosih. S te pozici-je bi se lahko reklo, da ima omenjena »sociologija materialnosti« vrednost predvsem zato, ker poudarja objektni aspekt družbe (je »objektnosredišč-na«, prim. ibid.: 11), ne pa, ker bi razumela razmerje med ljudmi in objekti pri vzdrževanju družbenih oblik na radikalno nov, »bolj resničen« ali bolj »poglobljen« način. Prej se zdi, da gre za premeno fokusa. artefaktnega, strojnega razmerja s človeškimi bitji. Za več o tem gl. Haraway , 2000: 127, in nasl.; Haraway , 1999: 241, in nasl. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Etika Etika raziskovanja je predmet razprav in opredelitev zlasti v povezavi z odnosom do informatorjev/-k, respondentov/-k, posebej še pri etnograf-skih metodah, kjer je odnos poosebljen in identiteta v procesu pripove-di neprikrito pričujoča, nabor podatkov izčrpnejši in najpogosteje pove-zan z zasebnostjo. Posledično so okviru etnologije in antropologije poklic-ni kodeksi in norme raziskovalnega védenja znanstveno priznana temati-ka, ki pa se ne dotika samo problematike informatorskih oseb. M. Ramšak v uvodnem delu monografi je o študijskem primeru življenjskih zgodb Por- tret glasov navaja tri tematska področja oziroma »osnovna načela« etno- grafske etike; prvo se nanaša na »nosilce informacij« oziroma na infor-matorsko ali ciljno skupino (objekt raziskovanja). Drugo zadeva odnos do kolegov/-ic, in kot v nadaljevanju izpostavi avtorica, gre v tem primeru tudi za problematiko preverljivosti in nadaljevanja znanstvenega dela; tretje na-čelo pa je povezano z odnosom raziskovalnega subjekta do »sponzorjev«, tj. instanc fi nanciranja (2003: 128). Informatorska skupina iz etične perspektive odpira vrsto refl eksij, ti- sta najpogostejša pa je praviloma povezana z normami človekovih pravic, ki so tudi zakonsko opredeljene. Gre za tajnost podatkov in spoštovanje človeške integritete, pri čemer utegne neetično ravnanje povzročiti moral-no škodo (lahko pa tudi povsem oprijemljivo škodo v konkretnih odno-sih osebe, ki informira). Razmerje, ki to škodo lahko povzroči, je razmerje izkoriščanja, ki mu avtorica zoperstavlja Kantov moralni imperativ (ibid.: 126). Zdi se, da je prvi napotek, ali bolje, obveznost raziskovalke in razi-skovalca v situaciji pred pridobivanjem osebnih informacij dobiti privolje-nje govorca/-ke ali pisnega pričevalca/-ke in mu/ji zagotoviti anonimnost. Pravilo, ki se v navedenem delu postavlja v povezavi z življenjsko zgodbo, velja za vsako etnografsko in, širše, kvalitativno metodo, ki temelji na per-sonifi ciranem odnosu in pri kateri je identiteta informatorske osebe zna- na. Zahteva po etični drži raziskovalcev in raziskovalk, njena ustreznost, ki je eno od meril za kakovost znanstvenoraziskovalnega projekta, običajno ni sistematično razdelana in običajno (vsaj na »naših«, feminističnih, so-cioloških, antropoloških raziskovalnih področjih) zadostuje izjava o etič-nem odnosu do informatorskih oseb in navedba v smislu, da so osebni po-datki zavarovani in viri v raziskovalni študiji neprepoznavni. Enako velja za etičnost pristopa k obravnavanim kvalitativnim metodam, ki se upora-bljajo za pridobivanje podatkov v okviru različnih strokovnih dejavnosti, na primer v trženju ali zdravstvu (Kreuger in Casey , 2000; Family Health International ).  Metodologija z etiko Tej navidezni preprostosti navkljub pa etika raziskovanja že v območju obveznosti o anonimnosti virov v zapisu in poročanju o informacijah,6 ki so povezane z zasebnostjo in intimo, postavlja pred nas osrednjo kontrover-zo. M. Ramšak jo nakazuje med vrsticami. Kot pravi, je posledica anoni-mnosti virov nepreverljivost raziskovalnega dela in nemožnost nadaljeva-nja raziskave s strani drugega raziskovalca ali raziskovalke. Hkrati je tako »vzet« glas tistim, katerih možnosti, da bi bili v družbi slišani, so že tako ali tako močno okrnjene (ibid.: 141). Protiargument, da se oseba, ki informira, sama odloči, ali želi biti nave- dena kot vir ali ne, ne ustreza povsem, saj ne upošteva razmerij moči, skozi katere se kažeta marginalna govorka in govorec kot manj kredibilna, če je njun glas osamljen. Na ta način lahko razumemo odločitev za anonimnost kot prisilno, čeprav gre za ponotranjenje razmerij moči in ne za dejansko opresijo. Hkrati pa je treba opozoriti še na dodaten problem, ki se nanaša zgolj na en segment prikrivanja identitete; raziskovanje po principu zauka-zane neprepoznavnosti v procesu snemanja in zapisovanja opažanj včasih enostavno ne deluje. Kot opozarja M. Eisenhart , je vztrajna napetost med nujo zaščititi osebe, ki informirajo, in potrebo navajati podrobnosti, ki omogočajo globlje razu-mevanje, tu pogosto osrednja. Ta napetost se še zaostri, ko je treba predsta-viti multiple in različne perspektive (ali »glasove«). Denimo: kaj pa, če s tem, ko zaščitimo nekatere sodelujoče, razkrijemo ali privilegiramo druge? Kaj pa če je razumevanje ene perspektive odvisno od razkritja razmerja do druge, ki bi jo bilo treba zaščititi? (Eisenhart , 2001: 19.) Avtorici sva etična načela raziskovanja na opisani ravni aplicirali zlasti v pripravi diskusij v dveh fokusnih skupinah otrok, 7 ki sta bili izvedeni v okviru projekta »Epistemološki in kulturni vidiki konstrukcije spolnosti in nasilja v novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (IKT) ter njihovo sprejemanje pri otrocih in mladih«. 8 O diskusijah so otroke infor- mirali starši, ti so kot njihovi zastopniki/-ce tudi podpisali soglasje za ude-ležbo. Predhodne (pisne) informacije, ki so jih dobili starši, so vključeva-le osnovne podatke o raziskavi in opredelitev odgovornih oseb glede rabe pridobljenih informacij ter zagotovilo o anonimnosti osebnih podatkov v procesu znanstvenoraziskovalne obdelave. Predstavljen je bil raziskoval-ni namen, naštete so bile posamezne tematike in način izvajanja pogovo- 6 Izjema so primeri, ko se informator/-ka želi razkriti. 7 Interpretativno delo se v času pisanja monografske publikacije še ni začelo. 8 Izvajata ga avtorici pričujočega dela, prvopodpisana kot vodja (s strani Pedagoškega inštituta), fi nancira pa ga ARRS. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  ra, z obljubo, da je v sklepnem delu načrtovano izobraževalno informiranje otrok o temi (konstrukcije/podobe spolnosti in nasilja). Otroci dveh staro-stnih skupin (6. in 8. razred osnovne šole) so bili prav tako kot njihovi star-ši, a na zanje ustrezni ravni, seznanjeni z vsem naštetim na začetku izved-be pogovora v fokusnih skupinah. 9 Večji problem, ki se je pokazal med pri- pravo, je bilo prav vprašanje zakrivanja identitete otrok v samem pogovoru. Glede na okoliščine, med katerimi naj izpostaviva občutljivost teme, do-mačnost med otroki (sošolke in sošolci) in izjemnost situacije, ki je vklju-čevala prisotnost tujih oseb, sva presodili, da bi etnografsko pravilo izmi-šljenih imen ali kod sodelujočih (ki velja za snemanja in beleženja) dalo iz-vedbi pridih komičnosti in absurdnosti. Zato so bili otroci med pogovo-rom poimenovani s svojimi lastnimi imeni, hkrati pa so lističi z zapisom kode ob imenu, ki so jih imeli pred sabo, omogočili, da so terenski zapiski kodirani in identiteta otrok s tem zakrita. Enako velja tudi za transkript. Kljub relevantnosti omenjene problematike, ki sva jo pojasnili v okvi- ru etnografskih metod, se iz najinega zornega kota temeljna in najbolj dalj-nosežna etična dilema feminističnega, antropološkega in sociološkega raz-iskovanja skriva drugje. Nanjo sva že opozorili v obravnavi epistemoloških izhodišč raziskovanja. Naj jo tule predstaviva v obliki vprašanja in nato n a n j o d g o v o r i v a n e k o l i k o d r u g a č e . J e e t i č n i o d n o s o z i r o m a k o n s t i t u c i j a moralne raziskovalne subjektivitete možna brez prepoznavanja in občutlji-vosti za učinke znanstvenega diskurza na strukturna razmerja v družbi in s tem tudi na posameznico in posameznika v njuni substancialni biti? 10 Jezik skozi univerzalizacijo in abstrahiranje, ki temeljita na ideji (ovre- dnotene) razlike, zajeda substancialnost telesa (Kellogg , 2001: 19). To še posebej velja za govor, ki si lasti značaj znanstvene »resnice«. Navedena transgresivna razsežnost daje vsebini dodaten pomen; posredovane misli so spete z občutki in telesnimi odzivi oziroma beseda se ugnezdi v telo, tako da najprej dekonstruira sebstvo na telesni ravni in ga nato rekonstru-ira. Občutljivost, ki presega razumevanje za položaj druge/-ga, se odraža v enem od ciljev feministične etike, kot jih defi nira feministična fi lozofi nja A. M. Jaggar . Gre za » moralno kritiko« delovanja in praks, ki vzdržuje-jo podrejeni položaj žensk, pri čemer delo v okvirih feminizmov ni izvzeto (1991: 528–529). Na tej ravni lahko prepoznavamo izhodišče za feminiz- 9 Pogovor je moderirala podiplomska študentka Nina Sirk (Univerza v Novi Gorici, Interkultur- ni študiji – primerjalni študij idej in kultur, smer: medicinska antropologija). 10 Denimo, kot piše M. Eisenhart , se je treba spopasti tudi z vprašanji, kako predstaviti »vročo« informacijo o skupini, kot so revne in neporočene matere, ko pa bo politična desnica to informa- cijo uporabila proti skupini (Eisenhart , 2001: 20).  Metodologija z etiko me, ki so diferencirali položaj žensk, najprej iz perspektive »rase«, etnije in imperializma, in se deloma tudi odpovedali ideji zastopništva. A. M. Jaggar v svoji enciklopedični razpravi o feministični etiki pripisu- je moralni refl eksiji uvajanje določenih tem v raziskovanje, ki je bilo izvor- no feminističnega značaja. Povezane so s telesom: abortus, seksualnost, kom-pulzivna (normativna) heteroseksualnost, spolno nadlegovanje in posilstvo, reprezentacije/konstrukcije »moškosti« in »ženskosti«, zlasti v povezavi z množičnimi/informativnimi mediji in pornografi jo, delitev domačega dela, samoprezentacija, vključno s telesno samopodobo in modnim videzom, in kot zelo pomembno, tudi vloga jezika v utrjevanju in izražanju podrejene-ga položaja žensk. V tematizaciji telesa se proizvede tudi feministična kritika razsvetljenskega pojmovanja individua (Jaggar , 1991: 534–535). V nasprotju z neoliberalnimi stališči, ki so do moči zakonov zadržana, hkrati pa ne preizprašujejo neformalnih norm vsakdanjosti, ki konstitui-rajo življenje, so feminizmi iz tez o normiranju spola, spolnosti in teles raz-vili teorijo družbenega subjekta, ki ga »držijo skupaj« norme pridobiva-nja vednosti in življenjske prakse. Za feministično perspektivo je potemta-kem značilen ambivalenten odnos do norm: dekonstrukcija tradicionalnih diskriminatornih norm spolov, spolnosti, telesnosti, hkrati pa ustvarjanje novih norm v okviru marginaliziranih skupin. J. Butler ob tem izposta-vlja ( tudi empirično ) vprašanje intelegibilnosti norm iz večinskega zorne-ga kota in ugotavlja, da je boljša neintelegibilnost kot podrejanje. Obenem opisuje manjšinske norme kot prehodne, z vlogo v transformaciji sebstva in nasprotovanju univerzabilnosti. Diferencirana pozicioniranja, ki sovpa-dajo z diferencirano željo, so učinek delujočega subjekta (Butler , 2004: 3). T a delujoči subjekt, ki je marginaliziran, procesiran in brez stabilne iden-titete, je manj intelegibilen, tudi ko je ali postane subjekt raziskovanja. Ta odprtost subjekta znanosti in teorije pomeni fl eksibilnost v prepoznavanju lastne umeščenosti v mreži vednosti, ki se spreminja z novimi refl eksijami in spoznanji. »Etični refl eks« proti univerzalizmu norm, kot delovanje za omejevanje univerzalizma opredeli J. Butler (ibid.: 8), je torej osnovna etič-na drža v feminističnem raziskovanju razsežnosti spola, pa naj gre za izho-diščni odnos do tradicionalnih oziroma konvencionalnih norm ospoljenj ali samo za (samo)umestitev raziskovalke. Tako etično »normiranje« raziskovanja razumeva kot ključno za sodo- ben pristop v družboslovnih in humanističnih vedah. Če se tule vrneva k svojemu izhodišču v obravnavi vprašanja etike, torej k vidiku etike v etno-grafskih metodah, morava dodati nov poudarek. Preskriptivna dimenzi- Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  ja zgodbe informatorske osebe je vpisana v deskripcijo, saj jo naredi intele- gibilno na določeni ravni pojmovanja, ki ga s tem utrjuje (če parafrazirava M. Ramšak , 2003: 151). Hkrati pa je taka predpisovalna razsežnost vsebi-ne značilna tudi za »zgodbo« raziskovalke in raziskovalca. V predhodnih epistemoloških in metodoloških izhodiščih in tezah sva obravnavali pro-blematiko pristopa k vednosti in same konceptualizacije raziskovalnih ka-tegorij, ki se prav tako dotikata etike, tule pa se soočava tudi s povsem kon-kretnim problemom, kako zapisati paradigmatsko, a »živo« zgodbo in se pri tem držati izbranih etičnih načel. Na izziv sva naleteli pri svojem pro-jektnem delu, 11 lotili pa sva se ga tako, da sva povezali problematiko iden- titete in človeške integritete vira v znanstvenem raziskovanju in razumeva-nje učinkov diskurzov na utelešene »usode«. Teza o substancialnem delo-vanju govora je bila v okviru nekaterih konkretnih študij primerov kot re-alna možnost povsem nazorna in prozaična. Poročila o nasilju in spolnem nasilju nad otroki in med njimi ter otrok nad učiteljicami/-ji bi skozi pre-poznavnost vira in zgodbe lahko dobila povsem neželeno razsežnost. Če bi opisali pogoje možnosti za reprodukcijo nasilja in spolnega nasi- lja (ne glede na to, ali se to reproducira z utrjevanjem nasilniškega ali žrtve-nega položaja) s pomočjo konkretnih, dejanskih primerov, bi mnogokrat nehote implicitno predpostavljali tudi življenjski potek vpletenih oseb. Kljub temu, da določene življenjske okoliščine ustvarjajo pogoje za dolo-čeno »usodo«, pa gre za možnost (lahko tudi verjetnost), ne pa nujo. Pre-ko pojmovanja neposrednosti, vzročnosti vezi med družbenimi in kultur-nimi pogoji in razvojem individualnega življenja se oblikuje matrica za re-produkcijo družbenostrukturnih razmerij. Temu se je treba izogniti, hkra-ti pa je pogoje življenja, v našem primeru otrok in odraščajočih, dobro ilu-strativno, konkretneje opisati. Da bi najin diskurz odseval obe zahtevi, tj. zahtevo po nazornosti na eni in spoštovanje integritete in individualnosti 12 nosilcev/-k zgodb na drugi strani, sva se odločili za dva pristopa. O konkre-tnih primerih, ki so se ponavljali, poročava v obliki opisa fenomena. Poseb-ne dogodke, ki pa so vendarle povezani s trendi v socializaciji otrok (če slo-venski prostor primerjava s tujino), pa zapisujeva shematizirano in v nizu izstopajočih primerov. 11 Na tem mestu se nanašava na projekt »Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008/2011 na področju socialnih in državljanskih kompe-tenc« in na tematski sklop 6 v tem okviru: Prepoznavanje in preprečevanje nasilja. Projekt vodi Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, fi nancira pa ga Ministrstvo za šolstvo in šport RS. 12 Z » i n d i v i d u a l n o s t j o « s e n e n a n a š a v a n a n e o l i b e r a l n i k o n c e p t d o m n e v n o s v o b o d n e posameznice in posameznika; s tem terminom opredeljujeva specifi čen in kompleksen, neulov- ljivo individualiziran splet družbenih in kulturnih okoliščin, ki konstituirajo individuum.  Metodologija z etiko Etična dimenzija razmisleka o lastnem raziskovalnem delu prikliče v obravnavo še dve temi, ene sva se že predhodno dotaknili. Gre za moč po-ložaja raziskovalke (»tiste, ki ve«), ki jo je treba omejiti s priznavanjem omejitev. Te se ne nanašajo zgolj na umeščenost v sferi (znanstvene) ve-dnosti, ki sva jo že opredelili z navedbo svojih področnih preferenc (in jo tudi sproti nakazujeva z navajanjem virov in izpeljavo koncepcij). Spoznav-ni razpon, ki ni razvezljiv od emocionalnih investicij v objekte in razisko-valne teme, se prvenstveno določa v odnosu do lastne pozicioniranosti v družbeno-kulturnih razmerjih, tj. v odnosu do sposobnosti refl ektiranja lastne lokacije. Najina perspektiva je v tem smislu srednjeslojna in urba-na, ne povsem neodvisna od evropocentrizma in »postranzicijskega« oko-lja, heteroseksualna in zaznamovana z levo alternativno, tj. družbenimi gi-banji osemdesetih let preteklega stoletja. S to opredelitvijo se ne distanci-rava od, denimo, tematizacije homoseksualnosti in lezbištva ali problema-tike revščine, odrekava pa se zastopniškim intencam v zvezi z navedenimi družbenimi skupinami. Hkrati je treba priznati, da izkušnje, pridobljene v okviru najinih življenjskih in refl eksivnih lokacij/pozicij, pojasnjujejo ne- katere poudarke v razisk ovan ju in senzibilnosti za določene teme in celo objekte raziskovanja. Vzemimo kot najbolj eklatanten primer znanstveno-raziskovalni interes za segment otrok, posebej njihovo ospoljenje. 13 Pove- zan je z zavestjo o položaju žensk (v specifi čni družbeno-kulturni konste- laciji) in navezujočim se delovanjem; medsebojna povezanost med delova-njem za ženske in za otroke pa je, kot dokazuje M. Dobnikar , za feminiz-me kar značilna (2009). Sami interesa za segment otrok, kot je bilo izpri-čano tudi že drugje, ne povezujeva s tradicionalno žensko vlogo, ki se ude-janja v skrbi za druge (če pri tem mislimo na skupinski družbeni subjekt). Veževa ga na položaj žensk, ki je prepleten s socializacijo in odraščanjem v registru spola. Razsežnost etike se je odprla tudi pri razmisleku o oblikovanju kuriku- luma za »spolno vzgojo«. J. A. Diorio naredi primerjavo z medicinsko pra-kso, kjer se pričakuje, da bodo zdravniki in zdravnice spremljali svoje po-dročje in bili seznanjeni z najnovejšimi izsledki na področju denimo zdra-vljenja specifi čnih bolezni. Zdravniki in zdravnice delajo v kulturi, kjer se pričakuje, da vedo, da to morajo početi. Kaj pa učitelji in učiteljice »spol-ne vzgoje « ter sestavljalci in sestavljalke kurikulumov ? Ti so umeščeni v sfero, kjer takih pričakovanj očitno ni: »Prav gotovo velja obveznost spre-mljati področje tudi za edukatorje in edukatorke. Dejstvo, da te obveznosti ne prepoznajo ne sami ne splošna javnost, ne zmanjšuje tega, da je ne spre- 13 O nastanku koncepta ospoljenja v slovenskem jeziku gl. Šribar , 2004: 14. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  mljati področja narobe.« (Diorio , 2001: 297, in nasl.) Ta ugotovitev je per- tinentna ne glede na to, ali so nove teorije o seksualnosti točne ali ne. Po-sledice takega ravnanja so potencialno škodljive, zato je napačno, da ta kul-tura ne razvije pričakovanj, da bodo praktiki ostajali na tekočem s teore-tičnim razvojem, ki je relevanten za njihovo delo. Minimalna zahteva eti-ke poučevanja tega področja bi tako bila, da edukatorji pokažejo, da seksu-alnosti ne jemljejo kot samoumevne, da so preučili obseg možnosti na tem področju – čeprav je težko defi nirati, kakšne so meje – in zakaj uporablja-jo prav ta pristop ali perspektivo. Če merimo po tem minimalnem standar-du, piše J. A. Diorio , se izkaže, da ga velik del poučevanja ne dosega (Dio-rio , 2001: 298). Parametre »spolne vzgoje«, ki jih tu predstavljava v okviru platforme strategij za izboljšanje stanja na obravnavanem področju, zato dopolnjuje-va s komentarjem v obliki smernic za ustrezne izbire med možnimi (deni-mo kompetentni edukatorji/-ke in ne nekompetentni, pri čemer potem ka-toliško duhovništvo ne le implicitno, marveč tudi eksplicitno ni več opci-ja).  Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve na poti k dobrim praksam Slovenija tako na področju vzpostavljanja znanstvenega aparata za obravnavanje spolov kot tudi na področju t. i. spolne vzgoje v osnov- nih in srednjih šolah beleži manko. »Spolna vzgoja« je v najbolj razvitih demokratičnih družbah pomemben formalni okvir za obravnavo spolnih vlog, osebnostne integritete, spolnih usmeritev, samopodobe, pa tudi nasi-lja, komercialnih konstrukcij seksualnosti, tveganj spletnih pornografskih strani in podobno. Strateški dokumenti EU in OZN poudarjajo pomen z dr a v e s p o ln o s t i in r e p r o d uk c i j s k e ga z dr a vj a ml a dih in še p o s e b e j d e kli c . Opozarjajo, da je informiranost na področju spolnosti pomembna tako z vidika spolnega zdravja (preprečevanje spolno prenosljivih okužb, (pre)zgo-dnje nosečnosti in spolnih zlorab) kot z vidika osebnostne integritete in ra-zvoja ter vključevanja v družbo skozi nadaljevanje izobraževanja in poklic-no izbiro. Š t u d i j e , k i s o b i l e n a r e j e n e p r e d v s e m v t u j i n i ( Z D A , V e l i k i B r i t a n i j i , Skandinaviji), kažejo na povezanost med tradicionalnimi spolnimi vloga-mi v seksualnosti in nasiljem ter spolnim nasiljem; poudarek refl eksije je na normiranju spolnosti in normaliziranju spolno ( gender ) zaznamovane- ga nasilja v seksualnosti in ne na neposrednem učinku obravnavanih kon-strukcij (Šribar , 2006). Ta problem je še posebej pereč v sodobni družbi, saj je prežeta z medijskim diskurzom in tehnološko posredovano komunikaci-jo, ki skupaj obnavljata in poživljata diskriminatorne tradicionalne spolne vloge v spolnosti in širše v medosebnih odnosih (samoumevnost izvajanja nasilja kot znaka moškosti). Obenem so tudi same komercialne konstruk-cije na ravni produkcije pogosto prizorišče spolnih zlorab ali celo orodje pri Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  spolnih zločinih. Če šola ne da ustreznih informacij, ki delujejo kot proti- utež komercialnim konstrukcijam seksualnosti in nasilja, so otroci na tem področju prepuščeni samim sebi oziroma je njihova dobrobit odvisna zgolj od zrelosti, informiranosti in razpoložljivosti drugih pomembnih odraslih (ki pa svojo nalogo opravijo ali pa tudi ne). Posredovanje znanja in učenje na tem področju je v Sloveniji še toliko bolj pomembno, saj v nevladnem sektorju ni organizacije, ki bi se celovito posvečala obravnavani problema-tiki, tako da bi bila sistematično in prepoznavno vpeta v javni diskurz. Vzgoja in izobraževanje sta polji, ki otrokom in mladim skozi predme- tnike in prikriti kurikulum posredujeta mnoge vsebine in usmeritve, ki za-devajo seksualnost in nasilje; obe sferi sta spontano pojmovani kot narav-ni, problemi se navidezno zastavljajo zgolj glede uravnavanja teh fenome-nov življenja. Spregledana pa je tudi že omenjena pomembna vloga pojmo-vanja spola prav v razmerjih spolnosti in nasilja. V tem smislu zarisujeva ne-katere točke, kjer je feministična refl eksija najrelevantnejša (ali bi vsaj mo- rala biti), še sploh, ker je spol kot osrednje (ali eno od osrednjih) organiza-cijskih načel v izobraževanju vse prepogosto spregledan (Leach , 1990: 455) oziroma razumljen kot nekaj, kar je nepomembno ali kar je morda bilo po-membno, pa ni več, kar je najbrž del iste retorike spregledovanja. 1 Prav ta »nevprašljivost« je lahko zelo indikativna, ker povzroči, da se problemati-ka zakrije, da se zazdi, da problemov ni, in so tako negativni učinki lahko še močnejši. Posebej z vidika družbene enakosti spolov in pravic žensk in deklic so te pedagoške vsebine, ki ne opuščajo diskriminatornega diskurza o tradicionalnih spolnih vlogah, mnogokrat družbeno in osebnostno de-struktivne, hkrati pa neizprašane. Tako se, kot že navedeno, pogosto po-vezujejo z agresivnim vedenjem dečkov. Obenem še vedno velja pričakova-nje o trpnosti (pasivnosti) deklic. Lahko bi tudi rekli, da se obstoječe spol-ne hierarhije podpirajo prav s tem, da se o vprašanjih in problemih ne go-vori (Russell , 1986: 350). Kaj »enakost med spoloma« sicer natanko implicira, je lahko sporno, tako v feminizmu kot zunaj njega. To pa ne pomeni, da je vse delo, ki je za-stavljeno drugače in ki o razlikah med spoloma ne razmišlja, napačno in da obstaja preprosta, neproblematična resnica (Walkerdine , 1989: 1–2, 6; 1 Tudi na ravni predšolske vzgoje se s temi problemi ne spopadamo vedno ustrezno. V okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja za vzgojiteljice (l. 2000 in nasl.) je vprašanje spolne razlike običajno zbudilo začudenje in odgovore v eni od naslednjih smeri: pri nas tega ni; imamo druge probleme; fantje so fantje, punce pa punce ipd. Podobno piše E. D. Bahovec (v Bahovec in Bregar Golobič , 2004: 13), da je pri sprejemanju Kurikuluma za vrtce (izšel je l. 1999) sorazmerno ve- liko oporekanja spodbudilo prav področje pravic deklic in da je bil glavni argument, da v našem edukacijskem sistemu diskriminacije po spolu ni.  Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve ... Vendramin , 2006: 89, 93–94). Gre za to, da so resnice konstruirane v do- ločenih svetovih in omejene na določena stališča. Pomembno je preizpra-šati okvire razprave – kar ne pomeni, da gre za relativiziranje resnice, mar-več za širitev pogleda na to, kako neko resnico raziskujemo (Cealey Harri-son , v Francis in Skelton , 2001: 56–57). Z roko v roki pa gresta tu poleg kategorialnega nasprotja »aktivnost« proti »pasivnosti« tudi sintagmatski nasprotji med »pravim razumeva-njem« proti »učenju na pamet«, ki ju pogosto proizvajata psihološka ve-dnost in pedagoška praksa. Te interpretacije izoblikujejo različne resnice o tem, kakšne so deklice/ženske, kaj je primerno zanje (tovrstne poveza-v e p r ev ev a j o u čn e ur e, o bšo ls k e d e j a vn o s ti, j ezik, v edn o s t ) : kak o j e d e ni -mo » neuspeh deklic stvar pomanjkljivega smisla za matematiko in logič-no sklepanje, medtem ko so dečki domnevni nosilci pravega in resničnega razumevanja in matematičnega znanja« (Bahovec , 1996: 113). Uspeh de-klic pogosto povezujejo z neuspehom dečkov oziroma o njem razmišlja-jo na ta način, da gre na račun uspeha dečkov. Šole domnevno ne poskrbi- jo za »tekmovalno« naravo dečkov, deklice so v mehkem izobraževalnem svetu uspešne zgolj zato, ker brezpogojno sprejemajo pravila igre, ipd. Po-dobno štejejo pomanjkanje konformnosti pri dečkih za bolj zanimivo kot skrb deklic za to, da bi storile tisto, kar je domnevno prav (Gray in Leith , 2004: 4). Zato je treba v tem okviru pozornost posvetiti (tudi) razlikam, o katerih pedagoško osebje meni, da obstajajo. Kodelja , ki izhaja iz pojma pravičnosti v izobraževanju, pravi, da se »diskriminacija deklic v tem pri-meru dogaja na podlagi verovanja, da razlike so, in ne na podlagi dejanskih razlik« (Kodelja , 2003: 77). Prav ta vidik je pogosto spregledan oziroma ni problematiziran. Nekaj o stanju doma in v tujini V slovenskem prostoru se je s šolsko prenovo že začel proces, ki v dolo- čenem okviru poskuša razvijati občutljivost za problematiko spolnega raz-likovanja in/ali diskriminacije v izobraževanju (prim. Kurikulum za vrt- ce, Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju ). Bela knjiga denimo govori o ena- kih možnostih in nediskriminiranosti ter opozarja na dejstvo, da obstaja-ta vsaj dva kurikuluma: formalni in prikriti. Med drugim omenja tudi na-čine vključevanja v skupnost ter z njimi neposredno povezano vzgojo za strpnost, solidarnost in odgovornost. Hkrati obstajajo študije, ki preuču-jejo vedenje in vrednotne sisteme mladih v Sloveniji, ki so prav tako indi-kator učinkovanja prikritega kurikuluma (Ule , 2007, 2008; Jeriček Klan-šček in dr., 2007). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Zelo nerazdelana oziroma pomanjkljivo obravnavana pa ostaja sfera šol- skega informiranja in vzgoje mladih na področju seksualnosti in spolne-ga zdravja. Slovenija je tako poleg Malte edina država, ki ni bila vključe-na v kompleksno raziskavo o spolni vzgoji v osnovnih in srednjih šolah; ta je bila objavljena leta 2006, opravljena pa je bila s sredstvi WHO v izvedbi mednarodne nevladne mreže International Planned Parenthod Organiza-tion (IPPF, 2006). Prav tako je izostala iz pregleda izobraževanja na podro-čju spolnosti in medosebnih odnosov Eurydice iz leta 2009, ki so ga opra-vili v Veliki Britaniji (NFER, 2009). Ob tem ne bo odveč podatek, da sta v zajemu in interpretaciji podatkov, ki imata globalne razsežnosti, vključe-ni dve geografsko-politično primerljivi državi, Poljska in Madžarska. Za-nemarjanje pomena teme spolnosti in medosebnih odnosov v izobraževal-nem sistemu ima še toliko bolj negativne učinke, saj se otroci in mladi se-znanjajo s tema temama predvsem preko medijskih in drugih komunika-cijskih, zlasti pornografskih konstrukcij, hkrati pa niso opremljeni za smo-trno opredeljevanje do teh podob. Nezadostno je namreč tudi izobraževa-nje in oblikovanje kompetenc odraščajočih na področju medijev, predvsem v smislu proaktivnega odnosa (kar kampanje za ozaveščanje mladih na tem področju le slabo nadomeščajo, saj predvsem opozarjajo na tveganja). Tako so na primer merila za izbirni predmet na temo medijev v okviru programa osnovnošolskega izobraževanja strokovno, z vidika poznavanja in ustvarja-nja medijev in medijskih vsebin, sicer lahko povsem relevantna, a ne upo-števajo (z izjemo nekaj referenc na internet, ki so uvrščene pod poglavje Te-levizija) kompleksnega pomena in vloge novih medijev v življenju otrok in mladih (gl. Košir et al., 2006). Hkrati se je treba vprašati, v kolikšni meri lahko uporaba generičnega moškega spola, ki je dejstvo omenjene priroč-niške »vzgoje za medije«, spodkoplje vsako resno obravnavo diskrimina-tornih vlog in statusov spolov v informativnih/množičnih medijih (in no-vih medijih). Tradicija pretežno feministične literature razkriva, da v večini progra- mov t. i. spolne vzgoje ( sexuality education ) prevladuje deerotizirana in kli- nična oblika izobraževanja in da torej umanjka »diskurz želje« (Allen , 2004: 151, in nasl.). 2 Običajno spolna vzgoja enači spolno zdravje z odso- tnostjo spolno prenosljivih bolezni in nezaželenih nosečnosti (pri čemer je razpon sredstev , s katerimi bi to dosegli, širok: od zagovarjanja abstinen-ce do bolj odprtih, »liberalnih« usmeritev in kurikulumov). L. Allen de-nimo predlaga vključitev diskurza erotike, ki bi vključeval ugotovitev , da so vsi mladostniki/ -ice, ne glede na spol in spolno identiteto ( transgender , 2 Terminološko in konceptualno izraz »spolna vzgoja« preizprašava v nadaljevanju.  Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve ... intersex , ženske, moški, lezbijke, geji, ipd.), spolni subjekti, ki imajo pra- vico do spolnega užitka in želje, v tovrstne programe. Vključitev tega dis-kurza v programe pomeni tudi »ustvarjanje prostorov, v katerih je spolna želja mladostnikov/-ic legitimirana, pozitivno integrirana in postane splo-šno sprejeta« (Allen , 2004: 152). Ob tem pa je seveda potrebna pazljivost, da diskurz erotike ne prispeva dodatno k heteronormalizirajočim tehni-kam, ki predstavljajo heteroseksualnost kot »normalno« in homoseksu-alnost kot odklon. L. Allen je opravila raziskavo na vzorcu novozelandskih mladostnikov/- ic, v kateri je ugotavljala razmerja med vednostjo o spolnosti, subjektivno-stih in praksah. U gotovila je tudi (kar bržk one ni novozelandska poseb-nost ), da so velika vrzel v mnogih programih že omembe lezbičnih, geje-vskih, biseksualnih, transgender in intersex identitet, če pa se homoseksu- alnost že »pojavi« v njih, potem je to pogosto v povezavi z geji in nevar-nostmi aidsa. T a tema je tudi v slovenskih kurikulumih za osnovno šolo precej »ob- robna« in je že pri oblikovanju kurikuluma povzročila veliko polemik. D. Rédai (2003), ki je raziskovala šolsko prenovo v Sloveniji, je od ene od svo-jih slovenskih respondentk izvedela, da sta bili pri predmetu družba še po-sebej problematični temi družine in spolne usmerjenosti. Do zapleta v ku-rikularni komisiji je prišlo že ob omembi ločitve zakoncev, še bolj pa se je zapletlo ob spolni usmerjenosti. Na Ministrstvo je bila celo poslana petici-ja, ki jo je podpisalo več kot trideset učiteljev in učiteljic, da naj se tema ho-moseksualnosti izpusti. Na koncu so jo vendarle vključili, toda bolj kot ne-obvezno. 3 Pri predmetu biologija je denimo tudi predviden pogovor o aid- s u – t o j e š e p o s e b e j o b č u t l j i v a t e m a, o b k a t e r i b i d i d ak t i č n a p r i p o r o č i -la morala specifi cirati ustrezen način govora (str. 22), saj se drugače lahko zgodi, da se pogovor o aidsu začne odvijati v okviru protiseksualne retori-ke. 4 Podobno velja za obravnavanje spolnih bolezni (str. 33) (Vendramin , 2005: 44). Vprašanje, ki si ga ob podobnih primerih v Združenih državah, Veliki Britaniji in Avstraliji zastavljajo Epstein et al. (2000: 128), je, zakaj 3 Do podobnih ugotovitev sta prišli tudi Komidar in Mandeljc , 2009. Podoben »škandal« se je pripetil bolj nedavno ob predavanju o družinah, ki ga je izpeljal R. Kuhar na domu ene od učenk (na domu zato, ker ga ni smel izvesti v šoli – kljub povabilu in kljub temu, da kurikulum za družbo za četrti razred predvideva pogovor o družinah) (Kuhar , 2010). Npr: med operativn-imi cilji je navedeno, da učenci/-ke prepoznavajo vrste družin in razumejo smisel povezovan-ja v družine. Spoznavali naj bi tudi razlike med ljudmi v skupnosti (tudi po spolu in spolni us-merjenosti). 4 Kot opozarjajo Epstein et al. (2000), je prav za raziskovanje izobraževanja o aidsu značilen ve- liko večji občutek za kontekst kot sicer. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  je treba tako dominantno institucijo, kot je heteroseksualnost, braniti tako vehementno in s tako visokimi vložki? Namen »spolne vzgoje«, kot piše L. Allen (2004: 154), v različnih zgo- dovinskih trenutkih posredujejo javni diskurzi, ki določajo družbene in gospodarske pojave kot »probleme«, s katerimi se je treba ukvarjati. To pa pomeni, da je bila »spolna vzgoja« vse od svojega začetka dojeta kot pripomoček za zaustavitev naraščajočih primerov spolnih bolezni, » pro-miskuitete«, »seksualne deviantnosti« in negativnih učinkov nezažele-nih nosečnosti. Rezultat tega osredotočanja na različne »družbene proble-me« je bil, da so pozitivno plat želje in užitka odrinili na stran. Pravzaprav je bila želja po zunajzakonski zvezi predstavljena kot temeljni dejavnik, ki je prispeval k tem problemom. Spolni odnos v nekem trenutku postane si-nonimen z reprodukcijo in tu želja ne dobi več prostora (Diorio in Mu-nro , 2000). Nadaljnja posledica reproduktivnega poduka, »kako semenči-ca oplodi jajčece«, je ta, da se spolna dejavnost izenači s heteroseksualno-stjo, kar vodi v osredotočenje na kontracepcijo, penetracijsko spolnost in nosečnost (Th orogood , nav. po Allen , 2004: 154). In drugič, spolna aktiv- nost se konstituira kot nevarna, kot »tvegan posel«, ker se prioriteta po-deli potencialno negativnim posledicam spolne dejavnosti nad pozitivni-mi (Allen , 2004: 154). In končno, podobe teles, ki se uporabljajo pri pou-ku, so medikalizirane, telesa so nekako raztelešena, genitalije označene kot »reproduktivni organi« (ibid.), kar spet potegne pozornost od seksualizi-ranih zunanjih obrisov telesa k njegovi reproduktivni funkciji. L. Allen opozarja (2004: 155, in nasl.), da poseben problem take zasno- ve zadeva dekleta, ker jim odreka subjektno pozicijo, s katere bi lahko ak-tivno izbirale (pogosto so predstavljene kot pasivne sprejemnice moške že-lje, težje naj bi dosegale spolni užitek kot fantje itn.). Poleg tega pa je vklju-čitev diskurza erotike pomembna tudi za fante. L. Allen je s svojo raziska-vo ugotovila, da je skoraj tri četrtine fantov v vzorcu svoje znanje o spolno-sti pridobivalo v pornografskih revijah, to znanje so označili kot »zelo ko-ristno« (medtem ko približno isti delež deklet ni nikoli konzultiral tovr-stnih revij). Tako bi vključitev diskurza erotike pozitivno vplivala na (oba) spola, saj bi pri dekletih odpravila morebitno neuspešno posredovanje ob-čutka osebne moči, pri fantih pa pomagala razrahljati izraze hegemonske moške heteroseksualnosti, ki omejujejo alternativne izraze moške seksual-nosti, hkrati pa tudi odvzemajo moč njihovim partnerjem. Poleg tega di-skurz erotike, 5 oziroma bolje, seksualnih privlačnosti in užitkov poma- 5 Erotičnost ima v mladostniškim žargonu (denimo » hot«, »hudo«) in pojmovanju razsežnosti antičnega erosa, vitalne življenjske sile, ki ni nujno povezana z neposrednimi seksualnimi zaznavami in čutenji.  Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve ... ga spodbijati diskurze »erotike« v mainstreamovski pornografi ji (Allen , 2004: 163). Otroštvo, mladost, seksualnost Tema, ki je relativno neobdelana, je seksualnost v osnovni šoli (Epstein et al., 2000: 133).6 Če sledimo zgodovinarjem otroštva in družine ter tezi francoskega zgodovinarja Ph. Arièsa , je nedolžen otrok – nedolžen, ker o spolnosti ničesar ne ve in ker ga spolnost na noben način tudi ne zanima in ne sme zanimati – relativno nova »iznajdba« (Ariès , 1990). Ariès govori o »modernem občutju otroštva«, ki naj bi se začelo uveljavljati nekje v se-demnajstem stoletju kot znamenje posebnega in novega zanimanja za otro-štvo. Skupaj s tem zanimanjem pa vznikne tudi neka nova disciplina, ka-tere namen je v prvi vrsti poskrbeti za ohranjanje otrokove nedolžnosti in obvarovati otroštvo pred »umazanostmi življenja, zlasti pred spolnostjo« (Ariès , 1990: 143). Če je bila spolnost dotlej nekaj, kar je nedozorelem u otroku tuje in mu zatorej govorjenje o njej ne more škoditi in ne kvariti nje-gove nedolžnosti, pa se poslej začne pojavljati, kot zapiše Ariès , ne le zani-manje za otroka, ampak tudi za njegovo nedolžnost, ki bo zdravorazumsko obveljala za bistveno otrokovo lastnost. V zadnjem času se pojavlja strah, da otroci prezgodaj odraščajo, da »še niso pripravljeni« za vednost o spolnosti. Popularna psihologija prav tako pravi, da otroci odraščajo brez otroštva, da jih indoktriniramo s skrivnost-mi odraslih, narašča pa tudi tesnoba o spreminjanju oblastnih razmerij med odraslimi in otroki (Buckingham , 2000: 23 in 25). Ti diskurzi otroške nedolžnosti niso samo škodljivi za otroke, trditev, da vednost o seksualnosti kvari otroke, je tudi globoko protiizobraževal-na (Epstein et al., 2000: 135) – otroke namreč seksualnost zanima, diskur-ze heteroseksualnosti, na katere naletijo na igrišču ali v učilnici, uporablja-jo kot vire, iz katerih lahko črpajo pri vzpostavljanju stikov in navezova-nju prijateljstev, poleg tega pa sami prinašajo v skupnost različne izkušnje v zvezi s seksualnostjo. Kot je pokazalo obsežno etnografsko delo z mali-mi otroki na anglo-ameriškem govornem področju, spolna vzgoja ni samo del uradnega kurikuluma, odvija se v skupinah prijateljev/-ic, niansirajo pa jo etnija, razred, spol in »mali kulturni svetovi«, ki jih naseljujejo otroci v šoli in drugje (Epstein et al., 2000: 137–138). 7 6 Tj. neobdelana v kontekstu literature o spolni vzgoji, ne pa v kontekstu otroške seksualnosti na splošno, kar je precej drugačen problemski sklop. 7 Navajava nekaj tovrstnih študij (povzeto po Epstein et al., 2000: 138): Ali, S. (2000). »Mixed Race« Children, Identity and Schools. V: Culture, Communication and Societies . London: Lon- Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Torej je za oblikovanje ustreznega, relevantnega in posodobljenega ku- r i k u l u m a z a s p o l n o v z g o j o i z h o d i š č n o t r e b a u g o t o v i t i , d a s o o t r o c i i n mladostniki/-ice podvrženi kompleksnim pritiskom glede na njihovo seksualnost, 8 še zlasti v povezavi s spolom, etnijo, raso, starostjo, razredom … Kurikularne inovacije, kot pravijo Epstein et al. (2000: 154), ki bi se na-slavljale na denimo homofobijo, ne bodo učinkovite brez zadostnega razu-mevanja kulturnih svetov specifi čnih skupin mladih ljudi v specifi čnih šo- lah. Poleg tega ima vsaka stopnja sistema formalnega izobraževanja svoje specifi čnosti, ki dajejo več ali manj prostora različnim različicam seksual- nosti. Nekoliko drugače je na univerzitetni ravni, ko mladi ljudje »dobi-jo družbeno dovoljenje«, da so lahko seksualni, to se skoraj pričakuje kot del legitimne poti v svet odraslih (Epstein et al., 2000: 158). Epstein et al. (2000) ugotavljajo, da je na tej ravni (opozarjava, da trditev velja za anglo-ameriško področje) homoseksualnost nekako bolj »prisotna«, čeprav z vi-dika heteronormativnosti nič manj sporna. Na ravni znanstvenoraziskovalnega diskurza v Sloveniji umanjkanje kompleksne tematizacije oziroma dosedanje pomanjkanje podpore razi-skovalnim projektom, ki bi tematizirali spol in spolnost, onemogoča uvid v obstoječe pogoje za demokratično seksualizacijo mladih in kompleksno razumevanje seksualnega zdravja. Pregledna slovenska strokovna raziska-va, ki je zajela kompleksnejšo problematiko spola in spolnosti v sistemih osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja v EU, je bila opravljena v sklopu slovenskega predsedovanja EU. Vsebovala je predvsem pregled sta-nja, pri čemer Slovenija ni bila posebej tematizirana – nasprotno, dostopni podatki zanjo so bili izjemno pomanjkljivi ali pa so bili, posredovani prilo-žnostno in pavšalno s strani državnih ustanov, nekredibilni (Šribar in Ule , 2008: 24, 55–59). Na podlagi pričujoče analize izobraževanja, spola in spolnosti z referen- c o n a t. i. s p o ln o vz g o j o sv a o p r e d e lili v eč p o dr oči j , k j e r u g o t a v l j a v a p o- don Institute of Education; Connolly , P. (1995). Boys Will be Boys? Racism, Sexuality, and the Construction of Masculine Identities Amongst Infant Boys. V: Holland , J., Blair , M., in Shel-don , S. (ur.). Debates and Issues in Feminist Research and Pedagogy , Philadelphia: Multilingual Matters; Epstein , D. (1995). »Girls Don‘t Do Bricks«: Gender and Sexuality in the Primary Classroom. V: Siraj-Blatchford , J., in Siraj-Blatchford , I. (ur). Educating the Whole Child: Cross- Curricular Skills, Th emes and Dimensions , Buckingham : Open University Press; Th orne , B. (1993). Gender Play: Boys and Girls in School , Buckingham : Open University Press; Walker- dine , V. (1997). Daddy‘s Girl . Basingstoke: Macmillan. 8 Rezultate ene od novejših raziskav o spolnih praksah v Sloveniji obravnavava v nadaljevan- ju besedila pod poglavjem »Platforma za izboljšanje otroških in mladostniških kompetenc na področjih spolnosti, nasilja in novih medijev«.  Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve ... manjkanje bodisi refl eksije bodisi konkretnih analiz, s pomočjo katerih bi lahko oblikovali smernice za prenos v prakso. To so: – razjasnitev konceptualnih problemov (oblikovanje terminološkega apa- rata na obravnavanem področju, kjer je Slovenija močno v zaostanku) – oblikovanje znanstvene platforme za uveljavljanje sodobnega poj- movanja in analize konstrukcij spolne razlike, spolnosti in s spoli in spolnostjo povezanega nasilja, ki omogoča aplikacijo v ukrepe (na pri-mer zakonodajne) na področju vzgoje in izobraževanja – analiza posameznih primerov obravnave konstrukcij spolov, spolno- sti in medsebojne povezanosti spolnosti in nasilja v učnem načrtu in pri pouku – analiza normativnih dokumentov EU na obravnavanem področju– soočenje diskurzov, navedenih v predhodnih alinejah: predstavitev podob/konstrukcij spola, spolne razlike, spolnosti, s spoli in spolno-stjo povezanega nasilja in zdravja – ugotavljanje dejavnikov, ki na ravni posameznika in posamezni- ce součinkujejo na reproduciranje represivnih spolnih in seksualnih vlog v okviru VIZ (revščina, pripadnost etnični manjšini, telesni hen-dikep …) – študija primera demokratičnih konstrukcij spolov in spolnosti na področju primarnega in sekundarnega šolstva v državi EU – oblikovanje platforme za uvajanje sodobnih konceptov na podro- čju spola, spolnosti in spolnega zdravja, nanašajočih se na VIZ, v raz-lične javnosti. Nerefl ektirana in nenormirana »spolna vzgoja« v izobraževalnem sis- temu v Sloveniji (za preverjanje te teze gl. European Commission Directo- rate General for Health and Consumer Protection, SAFE Project: A Euro-pean Partnership to Promote the Sexual and Reproductive Health and Ri-ghts of Young People ) ima še toliko bolj negativne učinke, saj se, kot že iz- postavljeno, otroci in mladi seznanjajo s spolnostjo in se soočajo z nasi-ljem predvsem preko medijskih, zlasti pornografskih in drugih komercial-nih konstrukcij industrije zabave. Tako posredovane konstrukcije diskri-minatornih tradicionalnih spolnih vlog v spolnosti in odnosih vendarle lahko vodijo v rizično vedenje na škodo otrok in odraščajočih ter na ško-do drugih (kljub temu, da gre zelo redko za neposredno oponašanje vede-nja). V tem kontekstu bi si morali zastaviti za cilj opolnomočenje, informi- ranost in osveščenost otrok in mladih na področju (novih) medijev in po- Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  sebej tam proizvedenih konstrukcij spolnosti in nasilja. Otroke in mlade je treba spodbuditi, da sprevidijo, kako vsebine v medijih in novih medijih oblikujejo stališča in vedenje tako v spolnosti kot v odnosih nasploh. Tre-ba jim je posredovati orodja, s pomočjo katerih bodo lahko namesto ravna-nja, ki temelji na predpostavkah, domnevah in »spontanih« željah izbrali delovanje na podlagi informiranih odločitev. T erminološka platforma: »spolna vzgoja«? Preden se posvetiva nadaljnji razpravi, se terminološko opredeljujeva do »spolne vzgoje«; sintagma prevzema preteklo poimenovanje zdaj že opu-ščenega predmeta v šolskem kurikulumu in je teoretsko preživeta. Sodob-ni znanstvenoraziskovalni diskurz ponuja možnost ustreznega poimeno-vanja za označevanje šolskih vsebin na področju spolnosti in z njo poveza-nih odnosov – ne glede na to, ali gre za enoten predmet ali pa so teme po-krite v okviru predmetov, kot so biologija, etika, sociologija, psihologija in podobno. V študiji s predlogom indikatorjev na področju družbenih možnosti de- klet in deklic, ki je bila napisana v angleščini in ni bila p rev edena, je bil uporabljen izraz sexuality education (Šribar in Ule , 2008: 21). Čeprav lah- ko termin education dejansko prevedemo zgolj s slovenskim »vzgoja«, pa ima kljub temu širši pomen, saj se pogosteje uporablja v smislu vzgoje in iz-obraževanja. Ustrezen prevod bi se torej moral glasiti »spolno izobraževa-nje in vzgoja«. A dokončno oblikovani indikatorji so bili tudi uradno pre-vedeni zgolj z izrazom vzgoja, čeprav je bilo samo polje razširjeno v skladu z izvorno konceptualizacijo (angl. sex relationship education , sexuality rela- ted education : »spolna vzgoja in vzgoja o medčloveških odnosih«) (UEM, 2008). Kakor koli že, pomenska širitev na področju oblikovanja politik ni prinesla terminološke rešitve glede »vzgoje«. Pogosto ostaja enako nepro-blematizirana tudi terminologija na področju stroke in znanosti (na pri-mer Jeriček Klanšček et al., 2007: 180). Vzgoja kot koncept in s tem termin ima močan konotativni pomen, ki se navezuje bodisi na tradicionalno krščansko, natančneje katoliško mora-lo ali na polpretreklo zgodovino pristopa k socializaciji otrok in mladine v okviru socialistično državotvornega državljanstva. Danes pomensko po-jem vzgoje v smislu kompleksnega usposabljanja mladoletnih z izobraževa-njem in drugimi vrstami usposabljanja nadomeščata izraza razvoj ali spod-  Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve ... bujanje kompetenc,9 ki pa v funkciji poimenovanja kurikularne snovi pra- viloma nista najustrezneje zveneči sintagmi. Evropski primeri v poimenovanju predmeta in obravnavanih kurikular- nih vsebin so raznoliki; odsevajo specifi čno vodilno državno politiko na področju ideologije in etike. Z vidika demokratičnega seksualnega drža-vljanstva so nekateri neizogibno ali potencialno regresivni, na primer zla-sti: »izobraževanje in vzgoja za družinsko življenje« (angl. family life edu- cation ) in »odnosi med spoloma« (angl. relations among member of diff e- rent sexes ) 10 pa tudi » vzgoja in izobraževanje za življenje« ( angl. life skills education ). Zgledi so redki, če kot konceptualno usmeritev zastavimo spol- nost v kontekstu širših družbenih odnosov: »vzgoja in izobraževanje za spolnost in medosebne odnose« (s ex and relationships education ), »spolna vzgoja in izobraževanje ter medosebni odnosi« ( sexuality education and in- terpersonal relationships ) (IPPF, 2006: 9). Ker gre pri konceptualno ustre- znih poimenovanjih za daljši niz besed (do katerega pride s prevodom v slo-venščino zaradi angleške besede education , tj. izobraževanje in vzgoja), se ponuja rešitev s skrajšanjem poimenovanja oziroma z osredotočenjem na samo temo, predmet poučevanja, tj. »spolnost in odnosi«. V opisnem in- deksiranju predmeta in vsebin pa lahko vzgojo in izobraževanje/izobraže- vanje in vzgojo nadomestimo z razvojem kompetenc; v tem smislu posre-dujeva v razpravo predlog opisnega poimenovanja »kompetence v spolno-sti in odnosih«. Aktivnosti in nujnost refleksije na pedagoškem področju in ter načelna izhodišča ravnanja O s n o v a z a s t r o k o v n o p e d a g o š k o d e l o m o r a b i t i z n a n s t v e n a o b d e l a v a (konceptualna in vsebinsko-metodološka) konstrukcij spolov in medse-bojne povezanosti spolnosti in nasilja v šoli in (novih) medijih. V skladu s tem defi nirava raznovrstne dejavnosti, ki bodo prispevale k uresničevanju zastavljenih ciljev: – razvijanje in ustrezno vrednotenje kurikulov, učbenikov in drugih di- daktičnih gradiv – izobraževanje učiteljev in učiteljic– prenos načel v prakso ter refl eksija in evalvacija tega prenosa – analiza praks oziroma konkretnih ravnanj v razredu. 9 Kompetence sestavljajo vednost/znanje, spretnosti in odnos, pri čemer se slednji formira s čustvovanjem, vrednotami, motivacijo (Vrečer , 2009). 10 Pomen neha biti družbeno regresiven, če sexes prevedemo s »spoli« v smislu upoštevanja med- spolnih ( intersex ) oseb. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Vse te dejavnosti pa bi v skladu s feminističnim izhodiščem morala pre- žemati težnja po uveljavljanju »preboja« skozi površino pojavov, kot jih zaznamo na prvi pogled, in ponoven premislek o predpostavkah o »narav-nih« zmožnostih in značilnostih žensk ter marginaliziranih skupin, sku-paj z razmislekom, kako družbeni sistemi uporabijo te zmožnosti in racio-nalizirajo oblike neenakosti (primer je denimo delitev dela in plačila glede na spol). Pravzaprav so največja ovira za družbeno spremembo rigidne ide-je, ki temeljijo na zdravem razumu, oziroma tiste, ki jih legitimira to, kar je »očitno« ali »naravno« pri ženskah (Penley , 1989). N a p ač n a in p o m an j kl j i v a vz g o j a j e že d o l g o p o gl a vi t n i p r o t i p o l , ki ga feministične teoretičarke postavljajo nasproti mizoginemu argumentu, da ženske so, kakršne pač so, že po naravi. Njihovo bistvo – če lahko v femi-nizmu uporabimo to besedo – ni neposredno povezano z biologijo spolnih in reproduktivnih organov. Prej je to njihova »druga narava«, torej nekaj, kar je nastalo iz žensk v družbi, v dolgi zgodovini dominacije pa je postva-relo … (Bahovec , 1996: 107). T o j e k o n s i s t e n t n o z g e s l o m » Za n a v a dn im l ež i n e n a v a dn o « ( » Behi- nd the ordinary lies the extraordinary . « ) , ki ga je fo rm uliral P h. J ackso n . Prav Jackson je tisti, ki je »odkril« (se pravi, formuliral) koncept prikri-tega kurikuluma v svojem delu Life in Classrooms (1968). Jackson govori o več ključnih besedah, ki pomagajo opisati »življenjska dejstva« (to so: množica, pohvala in oblast), ki se jim morajo učenci in učenke, pa tudi uči-telji in učiteljice, prilagoditi in ki so vseprisotna v šolskem življenju . Ob tem je nujno razvijanje zavedanja o prikritem kurikulumu, ki zaje- ma mnoge elemente vzgojnega vplivanja na otroke/mlade, ki niso nikjer neposredno opredeljeni, a so mnogokrat v obliki posredne vzgoje učinko-vitejši od neposrednih vzgojnih dejavnosti. Omogoča nam »pokriti« ši-rok razpon vidikov vsakdanjega življenja v vrtcih in šolah – socialna raz-merja, vsakdanje prakse, razmerja do vsebin, skupaj s mrežo predpostavk, drž, mnenj in pričakovanj, ki so običajno implicitni in neproblematizirani. V skladu s tem bi lahko rekli, da je nekakšno temeljno metodološko iz- hodišče zoperstavljanje ali soočanje uradne različice družbene realnosti, družbenih in političnih razmerij, zgodovine in konceptualnih katego-rij z alternativnimi pogledi na družbeno, ekonomsko in politično kultu-ro (Luke , 1988: 27). Tako mnenja, drže in pojmovanja učiteljev in učiteljic skupaj s kurikulumom, ki vsebuje predsodke, tudi na način spregledovanja, pogosto ovirajo izobraževanje deklic, delujejo proti načelu enakih možno-sti in uveljavljajo nerefl ektirane podobe spolov. To hkrati pomeni, da sta učiteljska interpretacija kurikuluma in interakcija z otroki pomembna de-  Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve ... javnika. (Kurikulum s predsodki pomeni tudi gradivo, ki ženske in dekli- ce predstavlja v tradicionalnih vlogah in s »tipično« ženskimi lastnostmi.) Tov rstna metod a11 je hkrati tudi dobro izhodišče za analizo kurikular- nih in didaktičnih gradiv ter učbenikov, kjer bi si denimo lahko zastavili vprašanja, kot so: – ali materiali prelamljajo s tradicionalnimi reprezentacijami moških in žensk (spolov) in spodbujajo drugačne konstrukcije – kako se spopadajo z zdravorazumskimi predpostavkami– d o kakšn e m e r e so sam o kri tični ( tj. d o kakšn e m e r e sami p r ed po- stavljajo potencialno problematične točke in vprašanja) in proaktivni … skratka, kako »prevajajo« cilje in prioritete konstatirane enakosti med spoloma v materiale, ki so v rabi, in kako zaznavajo to prevajanje kot interpretativno, kritično in parcialno (prim. Haraway , 1999: 312). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (Krek , 1995) o tej problematiki v »Uvodu« med drugim pravi naslednje: Kar zadeva razlike med spoloma, je treba premestiti poudarek s formalnih pra- vic nediskriminiranosti k substancialnim pravicam in zagotavljanju enakih mo-žnosti na vseh ravneh sistema vzgoje in izobraževanja. Zato moramo, ko govori-mo o pravicah otroka, spregovoriti tudi o pravicah deklic in o protislovnosti ide-je o enakih možnostih v neenakem sistemu edukacije, ki na tak ali drugačen na-čin še vedno privilegira pripadnike enega spola. Z uvedbo koedukacije za dekli-ce in dečke je bila odpravljena na zunaj vidna diskriminacija na ravni šolskega sis-tema, kot »prikriti kurikulum« pa se ohranjajo subtilnejši mehanizmi oblasti, značilni za šolo kot institucijo moderne dobe (organizacija vsakdanjega življenja v šoli, konkretne prakse in načini poučevanja, komunikacija med učenci in uči-telji itd.), ki deklice naučijo, »kako zgubljati«. A prvi nujni korak je, kot se zdi, sploh napraviti to vprašanje vidno, pa ne le preko nekih splošnih krilatic o enakosti, ki jih najdemo skoraj v vsa-kem kurikulumu za devetletno osnovno šolo, a so pravzaprav brez učinka in brez konkretnih standardiziranih priporočil res ostajajo le na ravni kri-latic – čeprav tudi »Navodila za delo predmetnih in programskih kuri-kularnih komisij« govorijo o vzgoji za enakopravne odnose med spoloma kot o eni od »medpredmetnih tem, spretnosti in dimenzij v osnovni šoli«, kar je nedvomno pomembna omemba, a sama po sebi ne more zadoščati. 12 11 Ta metoda je ogrodje, ki ga lahko razvijamo v več smeri: v smeri kritične teorije diskurza denimo. 12 Za il ustr aci j o, druge » te m e, s p r etn osti in dim e nzi j e « so : učna tehn o l ogi j a, p r o m etna vzgo j a, zdravstvena vzgoja, okoljska vzgoja, poklicno in izobraževalno informiranje in državljanska vzgoja. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Seveda ni dovolj predstavljati in uveljavljati alternativnih različic realno- sti. Vseeno pa je mogoče trditi, da bodo imela gradiva, ki so močno prežeta z družbeno dominantnimi temami, predvidljive učinke na večino učencev in učenk (Diorio in Munro , 2000: 351). Potencial kritike in analize mate-rialov tako na ravni vsebine kot forme je natanko v senzibilizaciji edukacij-ske zavesti na ideološke prakse – tiste, ki so skrite, ki jih ni mogoče zlahka detektirati in so zato izjemno persistentne. Prizadevanja za bolj »uravnoteženo strukturiran« kurikulum, kar za- deva enakost med spoloma – kar na primer pomeni, da omogoča obema spoloma, da se identifi cirata s pozitivnimi sporočili o njiju, da priznava in ceni vrednost posameznikov in skupin, da uravnoteži različne perspektive, da prepleta izkušnje, potrebe in interese obeh spolov –, morajo torej nujno priznati tudi »drugo plat« formalnega kurikuluma, ki je prikriti kuriku-lum, denimo socialna razmerja, razmerja do tega, kar se poučuje. Zgodo-vinsko gledano, kot je opozoril tudi M. W. Apple , prikriti kurikulum – tj. nevidno poučevanje o družbenih in kulturnih normah ter pričakovanjih – sploh ni bil prikrit. Šole oziroma vzgojno-izobraževalne institucije so bile deloma namenjene poučevanju prav tega, kar danes uvrščamo pod prikri-ti kurikulum (Apple , 1992: 49). T. i. akademsko vednost (če je o njej sploh mogoče govoriti na tak način ) spremlja cel diapazon osebnih, družbenih idr. vednosti. Kurikulum deluje ideološko, a tu ne gre, kot pravi J. Donald , za vprašanje polnjenja glav različnih ljudi z različnimi vsebinami – kuri-kulum »deluje« tako, da vzpostavlja hierarhična razmerja med različnimi oblikami vednosti in tako generira mrežo subjektivnih položajev v razmer-ju do teh hierarhij. Potemtakem ne razlikuje samo med oblikami vednosti, temveč tudi med ljudmi (Donald , 1992: 176). Primer: »spolna vzgoja« v kurikulumu Kot pišeta Diorio in Munro (2000: 351) v svoji analizi novozelandske- ga kurikuluma, so gradiva, ki obravnavajo menstruacijo, zelo obloženi z he-teroseksističnimi in hegemonskimi maskulinističnimi pomeni: ženske so obravnavane v okviru svojih reproduktivnih funkcij in v spolnem redu po-drejeno pozicionirane. »Ironično je,« pišeta avtorja, da se poučevanje o menstruaciji osredotoča izključno na reprodukcijo, medtem ko hkrati poskušamo zmanjšati najstniške nosečnosti. Problem najstniške no-sečnosti nas je tako prevzel in tako smo usmerjeni v reproduktivne implikaci-je pubertete, da posvečamo le malo pozornosti temu, da bi dekletom pomagali  Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve ... pridobiti samozavest zaradi njihovih spreminjajočih se teles v tem pretežno ne- reproduktivnem obdobju njihovega življenja. Spolni vzgoji je namenjen del tudi v slovenskem kurikulumu za biolo- gijo.13 Človek je zasnovan kot biološko, psihosocialno in kulturno bitje. Predvidena je tudi razprava o aidsu in spolno prenosljivih boleznih. Ker je to morda še posebej občutljiva tematika, bi jo morala didaktična pripo-ročila podrobneje obdelati oziroma predvideti način govora o njej. Podob-no velja za učni cilj, ki se ukvarja s hormonskimi spremembami med men-strualnim ciklusom in njegovim vplivom na fi zično in psihično stanje žen-ske (Verčkovnik et al., 2002: 25). Menstruacija je torej predstavljena kot vir higienskih težav na individualni in družbeni ravni. Ta tema je denimo še posebej pomembna za nediskriminatorne prakse v razredu, saj se učen-ci in učenke učijo, da menstruacija lahko povzroči, da so dekleta slabe vo-lje, fantje pa s sklicevanjem na menstruacijo ponižujejo dekleta (Diorio in Munro , 2000: 349, 351). Po drugi strani – to je na tem mestu treba omeniti – je odsotnost druž- b e n e e t i o l o gi j e p r e dm e n s t ru alnih in m e n s t ru alnih p o j a v o v p o g o s t o tu di prisotna v medicini in naravoslovnih znanostih na splošno in ni lastnost samo tega kurikuluma. Uradna vednost Poleg razgradnje zdravorazumskih predpostavk, ki onemogočajo kriti- čen razmislek in ki utrjujejo tradicionalna in neposodobljena pojmovanja, tako v navezavi na vsebine, ki zadevajo konstrukcije spolov in spolnost, kot na družbo, kulturo in naravo, je treba izpostaviti tudi problematizacijo t. i. »uradne vednosti« in s tem razvijanje kritične naravnanosti do »univer-zalnih r es ni c « ( v o kviru naše p r o b l e matik e so na p rim e r aktualna p r ed -vsem »dejstva« o spolnosti in reprodukciji ter zasnova spolne vzgoje kot kontroverzne ipd.). Ob tem se je treba zavedati, da je že sam izbor vsebin in materialov pro- blematičen. Pravzaprav smo vedno nepopolni in pristranski: izbor nikoli ni nevtralen, ampak se oblikuje iz kulturnih, političnih in tudi ekonom-skih napetosti in kompromisov, ki organizirajo, združujejo in razdružujejo ljudi. Skupna kultura tako nikoli ne more biti zgolj razširitev na vse druž-bene skupine, ne le vključitev dotlej odsotnih reprezentacij družbenih sku-pin, ampak je njen predpogoj ustvarjanje pogojev, ki bi vsem družbenim skupinam omogočali ustvarjati pomene in vrednote (Apple , 1992: 70), po- 13 To ni analiza kurikuluma, ampak samo primer, ki ga navajava zaradi ilustracije problematike. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  gojev, ki bi omogočili tudi konceptualno delo in rekonstrukcijo občih po- menov. Ob razmišljanju o uradni vednosti je torej treba priznati, da je iz-bor vedno že tudi izključitev oziroma da vsebuje tudi beline, prazna mesta, ki so prav toliko indikativna kot tisto, kar je vključeno, kar je eksplicitno povedano. Kurikulum je del selektivne tradicije, ki lahko na primer mar-ginalizira ali podreprezentira ženske, ljudi drugih ras ali druge, ki so manj vplivni, oziroma njihove družbene in kulturne prispevke. Rešitve, ki bi lahko odpravile vsaj nekatere stereotipizacije, predsodke in pristranskosti v zvezi s spolom in spolnostjo, so raznolike, čeprav nered-ko tudi problematične, ker pogosto poenostavljajoče predpostavljajo, da v naši, »patriarhalni«, civilizaciji moški načrtno zatirajo ženske in da je reši-tev v (zavestnem) osveščanju zatiranih. Poenostavljene interpretacije pred-stavljajo tu enodimenzionalno različico družbe, v kateri gre za nekakšno teorije zarote, načrtno vzdrževano nevednost, možnost neproblematične-ga osveščanja in neproblematične narave naše realnosti. To sva problemati-zirali že zgoraj, kjer opozarjava, da je diferenciacija v dva epistemološka sis-tema, tistega, v katerem prevladujejo patriarhalni interesi, in drugega, ki je povezan z izkušnjami žensk, sporna in poenostavljujoča (in da za zdaj femi-nistična teorija tudi ne ponuja enoznačnega odgovora). »Površinska« analiza kurikuluma oziroma pregled stanja z vidika spo- la, kulture, stereotipov ipd. se v določeni meri pokriva z zgodnjo stopnjo fe-minističnega raziskovanja, ki so ga opisali tudi kot iskanje »izgubljenih« žensk«, »izgubljenih« ženskih imen in s tem domnevno uravnoteženje kurikuluma in izobraževalnih vsebin nasploh. Ob strani pa tako ostajajo bistvena vprašanja o »spolno zaznamovanih [ engendered ] vednostih, pra- ksah in kompetencah «, ki bi morala biti osrednja pri kurikularnih refor -mah, ki naj bi na novo premislile vednost in ne le producirale » gender in- clusive « različice (npr. Luke , 1993: 118). Z drugimi besedami, kot pravi D. Haraway (1991: 301), morali (morale) bi destabilizirati naše predpostavke o »božjem pogledu«, ko se vidi vse od nikoder, ko je vid neskončno mobi-len, neskončen. V destabilizaciji ali vsaj poskusu destabilizacije gre za boj za občo vednost, za to, kaj bo obveljalo za racionalne opise sveta, za to, kako sploh gledati. Če ponoviva: videnje je vprašanje moči gledanja (ibid.: 307). Koncepti pismenosti Pismenosti danes ni mogoče več defi nirati zgolj kot univerzalne, kultur- no nevtralne veščine oziroma veščine, ki jo sestavlja hierarhija konstitutiv-nih spretnosti, kot veščine, ki jo z ustreznimi metodami preprosto »vlije-mo« v učenca ali učenko in tako dobimo pismeni subjekt brez vseh raz-  Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve ... lik. Taka tehnokratska različica ironično utiša in racionalizira vsako raz- liko ter ji podeli videz univerzalnosti, ahistoričnosti in ideološke korek-tnosti (Luke , 1 993 ), hkrati pa implicira, da je pismenost neke vrste avto-nomna spremenljivka, ki jo je mogoče potegniti iz konteksta in izolirano preučevati. Zdi se, da je pismenost tako v svetu kot tudi pri nas (p)ostala aktualno geslo, ki zakriva in zanikuje številne družbene probleme in nasprotja. V a-njo so se nekako »vtihotapili« različni družbeni in kulturni dejavniki, kar pomeni, da gre za več kot za ravni pismenosti ali rezultate na različnih te-stih (različnih) pismenosti. O »učinku pismenosti« – pismenost defi ni-rava kot umeščeno družbeno prakso – ne moremo razmišljati ločeno od družbenih dejavnikov (denimo življenja v mestu, kompleksne birokratske kul tur e, t e hn o l oških s p r e m e m b i tn. ) , ki o b liku j e j o p r akse p is m e n os ti, in nasprotno, ki jih oblikujejo prakse pismenosti. Preučevanje pismenosti je mogoče začeti s prepoznavanjem nekakšne- ga presežka skrbi, ki vznikne ob rezultatih različnih študij in testiranj, ki kažejo, da ra vni p ism en osti strm o u padajo. T o n edv o mn o niso sam o ab-straktn e zagate. T o vrstna razmišl jan ja lahk o po magajo ob lik o v ati teo r et -sko podstat, na katero se lahko opre praktični angažma, skupaj z resno re-fl eksijo rezultatov, predstavljenih skozi različne statistike. Ne trdiva seve- da, da je pismenost nepomembna ali da nepismenost ni ovira, gre le za to, da je njeno stopnjo in njen vpliv težko predpostaviti in izmeriti. Dominan-tne paradigme je smiselno dopolniti z novimi raziskovalnimi defi nicijami in alternativnimi pogledi. V vzgojno-izobraževalnem delu je torej treba posodobiti različne de- fi n i c i j e p i s m e n o s t i ( m e di j s k e, n o v o m e di j s k e ) in o m o g oč i t i tu di r e fl eksijo njim inherentnega odnosa do »tradicionalne«, bralne ipd. pismenosti; re-fl eksijo ustvarjanja pomenov in prepoznavanje razmerja med pismenostjo in kulturo, interpretacijo in izkustvom. T u poudarjava vlogo šole kot me-sta prenašanja vednosti in vključevanja v kulturo ter mesta proizvajanja ve-d n o s t i i n p r o i z v a j a n j a k u l t u r e . T a k o p i s m e n o s t i n e m o r e m o l o č e v a t i o d družbenih in institucionalnih struktur, tu govorimo raje o pismenostih, ki jih defi nirajo pomeni, ki jih producirajo, in družbeni interesi, ki jim služijo. Današnji upad pismenosti, ki ga tako neučinkovito merimo in razume- mo (kar ne pomeni, da problemov ni), morda ni taka velika sprememba – za ustreznejšo analizo bi bilo treba vsaj toliko upoštevati spremembe v ko-munikaciji, kulturne spremembe v odnosu do medijev in tehnologije kot rezultate na testih funkcionalne pismenosti ali prizadevanja po vrnitvi v Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  preteklost (Graff , 1995: 312–313), kjer, kot se zdi, vedno manjka konkre- ten zgodovinski referent. Zato problematizacija pismenosti zahteva premi-slek vsaj o naslednjem: kako se spreminja razumevanje pismenosti, kakšno je razmerje med praksami in govorom o teh praksah, kakšne so omejitve današnjih konceptualizacij ter kakšni so morebitni novi miti o pismeno-sti in njihovo razmerje do družbenih, kulturnih, političnih idr. pogojev. V tem smislu odpirava pot refl eksiji, ki bo uporabna tako širše kot v edu- kaciji: – kako medijske in novomedijske vsebine in storitve učinkujejo in oblikujejo percepcijo stvarnosti s strani otrok in mladih, s poudarkom na vztrajnosti tradicionalnih pomenov »ženskosti« in »moškosti« – kako medijske in novomedijske vsebine ter storitve učinkujejo na sposobnost otrok in mladoletnih, da lahko razvijejo in ohranjajo zdrave odnose in seksualnost – kako pokazati na močno sposobnost oziroma kompetenco za kri- tični odnos do medijskih in novomedijskih vsebin in odnosov, ki se vzpostavljajo v okviru novomedijskih storitev. Mesto feministične teorije v edukaciji Teoriziranje spolne razlike je kompleksno in dinamično, kar velja tudi za polje edukacije. Feministična teorija (ali teorije) o edukaciji (hkrati s tem izrazom se ognemo problematični feministični pedagogiki) in širše lahko pomembno prispeva h konfrontaciji nekaterih temeljnih kategorij in poj-mov (denimo »objektivnost« ali »univerzalna« resnica). Teorija edukaci-je, ki se ne meni za feministične kritike in analize spola, »dela slabo uslu-go obojim, ženskam in moškim, ker ne prepozna načinov, kako je mogoče obogatiti obstoječe pedagogike« (Jackson , 1997: 466) – predvsem z vpra-šanji o oblastnih razmerjih in epistemološkimi vprašanji, ki zadevajo izjave o resnici ter posredovanju in konstituiranju vednosti. Feministično delo (torej tudi teorijo) je pomembno podpirati – a ne kot »dodatek« taktikam in strategijam, ki si prizadevajo za večjo socialno pra-vičnost, ne s spolom kot dodatkom t. i. rasi in razredu, osrednji trojici v te-matiki socialne pravičnosti. Ženske študije in/ali feministična teorija tako ne govorijo le o zanimanju za spolno razliko, ampak se ta (paradigmatska) razlika povezuje tudi z vprašanji drugih razlik ali različnosti med ljudmi – oziroma se lahko povezuje. Nedvomno je tu potencial za tako povezova- nje, odstiranje samoumevnosti, povezanih z različnimi družbenimi skupi-nami, seveda pa to ni nujno: feminizmi (in feministke) lahko tudi marsi-  Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve ... kaj spregledajo, ne refl ektirajo ali se pustijo ujeti v omejitve takšne ali dru- gačne samoumevnosti. R. Felski v svoji analizi feminizma in postmoder-nizma pravi, da nemara potrebujemo »večopravilnost«, s čimer ima v mi-slih raznolike in pogosto nasprotujoče si tokove kulturnega izraza in pri-padnosti, ne da bi izgubili pogled na širše družbene determinante neena-kosti. Vendar razmišljati o feminizmu kot »zgolj o še eni lokalizirani sub-verzivni strategiji v postmoderni dobi trivializira in nevtralizira moč femi-nistične kritike in jo reducira na zgolj še en glas v ‘veselem politeizmu‘ jezi-kovnih iger« (Felski , 2000: 206–207). 14 Os r ed o t očan j e n a ka t ego ri j o s po la, ki j i s p ričo fe minis tičn e pe rs pekti - ve podeljujeva osrednje mesto, danes ne izključuje analize drugih družbe-nih razlik, kot so denimo razred, etnija, rasa, religija, seksualnost. Veči-na avtorjev/-ic danes dela s pojmi multiplicitnosti in različnosti ter z očmi multipozicioniranih in multivokalnih subjektov raziskuje kompleksnost družbenih formacij. Spol pa ostaja izhodišče in tista točka, ki omogoča razmišljati o postopkih, ki vzdržujejo razliko (Arnot in Mac an Ghaill , 2 006: 4 ) , in o b n j e m r azvi t a r az i s k o v aln a o r o d j a s o p o m e m b n a z a r az u -mevanje diskriminacij in razlik ob različnih družbenih oseh. Splošno in hkrati temeljno vprašanje pa je, kako refl ektirati asimetričnost procesov, ki enemu spolu dajejo možnosti, drugemu pa ne (z zavedanjem, da smo se spet ujeli v dihotomijo, ki pa jo je tudi treba začeti presegati), kako se iz-ogniti temu, da bi jemali kulturne zgodbe za univerzalne realnosti (Hara-way , 1997: 60). Feministična pedagogika kot na učenca ali predvsem učenko osredoto- čeno poučevanje je – če spregledamo raznolikost njenih defi nicij – spor-no polje feministične refl eksije; ali pa morda polje, kjer manjka določene refl eksije, denimo refl e ks i j e o n j e nih o m e j i tv ah. T o da d e j an s k o o b s t a j a j o izključujoče prakse, ki učencem in učenkam onemogočajo »partnerstvo v vednosti«. Obstaja pa tudi specifi čen neksus razmerij, ki konstituirajo učni proces (Currie , 1992: 359) – in privilegirani vlogi, ki jo ima učitelj/-ica v njem, se nemara ni mogoče izogniti, lahko pa razvijemo občutljivost za učinke moči, ki jih ta vloga omogoča. Ali drugače: težnja ali zahteva po odpravi oblastnih oblasti je kar tvegana, saj tako zlahka spregledamo, kako močna in prevladujoča so ta razmerja (Penley , v Bahovec , 1992: 264). 14 To je hkrati tudi komentar N. Fraser in L. Nicholson na omejitev Lyotardovega opisa »jeziko- vnih iger« (nav. po Felski , 2000: 210, op. 42). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Značilni primeri iz šolskega okolja Sklepni del sklopa, namenjenega posebej spolu, spolnosti in s spolnostjo povezanega nasilja v vzgoji in izobraževanju, posvečava predstavitvi pri-merov iz šolskega (in tudi vrtčevskega) okolja. V skladu z etičnimi nače-li raziskovanja je urejena tako, da osebe, ki pripovedujejo, niso prepoznav-ne, zgodbe pa ne (preveč) nazorne, saj bi slednje lahko imelo predpisoval-no funkcijo glede na »usodo« vpletenih v sam primer. O dogodkih in nji- hovem največkrat družinskem zaledju so poročale vzgojiteljice, učiteljice/-ji in profesorice/-ji v okviru projekta Pedagoške fakultete Univerze v Lju-bljani in Ministrstva za šolstvo in šport RS »Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008/2011 na podro-čju socialnih in državljanskih kompetenc« in v tematskem sklopu Prepo-znavanje in preprečevanje nasilja. Gre za vzgojno-varstvene (vrtci) in vzgoj-no-izobraževalne ustanove (osnovne in srednje šole) na Severnem Primor-skem, Dolenjskem, Štajerskem in Gore njskem, Koroškem in v Prekmurju. Med predavanji in delavnicami 15 so udeleženke pripovedovale16 o dogod- kih na šoli, ki so se zgodili njim samim ali pa njihovim kolegicam in kole-gom. Nekatere zgodbe se nanašajo na domača okolja učenk in učencev pa dijakinj in dijakov , šola je bila v teh primerih samo mesto, na katerem so otroci preko s spolnostjo in nasiljem označenega vedenja izražali simptome slabe družinske situacije. Primeri, ki jih povzemava (s prepoznavanjem nji-hove paradigmatskosti), so bili v šolah razumljeni kot problemi, za katere bi bile potrebne večje strokovne kompetence pedagoškega kadra. Kljub temu, da so delavnice vključevale oblikovanje idej, strategij in na- črtov za reševanje problematike, se je vedno znova izkazalo, da tudi usta-nove, ki bi morale prevzemati del odgovornosti v težjih primerih, tega ne počnejo v zadovoljivi meri (centri za socialno delo, policija, sodišča). V pri-merih, ko starši ali skrbniške osebe botrujejo ali so botrovali neželenemu vedenju otrok, pa je bil izpostavljen manko moči šole. Obenem ni enotnih usmeritev šol glede razumevanja spolov, spolnosti in s spolnostjo povezane-ga nasilja. Zato se zdi bolj smotrno kot navajati »recepte« posredovati poj-movni okvir za sodobno koncipiranje spolov, spolnosti in nasilja, vključno z medijskimi in novomedijskimi konstrukcijami (kar je tudi namen priču-joče monografske publikacije). 15 Predavanja z delavnicami so bila izvedena od januarja 2009 do junija 2010; skupaj je šlo za de- vetnajst gostovanj po šolah (v enem primeru tudi v dijaškem domu), ki so trajala štiri, šest ali osem šolskih ur. 16 Večina navzočih so bile ženske.  Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve ... Iz empirične perspektive se vedno znova izkaže, da pomen znanja, ki bi ga morali sistematično posredovati zaposlenim v šolah in vrtcih, nara-šča komplementarno s pojavnostjo diskriminatornih in nasilnih vêdenj in problematiko diskriminatornega odnosa samega pedagoškega kadra. V ilustracijo poleg beleženja pripovedi o primerih posredujeva tudi opažanja reakcij udeleženk in udeležencev predavanj in delavnic. Pomudimo se najprej pri samih poročilih o dogodkih, povezanih s kon- strukcijami spolov in medsebojne povezanosti spolnosti in nasilja v šol-skem življenju in v (novih) medijih. V srednjih šolah so udeleženci in udele- ženke poročali o naslednjih ponavljajočih se dogodkih: – dijaki (fantje) na šolskem računalniku iščejo (žanrske) pornograf- ske slike – profesorica/-or stopi v razred in zaloti dijake pred računalniškim zaslonom, na katerem so pornografske fotografi je – dijaki razširjajo pornografsko gradivo po računalniku ali mobilnem telefonu – dijaki in dijakinje izražajo nespoštljiv ali spolno izzivalen odnos do profesorjev in profesoric – dijaki in dijakinje prevzemajo nasilno in pornografi zirano vedenje v medsebojnih odnosih – dijaki pred telesno vzgojo snemajo dekleta v garderobi z mobilnim telefonom in potem pošiljajo fotografi je vrstnikom (enako se dogaja tudi v osnovnih šolah). V osnovnih šolah in vrtcih problematika, povezana s komercialno in por- nospolnostjo in nasiljem ter njunim uprizarjanjem v (novih) medijih ali skoznje, ni bistveno drugačna, vendar pa ima pedagoški kader več vpogle-da v domače okolje. Žal ponavljajočih se dogodkov, katerih pojavnost je vendarle odvisna tudi od starosti otrok, ne moremo razvrstiti po starostnih skupinah, ker so bila predavanja z delavnicami organizirana tako, da se jih je večinoma udeležil celoten učiteljski zbor, v mnogih primerih pa so se jim pridružile tudi vzgojiteljice iz bližnjega vrtca. Med najbolj razširjenimi pojavi, povezanimi s konstrukcijami porno- spolnosti in seksualiziranega nasilja, je izpričano soočenje otrok s t. i. ero-tičnim ( porno chic ) gradivom med likovnim poukom, ko se na šolskih klo- peh znajde dnevni in revijalni tisk. Sledi razširjanje pornografskega gradi-va s strani dečkov in pornografi zirano ali drugače spolno izzivalno vêdenje deklet. Vzgojiteljice in učiteljice so večkrat poročale tudi o pojavnosti ma- Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  lih Lolit. Nekaj primerov se nanaša na seksualizirana in žaljiva sporočila skupine fantov. Nekajkrat je omenjen tudi primer, da dekle z mobilnim telefonom pošlje fantu do pasu golo fotografi jo v prepričanju, da sta (bo- sta?) v intimnejšem razmerju; fant pa jo razpošlje po vrstniški mreži. Najbolj izstopajoči posamezni primeri na vseh stopnjah vzgoje in izobra- ževanja so bili velikokrat povezani s situacijo v (nefunkcionalni) družini: – primer dečka, ki v šoli riše po zgledu pornoscen; izkaže se, da je bil prisiljen konzumirati pornografi jo skupaj z očetom – primer hendikepiranega, permisivno vzgajanega dečka, ki razširja pornografi jo na nasilniški način ( bullying ) – primer dekleta, ki dobiva žaljive mms-je od osebe z lažno identiteto– primer deklice, ki je prevzela vlogo Lolite, eden od staršev pa za spolno nadlegovanje obtoži vzgojno-izobraževalno ustanovo – primer dekleta pornografi ziranega, sodobnega vamp vêdenja, ki je v neprestanem konfl iktu s šolskim okoljem, nekaterim vrstnicam pa je vzor; oče je odsoten, mati se ni več pripravljena soočati s hčerinimi problematičnimi situacijami – dva primera očitnega in grobega spolnega nadlegovanja, obakrat gre za odnos deškega spodkopavanja poklicne in osebne integritete oziro-ma kar dostojanstva učiteljice/profesorice – primer večje porno chic fotografi je, ki jo je nekdo nalepil na omaro na šolskem hodniku. Simptomatični odzivi Na primere medijsko in kibernetsko zaznamovane spolnosti in nasilja, ki so se zgodili v vrtčevskem ali šolskem okolju, so se učiteljice/učitelji in profesorice/profesorji odzvali na različne načine, od zelo informiranih in kompetentnih do takih, ki so pomenili minimaliziranje problema v smi-slu, da gre za » naravno«, » normalno« vedenje. V endar se je izpostavilo kar nekaj vêdenj, ki so pogosta in značilna za majhno zanimanje za proble-matiko spola v šolskem okolju. Kot že nekajkrat konstatirano, sta vladajo-či matrici medsebojne povezanosti spolnosti in nasilja povezana s pričujo-čimi kulturnimi konstrukcijami prav skozi diskriminatorne tradicional-ne spolne vloge. V tem smislu so najpogostejši odzivi na medsebojno pove-zanost med spolnostjo in nasiljem interpretirani, kot da so dekleta tista, ki izzivajo, fantje pa se »zgolj« odzivajo. Izpričano dejstvo je najizrazitejše v obravnavi stila oblačenja deklet v šolskih prostorih, kar samo po sebi sicer  Polje vzgoje in izobraževanja: identifi kacija problematike in usmeritve ... lahko pomeni ustrezno temo, vendar ni smotrno, da je problematizirana le zunanjost deklet v šoli. Mladostniški kulturni trendi se prav tako nanaša-jo na fante, pri čemer je tudi njihov (subkulturni) slog lahko neprimeren za šolsko okolje (naj navedeva le primer skejterske mode). »Nova spolna izzi-valnost deklet« je del zelo pogostega pedagoškega prepričanja o drugač-nih razmerjih moči med spoloma in omalovaževanja ali neprepoznavanja vztrajne diskriminatornosti v konstrukcijah spolov, ki dobiva vedno nove izrazne oblike. Tako se zdi, da moč deklic narašča, fantov pa upada. V raz-merju s »spolno izzivalnimi« dekleti se jim pogosto pripisuje bodisi vloga odzivnih, bolj tradicionalno usmerjenih fantov ali pa se interpretirajo kot preplašeni in nemočni pred spolno nenasitnostjo deklet. Ta medspolna he-teroseksualna ekonomija nima bistvenih novih značilnosti in ne zamaje re-sno tradicionalnih spolnih vlog v spolnosti in s spolnostjo povezanem na-silju. Le da številnejša dekleta uprizarjajo Lolite ali pa tradicionalno spol-no izzivalno držo opremljajo z novimi elementi po vzoru vladajočih, »mo-ških« vrednotenj seksualne uspešnosti; oblačilna manira v kombinaciji te-sno oprijetih, odprtih oblačil, ki pa vendarle omogočajo svobodno in neo-bremenjeno gibanje, je iz te perspektive videti simptomatična (prim. Allen , 2008: 436). Naj poudariva, da sprememb v spolnih vlogah in statusih ne zanikava, vsekakor pa preizprašujeva njihovo temeljnost. V pedagoški sferi sva na obravnavanem področju, če povzameva, našli pet modelov pojmovanj spolnih vlog in statusov v razmerjih moči v pove-zavi s spolnostjo in nasiljem ter vladajočimi medijskimi in novomedijski-mi konstrukcijami: – moški in ženske postajajo enakopravni, pri mladih je to že drugače, moški kuhajo, staršujejo, ženske so uspešne v svojih poklicih in znajo tako kot moški poiskati užitke – moški in ženske še vedno nimajo enakega položaja in enakih mo- žnosti v družbi, to je prav dobro razvidno iz medijskih in drugih kul-turnih konstrukcij spolov – pri mladih je prišlo do obrata vlog, moški niso več »pravi«, dekle- ta so nespodobno, neprimerno agresivna v spolnosti in izstopajoča po vedenju nasploh – vloge moških in žensk so naravne, takšne kot so, vsako obremenje- vanje s tem je neumnost – ukvarjanje s konstrukcijami spolov in spolnosti je vredno omalo- važevanja. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Vendar ta prepričanja po pričakovanju niso homogena. V okviru nave- denega projektnega dela je bilo na primer pogosto iz ust iste osebe sliša-ti oboje: konstrukcije spolov v medijih, zlasti na področju seksualnosti, so diskriminatorne, položaj moških in žensk ni enak, in na drugi strani: de-kleta so seksualno tako agresivna, da se jih fantje bojijo. Da ne gre le za am-bivalence, ki se tičejo pojmovanja razlik v dogajanjih med (odraslimi) mo-škimi in ženskami in mladimi fanti in dekleti, pričajo nekatera opažanja vedenja udeleženk projektnih predavanj z delavnicami. Lastno vêdenje in interpretacija določenih dogodkov, v katere so bile vpletene, sta bila v na-sprotju z izpričano opredelitvijo do spolov, spolnosti in nasilja. Najbolj in-dikativna sta bila primera spolnega nadlegovanja učiteljice in profesorice s strani učenca/dijaka. Nista ga razumeli kot demonstracijo in pridobivanje spolne moči fantov, kot interpretira tak obrat šolske hierarhije v hierarhijo spolov na škodo žensk v pedagoškem poklicu V. Walkerdine (Walkerdine; Nayak in Kehily , 2008: 124). Nasprotno, kljub umevanju, da gre za spolno diskriminacijo in obliko seksualnega nasilništva, je bila njuna interpretaci-ja deloma v registru diskriminatorno tradicionalnega razmerja med spolo-ma v seksualnosti. Obe sta postavili pod vprašaj svoj videz, se vprašali, ko-liko sta sploh »vredni« spolnega nadlegovanja s strani učenca in dijaka. O p i s a n i m a m b i v a l e n c a m , k i p r e p r e č u j e j o u s t r e z n e o d z i v e n a p r i m e r e spolno nasilnega vedenja, s poudarkom na vlogi (novih) medijev, se pridru-žuje še dodatna oteževalna okoliščina. Govor o spolnosti in spolno/seksu-alno zaznamovanem nasilju ni »udomačen«, zadrege pa ne gre pripisati zgolj verskemu, krščanskemu okolju, kot je opisala »stanje duha« ravnate-ljica ene izmed šol. Velik vpliv imajo vladajoča mnenja, navsezadnje tudi ti-sta, ki so povezana z marginaliziranimi spolnimi (transspolnimi) in seksu-alnimi subjektiviranji. Tu zelo prisotno ponotranjenost predpisanih spol-nih vlog in heteronormativnosti bi sprejemanje »drugačnih« ospoljenj in spolnih usmerjenosti gotovo zmehčalo, četudi v primeru tolerance do ho-moseksualnosti, lezbištva in domačega primera transspola ne tako temelji-to, da bi to ustrezalo normam demokratičnega državljanstva.  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja skozi nove medije Temeljno raziskovanje konstrukcij spleta spolnosti in nasilja v tradi- cionalnih in novih medijih in v razmerju do družbeno-kulturne- ga vzposta vl jan ja o tr oštv a in mladosti zah tev a iz naše perspektiv e m ul ti -disciplinarno znanstveno platformo. Heterogenost pristopa sovpada s te-matsko kompleksnostjo, dotikamo se fenomenov in tematik spolov, spol-nosti, nasilja, otroštva in odraščanja, medijev in novih medijev pa tudi sa-mih komunikacijskih vsebin in storitev ter z njimi povezanih tveganj. Sle-dnje lahko defi niramo šele, ko razpolagamo z različnimi konceptualiza-cijami, opredelitvami in klasifi kacijami. S tem namenom opozarjamo na strokovne oziroma strateške defi nicije (pravo v medsebojni poveznosti z zakonodajo in nadzorom ter regulacijo), empirično sociološke in kulturo-loške opredelitve ter prijeme same pornografske in druge zabavniške in-dustrije. Pomembno pa je ugotoviti tudi, s kakšnimi poimenovanji se na obravnavane vsebine odzivajo informativni mediji (Šribar , 2006). Vsebine in odnosi, ki jih problematiziramo, so ključno povezani z me- di j i ; s am t e r min j e mn o g o p o m e n s ki , z a t o ga b o v a v n adal j ev an j u d e fi ni -rali. Mediji in novi mediji, vsebine in odnosi, ki se vzpostavljajo skoznje in tudi skozi novomedijske storitve, so med seboj povezani oziroma tako tesno prepleteni, da – to velja še posebej za nove medije – niso razvezlji-vi. Občestvo, na katerega se obravnavane vsebine ali storitve posredno ali neposredno naslavljajo (v najini tematizaciji), je opojmljeno kot otroštvo in mladost; slednja je strukturirana kot deklištvo in »deštvo«/fantovstvo oziroma vključuje »mlade ženske« in »mlade moške«. Bolj kot opredeli-tve te družbene skupine in njenih podskupin v socialni psihologiji, empi- Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  rični sociologiji in kulturologiji ali antropologiji se osredotočava na mul- tidisciplinarni pristop v šolskem polju in v ugotavljanju tistih kulturnih trendov vsakdanjega življenja, ki so povezani z novomedijskimi konstruk-cijami spolov. Tako denimo anglosaški viri opozarjajo na mladost v global-nih in lokalnih razmerjih novih medijev in jo sokonstruirajo kot »tehno« mladost. V tem okviru se oblikujejo različne konceptualizacije, na primer »spalnična kultura«. Sintagma se nanaša na dekliško preživljanje časa v izolirani zasebnosti, kjer je komunikacijska tehnologija tako v partnerski vlogi (nadomešča druženje) kot v vlogi posrednice/akterke v vrstniških od-nosih in stikih (Nayak in Kehily , 2008: 55). Polje, na katerem spoznavava problematiko pornovsebin in drugih kon- strukcij medebojne povezanosti spolnosti in nasilja v segmentu otrok in mladine, je polje odnosov, ki jih feministična teorija in normativni doku-menti EU povezujejo s konceptom škode; slednjo razumeva v okviru njene strukturne narave in ne v smislu individualne škode, tj. škode, ki se utegne zgoditi posameznemu otroku ali mladostnici, mladostniku. Opredelitev in značilnosti novih medijev Še tako razširjeni objekt ali tema raziskovanja je lahko obenem tudi predmet temeljnega nesporazuma, ki botruje ambivalencam v raziskoval-nih rezultatih različnih raziskav. Izhodiščna zadolžitev v obravnavi »vme-snikov« (Strehovec , 2007: 17) med imenovanimi vsebinami/storitvami in njihovimi porabniki in porabnicami naj bo zato defi nicija novih me-dijev in predstavitev sinonimov. Ugotoviti morava, da že sam termin me-dij producira veliko različnih pomenov, tudi če z njim mislimo zgolj nosil-ce informacij in komuniciranja (in se pri tem ne spuščamo na druga podro-čja človeškega življenja, kot so umetnost, psihologija, alternativni kulturni trendi, tj. duhovnost ipd.). V tem smislu najpogostejša, poljudna raba be-sede zadeva vse, kar »nosi« določene vsebine in odnose, naj so ti informa-tivnega, komunikacijskega ali tržnega/komercialnega značaja. Refl ektira- na raba termina pa se ozira na pravni, medijski in teoretski diskurz. Prav-na in medijska stroka v Sloveniji opredeljujeta medije v prvi vrsti kot po-srednike informacij; iz tega zornega kota so mediji praviloma informativ-ni (tako je določeno tudi v trenutno še vedno veljavnem zakonu o medi-jih iz leta 2006). Glede na (znanstveni) sistem razvrščanja, ki ga uporablja J. Strehovec , bi tovrstno opredelitev medijev lahko poimenovali tradicio-nalni informativni množični mediji (sledeč avtorjevemu zgledu sem ume-ščamo dnevni in informativni periodični tisk, radio in televizijo, gl. 2007: 217). Strehovec med tradicionalne množične medije uvršča tudi fi lm in fo-  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... tografi jo. Med novimi mediji pa našteje spletne strani, računalniške igre, hipertekst, iTV, resničnostni TV-šovi, digitalni fi lm, DVD, mobilni tele- fon, wap, blog, GPSL; opredeli tudi njihove skupne značilnosti: logika po-datkovne zbirke, digitalnost, interaktivnost, povezljivost, mobilnost, indi-vidualiziranost, imerzivnost (ibid.). Že navedba televizijskih resničnostnih šovov implicira nadaljnjo avtorjevo tezo, »remediiranje« tradicionalnih množičnih medijev. Sodobna razprava o novih medijih pravzaprav le po-gojno lahko še vključuje natančno in ostro delitev med tradicionalnimi (množičnimi) mediji in novimi mediji, tako pač moramo razumeti trditev, da danes ne gre več za televizijo (in na primer fi lm) na eni strani in internet na drugi, temveč za, denimo, »televizijo skozi medmrežje« ali fi lm skozi »mobilne zaslonske naprave« (mobilni telefon, i-pod …) (ibid.: 28, 118). Če je novomedijska vsakdanjost daleč od še vedno veljavne slovenske medijske zakonodaje, 1 pa tržno usmerjeni/dirigirani normativni doku- menti EU (ki po defaultu vključujejo nekatere norme iz registra človeko- vih pravic) uspešneje »sledijo« tehnološkim trendom. Prejšnja t. i. tele-vizijska direktiva se je transformirala v »direktivo avdiovizualnih medij-skih storitev«, ki s poimenovanjem kaže na inkluzivni značaj z vidika no-vih medijev. Te relativne ažurnosti ne bi smeli razumeti skozi populistično prispodobo hoje pravnih norm za tehnološko dejanskostjo. Kot razmišlja B. Luthar v svoji tematizaciji mobilnega telefona, je tehnologija nadaljeva-nje (oblastniške) politike z drugimi sredstvi; hkrati navaja avtorje in avto-rice, ki tudi sam tehnološki razvoj povezujejo z izvajanjem oblasti (Luthar , 2007: S12–S13). Normativno usmerjanje novih medijev potemtakem do-loča tudi smer tehnološkega razvoja novih medijev, za katerega pa ni vide-ti, da se dogaja na strani človeške integritete in vsaj delnega ohranjanja in-dividualnih in »nekontaminiranih« medosebnih prostorov. T ehnološki razvoj, ki gre v smeri varovanja človekovih pravic, slej ko prej ostaja pred-vsem stvar deklarativnih politik in mnogo manj politično uravnavane pra-kse (naj navedemo na primer sisteme tehnološke zaščite in nadzora dosto-pa na splet z vidika človekovih pravic otrok). V nekaterih naddržavnih dokumentih, ki pa so napisani iz perspektive varovanja človekovih pravic in se dotikajo bodisi dostopnosti novih medi-jev s strani marginaliziranih družbenih skupin ali pa razvijajo strategije za preprečevanje spletnih tveganj, se uporablja še en izraz s približno enakim pomenom, kot ga imajo »novi mediji«. Komisija za status žensk, ki deluje v okviru ekonomskega in socialnega sveta ZN, je na 51. seji (2007) predsta-vila že sprejeti dokument o preprečevanju vseh oblik diskriminacije in na- 1 Tu je treba postreči z datacijo oddaje teksta: 30. september 2010. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  silja nad deklicami in dekleti ( Agreed conclusions on the elimination of all forms of discrimination and violence against the girl child ) in med tezami, kako izboljšati dekliške življenjske možnosti, navedla tudi »pospeševanje dostopnosti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) «. Ne glede na natančnost in rabo nanizanih izrazov je za nove medije do- ločujoče medmrežje in njihov avdiovizualni značaj. Teoretska refl eksija no- vih medijev z vidika človeških čutil in telesa je nominalnemu dodala še dru gač n e u vi d e. T i s e d o t ik a j o čl o v eš kih u t e l eš e n j in vp e t o s t i v druž b e -no strukturo skozi predmetnost novih medijev, denimo taktilnost tekstu- re prenosnega računalniška, upravljanje kurzorja z miško, kadriranje dru-ge osebe skozi ekran na telefonu in podobno. Kibernetsko »povečana re-sničnost«, »bližina, ki raste proti opazovalcu«, pri čemer je ta obenem tudi potencialni producent kibernetskih vsebin (Strehovec , 2007: 37, 188, 219), sta koncepta, ki pojasnjujeta prepletenost človeških življenj in življe-nja tehnoloških objektov. 2 Na našem interesnem področju, tj. področju odraščanja, gre za nove na- č i n e u t r j e v a n j a t r a d i c i o n a l n i h d i s k r i m i n a t o r n i h r a z m e r i j m e d s p o l o m a skozi novomedijsko predmetnost; ti vključujejo tradicionalno samopotrje-vanje dečkov ali fantov z nasilnim obnašanjem in ustvarjanje videza seksu-alne razpoložljivosti s strani deklet. Naj si na tem mestu osvežimo spomin z referenco na uničevanje razreda na eni izmed slovenskih srednjih stro-kovnih šol, ki so ga storilci posneli s kamero mobilnega telefona. Zastavlja se vprašanje, ali bi do destruktivnega dejanja brez tega »dokumentiranja« sploh prišlo in če bi, ali bi sploh v tolikšni meri. Obenem se je z distribuci-jo posnetka to nezakonito dejanje »raztegnilo«, dobilo dodatno dimenzi-jo. Razmerje šola in učenci je v tem primeru postalo bolj dramatično, nika-kor pa ni izšlo iz matrice. Fantje so v določeni fazi odraščanja želeli nasil-no izkazati svoj enakovrednejši status v razmerju do šole kot ustanove z (re-lativno) avtoriteto. Konsistentno z vladajočimi predstavami so ga razume-li kot konstitutivnega za (tradicionalno) ospoljenje v moškost. Obenem so ga verjetno – glede na to, da so bili posnetki distribuirani po vrstniški mre-ži in da so bili potem konec koncev prikazani tudi na televiziji – erotizirali, ga povezali s spolno močjo. Raziskovalki J. Pilcher in I. Whelehan v inter-pretaciji svoje raziskovalnega primera trdita, da fantovska produkcija moči spola oziroma maskulinosti poteka tako, da morajo fantje izkazati samoo-bladovanje oziroma obvladovanje emocij ob grobih dogajanjih (Pilcher in Whelehan , 2004: 117, 120). Nasprotnik je bila tudi v tem primeru šola; ta poleg družine v času odraščanja predstavlja poglavitno instanco omejeva- 2 Za »živost stvari« cf. Luthar , 2007: S12.  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... nja, zatiranja. Kljub temu, da je upor pričakovani element v določenih do- bah otroštva in odraščanja, je njegov (destruktivni, nasilni) način konstru-iran, kulturno vpisan v »maskulinizacijo« vsem tožbam o nasilju v šolah navkljub in neodobravanju le-tega. Zdi se, da z novimi mediji dobiva nov zagon, saj ima njegov učinek, »moška slava«, vse večji doseg. Drug primer, ki se zdi z obravnavanega vidika kompleksen in primeren za interpretacijo, je (tu že opisan) ponavljajoči se dogodek, ko dekle pošlje razgaljeno fotografi jo fantu, običajno sošolcu ali vrstniku iz šole v upanju, da bosta vzpostavila intimnejše razmerje, fant pa pošlje fotografi jo naprej prijateljem. Gesta, ki se je z dekličinega vidika nanašala na intimen med-osebni prostor, je bila zlorabljena za fantovsko dokazovanje spolne uspe-šnosti. Tu je medij prav tako pogoj možnosti za zlorabo (posnetek in pošiljanje fotografi je) in del zlorabe/nelegalnega dejanja samega (nadaljnja neželena diseminacija fotografi je). Eden izmed komentarjev v pedagoškem segmen- tu dobro ilustrira heteroseksistično paradigmatskost primera ne glede na novomedijsko ozadje zgodbe. Dekliško dejanje (pošiljanje razgaljene foto-grafi je) je bilo opredeljeno kot nepremišljeno, fantovsko (razširjanje foto- grafi je) pa kot premišljeno: dekle se »ni zavedalo«, fant pa se »je zavedal, kaj dela«. Poteza deklice je razumljena v sferi trpnosti in morda tudi ro-mantizirane neozaveščenosti, fantovo ravnanje pa je v pridobivanju spolno dominantne moškosti dobilo strateško dimenzijo, pri čemer ni odveč pou-dariti, da je obče priznana vrednota obvladovanja v opisani razlagi na stra-ni fanta ne glede na to, da je njegovo dejanje nelegalno, dekličino pa je ge-sta legitimne intime, četudi bi utegnil kdo preizprašati njen značaj z vidika dostojnosti ali na primer dostojanstva. 3 Očitno je, da novi mediji ne načenjajo temeljne družbene strukture, v našem okviru žensko, dekliško/moških, fantovskih odnosov in hierarhič-nega obrata med odraslimi in odraščajočimi v izobraževanju, ki se lahko zgodi na polju spola in spolnosti. Zdi se, da so novi mediji prej vir dodatnih zapletov v obstoječih matricah kot demokratizacije, a naj pri tem vendar-le opozorimo, da je predmet naše obravnave omejen, ne nanaša se na celo-vito vlogo in pomen novih medijev v družbi in posebej v odraščanju. Kljub temu je prav vztrajati pri zadržku do vseh neproblematiziranih, poljudnih slavljenj novih medijev in njihovih potencialov v razvoju družbe, še zlasti z vidika spolov, spolnosti in nasilja. 3 J. Strehovec med razpravo o novih družbenih segregacijah, do katerih prihaja skozi nove medi- je, omenja tudi »kibernetski mačizem« (2007: 191). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Koncept spolov4 Na tem mestu se vračava k izhodišču, na kratko in deloma ponovno na- mreč opredeljujeva tri temeljne koncepte najine refl eksije; nanašajoči se ter- mini so vključeni v tematsko opredelitev (spol, spolnost, nasilje). Koncept spol/ gender se je sprva nanašal na družbeno konstruiranost spolov v raz- liki od biološkega ženskega in moškega spola (ang. sex); naknadno je bilo razgrajeno tudi samo pojmovanje biološkega telesa, ki naj bi bilo naravno in samoumevno dualno, moško in žensko (t. i. spolni dimorfi zem). Razlog je bil v spoznanju, da je tudi biologija »zainteresirana«, tj. prežeta z obla-stnimi razmerji. Danes v feministični teoriji prevladuje razumevanje, da so tudi telesa sama spremenljiva glede na kulturna in družbena okolja ter tokove, zato jih je možno razumeti zgolj v medsebojni povezanosti »bio-loškega/naravnega in družbenega/kulturnega« (Moi , v Beasley , 2005:14). Aktualna vloga koncepta spola kot gender je v miselnem zaobjetju vseh, ki se ne prepoznajo znotraj vladajočega preskriptivnega, tj. predpisovalne-ga moško-ženskega kategoriziranja in karakteriziranja (t. i. spolni stereoti-pi), hkrati pa tudi ne pojmujejo spolnosti v okviru diskriminatorne hete-roseksualne matrice ali vladajočih oblik homoseksualnosti in lezbištva. V odnosu do prevladujočih medijskih in drugih komunikacijskih konstruk-cij spolov, spolnosti in spolno zaznamovanega nasilja so distancirani; hkra-ti vsebine, ki so tako glede spolnih kot tudi seksualnih identitet (bolje su- bjektivacij ) sodobnejše, ostajajo stvar margine (tako kot njihovi konzumen- ti in konzumentke) in zato težje dostopnejše in manj vplivne. Teoretski met diferenciranih ospoljenj oziroma kontinuiteta spola/ gen- der je vprašljiva, če jo razumemo predvsem s strateškega mesta kot demo- kratizacijo identitetnih politik ali kot uresničevanje končnega cilja – for-miranje diskurzivnega mesta, kjer naj bi spol in spolnost pomenila samo relativno poljubno uprizarjanje zunanjosti in telesnosti. 5 V okviru priču- joče študije se spol/ gender nanaša predvsem na družbeno strukturiranje spolov, torej na » gender relacije« (Connel , v Beasley , 2005: 11), skozi ka- tere se individuum lahko vzpostavlja kot ospoljeno bitje družbe in kultu-re. Ključni moment je strukturna odprtost koncepta spola/ gender za spre- 4 Koncept spola se nanaša na družbeno in kulturno konstrukcijo spola, ki vključuje tudi »narav- ni« spol (ang. sex). Razlago sodobnega koncepta spola in spolnosti sva v okviru štirih temeljnih konceptov za razumevanje konceptualizacije gender objavili že v predhodnem tekstu (Šribar in V endramin , 2009), vendar v krajši različici. T u objavljava izvorno, daljšo verzijo, ki sva jo morali zaradi zahtev uredništva monografske publikacije Brez spopada: kultur, spolov, generacij skrajšati. 5 Telo je v tem kontekstu razumljeno v svoji podložnosti želenim spremembam, v razmerju spolov in seksualnosti je »plastično«.  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... membe; ospoljenega posameznika in posameznice ni zunaj subjektivacije, ki je proces, tj. subjektiviranje iz ozaveščene spolne perspektive (Braidot-ti , 2001: 396). Ospoljenje/ engendering je tudi dejavnost v okviru izobraže- valnih politik in praks. Kompetence na področju enakih možnosti spolov ali človekovih pravic žensk in deklic si je težko predstavljati in jih formi-rati brez osebne vpletenosti oziroma individualnega razmisleka o lastnem ospoljenem statusu in vlogi v družbi, in to tudi na področjih, ki iz te per-spektive še niso bila preizprašana. Koncept spolnosti Feministične razprave in študije o seksualnosti so praviloma povezane s pojmovanjem moči. V sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stole-tja, ko se je širila vednost o hierarhičnem razmerju med ženskami in mo-škimi, se je diskusija na področju seksualnosti osredotočila na spolno na-silje. Teoretska razpravljanja in družbena dogajanja v preteklem poldru-gem desetletju pa so postavila v središče homoseksualnost in lezbištvo ter odvzela pozornost s problematike heteroseksualnosti v diskriminacijskih spolnih razmerjih; izjema so ostale tematizacije eksplicitnih oblik spolne-ga nasilja in nasilne spolnosti v okviru normirane homoseksualnosti, hete-ronormativnosti. Z vidika feminističnih obravnav se je prikazovala razlika med »prej« in »sedaj«, razlika med preteklim nasprotovanjem spolnosti in aktualno afi niteto do nje (prim. Beasley , 2005: 122). Taka historična opredelitev fe-minističnega odnosa do seksualnosti v spolnih razmerjih je shematska in ne ravno ustrezna. Osredotočenje na tematizacijo oziroma problematizaci-jo spolne želje omogoča natančnejši historični vpogled. Niti v odporu pro-ti spolno diskriminacijskim oblikam seksualnosti spolna želja ni bila zani-kana, prav tako ne njeno udejanjanje; razmislek in razgraditev sta veljala iz-biri objektov spolne želje in njenemu modusu v primeru, ko se je ta vzpo-stavil skozi spolno diskriminacijsko, predvsem pornografsko simbolizacijo in imaginacijo. Želja je bila dekonstruirana, a nato tudi praviloma rekon-struirana bodisi v smeri izbire istospolnih objektov ali pa k različnim, ino-vativnim oblikam heteroseksualnih spolnih vêdenj in dejanj. Zato tudi je v delu zlasti lezbičnega feminizma veljal odpor do regulacije pornografi je, saj je obveljalo mnenje, da se z omejevanjem pornografskih vsebin oži tudi prostor za medijske in druge kulturne konstrukcije spolnosti zunaj domi-nantne, normativne heteroseksualne matrice (Greif , 2009). Vladajoča spolna hierarhija v seksualnih razmerjih se s prodorom teo- retskih diskurzov in medijskih konstrukcij homoseksualnosti in lezbištva Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  ni destabilizirala. Vprašanje hierarhij se zastavlja tudi v okviru novih alter- nativnih oblik spolnosti. Diskurz queer utemeljuje tezo o fragmentaciji in subvertiranju enovite normativne moči v spolnosti (Beasley , 2005: 126), kar lahko pomeni možnost védnosti in praks, ki ne vključujejo absolutnih hierarhičnih pozicij moči/nemoči oziroma aktivnosti/pasivnosti in obvla-dovanja/podrejanja, temveč menjavanje pozicij. Vendar je opisana pretoč-nost, menjavanje položajev, ki utegne načeti vztrajno hierarhijo v seksual-nih razmerjih, v heteroseksualnem spolnem vêdenju še težje dosegljiva kot pri drugačnih spolnih usmeritvah. Normiranje moških in ženskih pozicij v spolnosti v skladu s pripisanimi moškimi in ženskimi lastnostmi je na-mreč dojeto kot naravno. Ob tem so morebitne novosti, spolna agresivnost v drži deklic in žensk, z lahkoto integrirane v tradicionalno spolno paradi-gmo, zlasti v marketinškem diskurzu (ki je dominanten). Prav pornografi - zacija spolnosti in druge oblike komercialne seksualnosti tudi sokonstitu-irajo »izzivalno« spolno vedenje; slednje je skozi svoj žanrski, pornograf-ski zgled speto s podobami spolno razpoložljivih žensk in s tem ujeto v ide-ologijo naravne ženske pasivnosti, ki ima lahko tudi agresivne oblike izra-žanja (angl. passive aggressive ). Konceptualizacija nasilja Sodobna socialna psihologija govori o novih pojavnostih nasilja, nika- kor pa ne o njegovem upadanju, sublimaciji. Problematizacija tega družbe-nega fenomena je pogosto povezana z obravnavo njegovih (novo)medijskih konstrukcij. Interpretacije samega fenomena nasilja segajo do vse bolj pri-kritih oblik (običajno gre pri tem za nasilje diskriminatornega govora/izra-žanja). Hkrati pa postaja sam javni govor v pomenu vladajočega medijske-ga diskurza mesto vse bolj perfi dnega nasilja. Poleg skrajno nazornih pri- kazov nasilja se tako širijo tudi navidezno sprejemljive ali spregledane obli-ke. Med slednje sodi t. i. porno chic (»erotika«). Razširjenost konstrukcij nasilja v kulturi, predvsem komercialnih, pa ni zgolj stvar hiperpotrošni-ške in neoliberalne družbe; tako kot samo nasilje jih spodbujajo ekonom-ska kriza in spremljajoči pojavi, kot so revščina in splošna družbena kriza (prim. Ule , 2009: 267). Raziskovanje povezave med konstrukcijami nasilja in nasilnimi dejanji daje ambivalentne rezultate glede neposrednega prenašanja vzorcev nasil-nega vedenja v življenjsko prakso, precej konsenza pa obstaja pri interpre-taciji, da uprizarjanje nasilja utrjuje stališča in odnose, ki ga podpirajo. M . Ule med dejavniki medijskih konstrukcij nasilja, ki so v tem smislu še po-sebej škodljivi, navaja nekaznovanost za nasilje, nekontekstualizirano nasi-  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... lje (nasilje ni uprizorjeno kot neprimerno), fokusiranost na nasilje, vsakda- njost nasilja in pogostost njegovega prikazovanja (ibid.: 285). Enako kot za konstrukcije nasilja nasploh velja tudi za uprizarjanje nasilja, povezanega s spolnostjo. V tem smislu je sporna zlasti pornografi ja, ki določene geste ali prizore, ki sicer sodijo v register nasilja, prikazuje kot del spolne igre. Po-vedano velja za vse pornožanre, vključno z navidezno povsem benignimi. A vrnimo se k fenomenu nasilja. UNESCO je s pomočjo Inštituta za raziskovanje nenasilnega reševanja konfl iktov (Institut de Recherche Sur la Résolution Non-violente des Confl icts – IRNC) izdal publikacijo, ki obravnava nasilje v šolskem oziroma izobraževalnem okolju. J. M. Muller v nasprotju z mnogimi socialnopsihološkimi študijami opredeljuje nasilje v razliki od agresije. Slednjo razume kot življenjsko silo, silo samopotrditve, prvega pa kot silo smrti. Kot nujni sestavni del človeškega življenja pojmuje konfl ikt (ki ga je treba prepoznati in z njim upravljati) in ne njegovega na-silnega razreševanja. Nasilje mora opredeliti žrtev, sicer se kaj lahko opra-vičuje s pomočjo želenega cilja; nasilje, četudi gre za njegove manj opazne oblike, na primer diskriminiranje v jeziku, praviloma pomeni zlorabo, ža-litev, brutalnost oziroma krutost in destrukcijo (2002: 11–24). Za razliko od tematiziranja posameznih primerov nasilja ( subjektivno nasilje ) , ki o b iča j n o r az b ur ka m edi j sk o vsak dan j os t in j a vn os t, j e za n aše razumevanje nasilja primernejša družbeno kritična perspektiva, ki nasilje prepoznava kot integralni element obstoječe družbene strukture. Struktur- no nasilje, ali če povemo s S. Žižkom , »sistemsko, ‚objektivno‘« nasilje je v interakciji s subjektivnim in simbolnim nasiljem in je slepo v sledenju logi-ki kapitala (2007: 13–14). »Zlo« potemtakem presega posamezno osebo in situacijo. Pričujoča interpretacija ohrani konsistentnost tudi v aplikaciji na t. i. tvegana razmerja novih medijev iz perspektive otrok in mladih. Kot da se vse argumentacije v prid delujoči regulaciji (natančneje koregulaci-ji) potencialno škodljivih vsebin ustavijo pred silo kapitala industrije zaba-ve; ta posamezne subjekte pornografi zacije in razširjanja konstrukcij nasi-lja v družbi konstituira zgolj kot delčke neustavljivega mehanizma porabni-štva. A defenzivna drža, temelječa na sicer povsem ustreznem razumevanju delovanja kapitala pri obnavljanju obstoječih diskriminatornih razmerij v družbi, spregleduje dvoje; prvič, da je kapital vpleten v razmerje z vladajo-čimi razredi/elitami, 6 in drugič, da strukturna narava nasilja ne odvezuje od osebne odgovornosti individuov, vpetih v pridobitništvo na račun bo-disi fi nančnih in drugih prebivalstvenih margin (otrok, mladih, žensk …). 6 Vladajoči razred ima v tem kontekstu manj opraviti s politiko kot z družbenoslojnimi, spolni- mi, etničnimi itd. elitami. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Nasilje pornoželje »Zakonitost svobodnega trga« in »enake možnosti različnih diskur- zov« na področju konstrukcij spolnosti in nasilja sta ideologema, del zava-jajoče argumentacije. Načela svobodnega izražanja namreč ni možno ude-janiti, če se ne upoštevajo razmerja moči med različnimi družbenimi sku-p inami in se ši b k ejšim n e pod eli m oči ali n e us tv arj a pogo j ev , na podla -gi k a t e r ih b i l ahk o u v e l j a v il i s v o j g o v o r . P r e d s t a v a, d a k o m e r c i al n e o b l i -ke spolnosti (zlasti porno) in nasilja ustrezajo človeški naravi, pomeni ra-cionalizacijo motivov pridobitništva in vzdrževanja obstoječih družbenih razmerij na področju spolov in spolnosti. Nasilje je samo eden izmed mo-žnih, a ne nujnih izrazov človeške tesnobe in strahu pred drugimi ter inhe-rentnih konfl iktov. Kar pa se spolne želje tiče, pornografska želja je specifi - čen kulturni konstrukt in ima performativni značaj; to pomeni, da se skozi kulturne fantazme oziroma pornoscenarije vpisuje v individualizirano že-ljo, ki je » moška « . Niti ortodoksnemu psihoanalitskemu, freudovskemu pojmovanju ni možno pripisati verovanja v obstoj univerzalno ospoljene »ženske« in »moške« želje. Freud željo prav tako razume v njeni konstru-iranosti skozi kulturo (kolektivne fantazme), pri čemer je gon njen (brezo-blični energetski) vir (Freud , 1987: 18, 25, 75, 137). Pornografi ja in tudi dominantne oblike konstrukcij nasilja reciklirajo in vzdržujejo že obstoječo kulturno konstituirano željo. Njena »narava« je falocentrična in nasilna, hkrati pa poblagovljena, če uporabimo tezo enega najpomembnejših sodobnih teoretikov (Jameson , 1992: 11). Podobe, bolje zapovedi s strani podob seksa in nasilja se zaradi svoje komercialne, povsod prisotne, neizogibne pojavnosti vkorporirajo v sama telesa, kot pravi Fou-cault , brez nujnih postaj skozi zavest (1986: 186). Moč kapitala in ospo-ljene dominacije izza uprizarjanj seksa in nasilja postane »meso«. Vsako nasilno ali/in pornografi zirano seksualno delovanje tako postane potrdi-tev vladajočega diskurza »pornoseksa in nasilja«, če parafraziramo znane-ga angleškega kulturologa R. Williamsa (prim. Foucault , 1986: 41; Willi-ams , 1997). » Tvegana razmerja«: medijske vsebine in novomedijska nadgradnja V izhodišču bova razgrnili argumentacije za opredelitev komercialno seksualnih in posebej pornografskih in drugih seksualizirano nasilnih me-dijskih in kibernetskih snovi in odnosov. V nadaljevanju bova predstavili poimenovanja, ki so se uveljavila na različnih področjih.  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... Temeljne opredelitve Dominantni ( mainstream ) pornožanr tolmačiva v okviru družbene- ga statusa in vlog spolov ter imanentnega razmerja moči, ki je hierarhič-no in razvidno iz skrepenelih pasivnih in aktivnih tradicionalnih ženskih in moških pozicij (MacKinnon , 1993: 24; Itzin , 2001a: 70). Tudi psiho-analitsko feministična interpretacija pogleda v pornoseksualnih razmer-jih je v tem paradigmatskem okviru (Brown , 1981). Ženska pasivna pozici-ja, v »feminizmu in psihoanalizi« artikulirana kot »biti falos«, in moška aktivna pozicija, koncipirana s sintagmo »imeti falos«, se v pornu udeja-njata že v sami pojavnosti žanra, v njegovi konzumpcijski razsežnosti (telo pornoakterke in »moški« pogled, tudi v redkejših primerih, ko je porno-konzumentka ženska). V dveh prevladujočih, najširše diseminiranih pod-žanrih, »mehkem« pornu in porno chicu, so akterke pretežno ženske, mo- ški pa večinsko sestavljajo ciljno skupino. »Biti falos« je, kot nakazano, na ta način preveden v pornografsko pozicijo biti gledana, »imeti falos« pa v pozicijo gledati. Nasilje je v tem razmerju lahko povsem nezaznavno, redu-cirano na posedovanje skozi pogled (prim. Strehovec , 2007: 184) in iner-tnost ali celo neizogibnost položaja, na katerem je ženska akterka konstru-irana v prepuščenosti poizvedujočemu, preiskujočemu, oblastnemu pogle-du. Naj poudariva, da gre za pozicije, ki niso nujno povezane z moškimi in ženskimi utelešen ji. Če je ženska tista, ki s pogledom meri pornotelo, to lahko počne v dveh funkcijah: v funkciji aktivne ženske, ki spreobrača spolno vlogo v spolnosti (na primer »butch« v nekaterih lezbičnih razmer- jih, ki se neposredno referirajo na heteroseksualno matrico), ali pa v funk-ciji »feminilne«, »prave« ženske, ki ugiba o svoji vlogi tako, da se gleda skozi »moške« oči. Tu je vsekakor treba tudi pripomniti, da javno mnenje in tudi mnogo strokovnih diskurzov ne loči med ženskimi in moškimi po-zicijami/vlogami in utelešenimi ženskami in moškimi. V aktualnem tre-nutku je to razvidno predvsem v neznanstveni javni obravnavi možnosti homoseksualnega in lezbičnega starševstva. Materinska vloga je poistove-tena z ženskami, očetovska z moškimi. Predstavljeno izhodišče za razumevanje pornorelacij in z njimi utrjujo- čih se tradicionalnih vlog spolov je smotrno umestiti v širši okvir kulture, kjer neposredno vstopanje v nekakšen nov modus delovanja ali sprejema-nja ni možno. Možna ni niti parodija bivanjskega principa porabniške od-tujenosti kot dominantnega modusa življenja; želja po novem (tudi novih artefaktih) se udejanja le še kot pastiš, ponovitev, kjer je preseganje oziro-ma nadgradnja zgolj navidezna (Jameson , 2001: 24–25). V teh pogojih ni Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  uveljavljenih možnosti za refl ektirano, predvsem pa živeto distanco do por- noparadigme. Zato se ne vsiljuje le pornografi ja niti se ne vsiljuje le para- digma pornospolnosti. Moč–oblast na polju seksualnosti se udejanja skozi konzumpcijo spolnosti s papirnato materijo (MacKinnon , 1996) ali s pla-stično otipljivostjo ekrana, daljincem in diletantizmom, ki je značilnost ža-nra (Melendez , 2004: 403–406). Pornoseks presega seks s tehnologijo po-sredovanih občutkov, skratka projekcijo doživljanj pornokonzumenta (ali redkeje konzumentke) v pornotelo starlete. Telo konzumenta ali konzu-mentke je odprto za diktat medija ( v širšem pomenu besede ) pornografi - je (ibid.). Dejanje opisanega seksa je v sodobnosti velikokrat javno, pred izložbami trafi k, pri listanju pornorevije, povezovanju na mobilne porta-le z »erotičnimi« vsebinami ali pa denimo skozi avatarja v »drugem ži-vljenju« (» second life «) ali pri aktivnem spremljanju akterja v resnično- stnem šovu. Pornovsebine se ne morejo konzumirati zunaj zaznavanega ali nezaznav- nega seksualnega odziva; tudi slednji se hoteno ali nehoteno prolongira v povnanjenem seksualnem dejanju. Fiziologija je pač konstitutivna sestavi-na žanra. Vključena raven telesa, užitek ali pričakovanje užitka še okre-pi diskriminatorno tradicionalno zasedbo spolnih vlog v spolnosti, ki se ji pornografi j a l e iz j e m o m a iz o gn e, n j e n e d o min an t n e o b lik e p a p r a vil o- ma n e. P o rn o n o rm e se vtisku j e j o n a t el es ni, imagin arni in s im bo lni r a v -ni; ženska podreditev v uprizarjanju pornoseksualnosti že implicira (mo-ško) akcijo in s tem sokonstituira dominantna diskriminacijska spolna raz-merja (Keppeler , 2001: 91, 93). Tako kot vse sfere hiperpotrošnje tudi sek-sualnost postane nemožna izven normiranih občutkov. Kar argumentira Jameson v zvezi s konzumpcijo materialnih dobrin, češ da ta ne more biti drugega kot »psevdodogodek« (Jameson , 2001: 60), v enaki meri velja za spolnost. Na tem mestu si dopustiva ne povsem znanstven pristavek po zgledu J. Butler , ki v tematizaciji konstruiranosti biološkega telesa poljudno nava-ja zagato biologije s kromosomsko »pravo moškostjo« (Butler , 2001). V skladu z biologijo človeka je center za seksualno odzivnost v možganih v neposredni bližini centra, ki upravlja agresivnost. Ker v »normalni« zreli spolnosti nobeden od seksualnih gonov ni izključen, naj bi bila mera agre-sije dejansko imanentna lastnost seksualnosti. 7 Pozicija na mestu aktivne- 7 Tu misliva s Freudom , ki oralni gon povezuje z agresijo, z željo po nasilju nad drugim človekom (1995: 76). Kot je smiselno razumeti to trditev, nasilno dejanje ni nujnost, saj agresija lahko na-jde drugačne poti, najboljši primer je na primer aktiven odnos do drugega telesa, posedovanje skozi konsenzualno spolno željo po telesu drugega ali druge.  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... ga/agresivnega člena (ali obratno, pasivnega/trpnega) ne bi bila problema- tična, če bi se prehajalo med tema pozicijama, tj. objektom/spolno použi-tem in subjektom/(po)uživalcem. Toda hotena ali nehotena konzumpci-ja porna neprestano in enako v zasebnosti kot na javnih mestih zapira žen-ske na pasivne, mazohistične pozicije objekta za (po)uživanje in moške na agresivne, sicer zakrite sadistične pozicije (po)uživalca. Argument narav-nosti, normalnosti teh skrepenelo moško in žensko zasedenih pozicij zani-kajo tako empirična sociologija z raziskovanjem seksualnosti žensk (Hite , 2006) kot tiste sodobne feministične teoretizacije, ki izhajajo iz koncepta instance spola in/ali spolne maškarade in jih poznamo pod nazivom štu-dij queer . Kako se pričujoča paradigma bere na posameznih porno- in porno chic ter pornografi ziranih materialih, je možno uvideti z lingvistično in semi-o t i č n o a n a l i z o . S a m i p o z g l e d u C . M a c Ki n n o n i n J . B u t l e r u p o r a b l j a v a orodja iz lingvističnega in semiotičnega kanona ( Austin , 1 990; Ben v eni -ste , 1988); gre za pomembne spoznavne opore pri razumevanju in tudi so-ustvarjanju kulture spola in seksualnosti onkraj diskriminatornih tradici-onalnih koncipiranj. Feministična teorija performativnosti spola (Butler , 2001), ki se je raz- vila vzporedno tudi v okviru feministične refl eksije pornografi je (MacKi- nnon , 1996: 16–22, 121, op. 31), naju je neodvisno od podobnih ugotovi-tev v ameriških in britanskih študijah porna privedla do orodja, s katerim sva rekonceptualizirali in posledično opustili »erotiko«. Refl eksija in re- konceptualizacija je potekala ne le v razmerju do sodobnih kategorij, ki jih uporablja pornoindustrija, temveč tudi v odnosu do dominantnih femi-nističnih opredelitev v osemdesetih in devetdesetih letih. Tedaj je bil nu-jen pogoj za feministično defi niranje pornomateriala eksplicitnost spolne-ga dejanja ali anatomije, »erotika« pa je pomenila z vidika spolov spreje-mljive konstrukcije seksualnosti. Danes argumentirano trdimo, da je za de-lovanje pornografske norme dovolj kakršen koli žanrski vpis pornoseksu-alnega in tudi » erotika « v klinču pornoindustrije ne more biti izvzeta. 8 Da bi opozorili na to dimenzijo navedenega podžanra, ga pojmovno opre-deljujeva kot porno chic , če so materiali povezani s komercialnimi dejavni- ki in tako vsaj posredno tudi s pornografsko industrijo. V tem smislu gre za vse oblike kupljive seksualnosti, tudi če se, denimo, s porno chic ponud- bo želi povečati zaslužek operaterja ali ponudnika vsebin in upravljalca ali upravljalke spletne strani. Med vsebine porno chic tako prištevava tudi gra- 8 Ob tem gre lahko tudi le za nekaj gole kože, priprte oči in ustnice v »erotično« zanesenem smehljaju, skratka za mimiko in postavitev, ki sta žanrski. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  divo, ki ni mišljeno kot vir neposrednega zaslužka, a s preostalo vsebino in- formativnega medija ali drugega komunikacijskega sredstva nima nobene povezave (značilne fotografi je na osrednji strani informativnih dnevnikov ali tedenskih publikacij, koledarji, »seksi« podobe ali zgodbe na mobilnih portalih in podobno). Drugo gradivo, ki nosi pornografski pečat, a ne sodi pod opisane zvrsti, je zaradi načela transparentne taksonomije pojmovan kot pornografi ziran in ne pornografski. Pristop je povsem v skladu z historičnim pojmovanjem pornografi je; v antični Grčiji je »pornografi ja« pomenila opis dejavnosti prostitutk (Slapšak , 2001: 36). Evidentno je, da pornogradivo in pornoperformanse (šovi peep in ostale komercialne »erotične« predstave in plesi) ter pornografi zirane konstruk-ci je seksualn osti l oču jem o od k o nstruk ci j spo ln osti, ki so um etnišk e, in -formativne, medicinske, poljudno publicistične, fi lozofske in kultno reli-giozne (na primer tantra) in podobno. Kadar se v navedenih zvrsteh do-gaja pornografi zacija, je kontekstualizirana, kar onemogoča nerefl ektira- no pornografsko konzumpcijo in učinek. Ločitev pornografskega, porno-grafi ziranega in seksualnega je v našem kontekstu neobremenjena s »spol-no eksplicitnim«. Tako zastavljeno koncipiranje pornografi je je pomembna osnova za ra- zumevanje konstrukcij seksualiziranega nasilja in spolnega nasilja. V naj-bolj prisotnih in zato najbolj potencialno spornih oblikah so te konstruk-cije sprege spolnosti in nasilja prepletene s komercialnimi izdelki in plačlji-vimi storitvami novih medijev. Gre za pornoseks in nasilje, ki sta na voljo na spletnih straneh, mobilnih portalih, v računalniških igrah/na igralnih konzolah, v oglaševanju spolnih storitev v tiskanih informativnih medijih, na televiziji, v neinformativnem tisku, plakatiranju in podobno. Seksualizirano nasilje je že tradicionalno konstitutivni element fi lmov groze in nasilja, tj. fi lmov slasher (Itzin , 2001b: 450); v kibernetskem sve- tu, vključno z igrami, se pogosto kaže »zgolj« v seksapilnih podobah in ve-denju oboroženih bojevnic, heroin ali zapeljivih bojevnikov. Konstrukcije spolnega nasilja imajo najočitnejšo vlogo v vzporednih življenjih v virtual- nih skupnostih ( Second Life, My Space ); posledično je virtualno posilstvo z empiričnimi, utelešenimi učinki v sociologiji in socialni psihologiji že pri-znano »družbeno dejstvo«. Kot seksualno nasilje razumemo tudi uprizar-janje zapeljevanja in spolnega nadlegovanja v okviru tradicionalne paradi-gme, kjer vloga »pravega« moškega zapeljivca korespondira z idejo o upra-vičeno nasilnih sredstvih (grobo prepričevanje, opijanje ali drogiranje žen-  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... ske ipd.). Prav tako v tem okviru interpretiramo fenomen pornografi zacije deklet skozi nepooblaščeno fotografi ranje ali snemanje z mobilnim telefo-nom v določenih intimnih situacijah in distribucijo posnetkov po omrež-ju. Gre za pornografi zacijo s popularno metodo »naredi sam/-a« (DIY, do-it-yourself), ki je ena od dominantnih dejavnikov novomedijske moči v reproduciranju spolnih vlog v diskriminatornem razmerju. Medsebojna povezanost spolnosti in nasilja je v različnih diskurzih kon- ceptualno raznoliko zaobjeta. Pornoindustrija v okviru pornografskih podžanrov umešča sadomazohizem v register konsenzualne spolnosti; pri nas in drugje v EU so konstrukcije tovrstne pornoseksualnosti večinoma nelegalne. Problematika s/m porna z vidika obravnave pornografskega na-silja je bila tudi v okviru feministične teorije že tematizirana; prav tako so bile izpostavljene ambivalence v opredeljevanju sadomazohističnega porna kot konsenzualnega ali pa, nasprotno, nasilnega oziroma nekonsenzualne-ga uprizarjanja spolnosti (Šribar , 2006: 43–44). Čeprav to teoretsko dile-mo puščava odprto, je z aplikativnega vidika – glede na funkcionalnost re-gulacijskih mehanizmov – smiselna umestitev s/m pod pornografsko na-silne, spolno nekonsenzualne vsebine. Poseben problem skrajnih in nele-galnih konstrukcij spolnega nasilja so pornofi lmi snuff z dejansko umor- jenimi akterkami. Krog pornofi lov in pornolobija obstoj teh fi lmov v sve-tu in pri nas zanika; v Sloveniji se je teme z negiranjem realnih umorov lo-tila tudi priznana fi lmska kritika (prim. Vrdlovec , 2007). Pomenljiv z vi-dika družbenega položaja spolov in konstrukcij seksualnosti je že sam ob-stoj tega podžanra ne glede na to, ali je v produkcijo vključen kriminal; gre za problematičnost konstituiranja užitka skozi destrukcijo ženskega telesa ne glede na to, če je ta imaginarna (Russell , 1993: 97–98). Ob tem naj po-udarimo, da razdejanje, ki ga doživi žensko telo 9 v pornu, predstavlja pro- blem v prvi vrsti zato, ker ni kontekstualizirano, ker ni vzpostavljena kri-tična distanca, ki je sicer lahko bodisi fi lozofskega, umetniškega ali pa in-formativnega značaja. Edina oblika konstrukcij spolnega nasilja v pornografi ji, od katere se v veliki meri distancira tudi sama pornoindustrija, je otroška pornografi ja. Na tem področju so zastavljene široke mednarodne kampanje osveščanja, informiranja, preventive in detektiranja, ki se v okviru nacionalnih držav udejanjajo v obliki informativnih spletnih strani in prijavnih točk. (V Slo-veniji je najodmevnejše internetno mesto za prijavo otroške pornografi je in sovražnega govora Spletno oko.) 9 V homoseksualnem pornografskem podžanru lahko uničevanje doživi moško telo na ženski poziciji. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Sociološke in socialnopsihološke raziskave učinkov porna pogosto upo- rabljajo klasifi kacijo z vidika vključenosti evidentnih oblik nasilja; gre za opredelitve »nasilna pornografi ja« oziroma »nekonsenzualna pornografi - ja« v nasprotju z »nenasilno«, »konsenzualno pornografi jo« in/ali »ero- tiko«. Ta pristop, značilen za osemdeseta in devetdeseta leta 20. stoletja, je vplival na legislativne ukrepe in jurisdikcije. Danes z vidika sodobnih socio-loških in ekspertnih regulacijskih diskurzov ni več smiseln, saj je refl eksija o spolnosti in nasilju privedla do subtilnejšega vpogleda, ki prepoznava nasi-lje tudi v navidezno konsenzualni spolnosti. Študija v okviru mednarodne-ga programa EU Kids on Line opozarja, da zaradi možnosti medsebojne po- vezanosti spolnosti in nasilja v kulturnih artefaktih včasih lahko zgolj she- matsko delimo konstrukcije obeh področij človeškega življenja (Hasebrink et al., 2008: 8). Strok ovne, predvsem pravne in druge regulacijske defi nicije in poime- novanja porna in konstrukcij nasilja redko zaobjemajo obravnavano med-sebojno povezanost med spolnostjo in nasiljem. Direktiva EU, ki se nanaša na avdiovizualni sektor, eksplicitno govori o pornografi ji in »neupraviče- nemu« nasilju; drugačne konstrukcije nasilja in seksualnosti indeksira po-sredno. Pornografi jo segmentira glede na učinek, na tisto, ki bi lahko »re- sno škodovala«, in drugo, ki bi »utegnila škodovati«. Kaj to pomeni v raz-merju do pornografskih podžanrov in žanrov ter prizorov spolnosti in na-silja, je odvisno od vladajočih opredelitev v državah članicah. (1) Države članice sprejemajo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pro- grami izdajateljev televizijskih programov pod njihovo sodno pristojnostjo ne vključujejo nobenih vsebin, ki bi resno škodovale fi zičnemu, duševnemu ali mo-ralnemu razvoju mladoletnikov, zlasti takšnih vsebin, ki vsebujejo pornografi jo ali neupravičeno nasilje. (2) Ukrep, določen v odstavku 1, velja tudi za druge pro-gramske vsebine, ki bi utegnile škodovati fi zičnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju mladoletnikov, razen kadar se z izbranim časom razširjanja ali s tehnični-mi sredstvi zagotovi, da mladoletniki na območju prenosa v normalnih razme-rah ne bodo videli ali slišali takšnih vsebin (A VMS, 27 čl.). Še vedno aktualni slovenski zakon o medijih (ta je v letu 2010 sicer v pre- novi), ki se v nanašajočem členu naslavlja v prvi vrsti na televizijo, oprede-ljuje pornografi jo na prvi pogled tako kot navedena direktiva (ZMed – 1 2006, 84 čl.). 10 Zakon predpisuje tudi interne kodekse in njihovo strokov- 10 Vendar je ta artikulacija sporna, še posebej očitno glede nasilja, saj je razumeti, kot da se tako potencialno »resno škodljivo« kot »škodljivo« opredeljevanje nanaša v obeh primerih na »pre-tirano« nasilje (84. čl, alineja 1 in 2):  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... no podlago, artikulacijo neobvezujočih smernic, ki so naknadno dobile na- ziv »Smernice za vsebinsko oblikovanje internih etičnih in estetskih pra-vil (kodeksov) izdajateljev televizijskih programov« (SRDF, 2006). Klasi-fi kacija obravnavanih vsebin izhaja iz možnih učinkov, zakonskih določil o predvajanju in prepoznavnih vsebinskih elementov: »programske vsebi-ne, ki se ne smejo predvajati (določeni pornografski podžanri … pretirano nasilje in [žanri] z eksplicitnim nasiljem: pedofi lski in nekrofi lski mate-riali, pornografi ja s prizori sodomije, sado-mazohistična pornografi ja, vse druge oblike pornografi je, ki vključujejo prikaze spolnih dejanj z uporabo takoj prepoznavnega in grobega nasilja)«; »vsebine, ki se lahko predvaja-jo pod določenimi pogoji … Nasilne programske vsebine: oddaje in druga avdiovizualna dela, ki se predvajajo po televiziji ter prizori s fi zičnim, ver-balnim in drugim psihičnim nasiljem in (samo)destruktivnim vedenjem« . Zaradi pomanjkanja drugih regulacijskih orodij so v register konstruk- cij nasilja vključene tudi druge potencialno škodljive vsebine: »strah, dis-kriminatoren jezik in nevarno obnašanje, zloraba alkohola in mehkih drog, raba težkih drog in okultnih praks in močno preklinjanje«. Kot na-silne so pojmovane tudi vsebine, ki prikazujejo nasilje tako, »kot da gre za spolnost (posilstvo, poskus posilstva, druge oblike fi zično in psihično očitno nasilnega poseganja v intimnost druge osebe)«. Tudi pri obrazlo-žitvi diskriminacijskih vsebin je na prvem mestu navedeno »raznovrstno poniževanje na osnovi spola«, kar prinaša dodatno orodje za indeksiranje konstrukcij medsebojne povezanosti spolnosti in nasilja na osnovi tradici-onalnih spolnih vlog. In nadalje: pri segmentaciji nasilja je ponovno pose-bej navedeno »nasilje ‘kot spolnost‘ (posilstvo in drugo očitno nasilje nad osebno in posebej spolno integriteto)«. Smernice opredeljujejo dovoljene »seksualne programske vsebine« v razliki od nedovoljenih in dovoljenih pornografskih: »seksualni prizori v pornografskih fi lmih [se] razlikujejo od seksualnih prizorov v drugih oddajah in avdiovizualnih delih «; to so »oddaje in druga avdiovizualna dela, predvajana po televiziji, ter prizori s človeško seksualnostjo, prikazano na način, ki otrokom in mladoletnim v vsakdanjem življenju ni enostavno dostopen«. Razlika je tako v kontekstu prizorov, značilnem za žanr, kot v sami po- stavitvi prizorov, vključujoči pojavnost akterk in akterjev, njihovo razmer- (1) Televizijski programi ne smejo predvajati pornografi je in pretiranega nasilja, če bi lahko pred- vajanje resno škodovalo duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov. (2) Predvajanje vsebin iz prejšnjega odstavka, ki utegne škodovati otrokom in mladoletnikom, je dopustno le pod pogojem, da je s tehničnimi sredstvi oziroma z zaščito omejeno tako, da otroci in mladoletniki do takšnih vsebin nimajo dostopa. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  je in sceno s pripadajočimi predmeti. Kot prizori pornografske seksualno- sti se v skladu z izvornim pomenom termina pornografi ja obravnavajo tudi deli oglaševalskih, zabavnih, dokumentarnih in resničnostnih oddaj, ki vključujejo prikaze komercializirane seksualnosti (oglasi za vroče telefone, »dokumentarni« posnetki predstav v nočnih klubih in klasično prostitu-iranje); predvajanje teh vsebin se obravnava na enak način kot predvajanje pornografi je, razen v primeru, kadar so pornografski prizori predstavljeni v ustrezni družbeno kritični luči. Poleg žanrske opredelitve pornografi je je ta tako kot konstrukcije nasi- lja segmentirana, pri čemer je bil tudi v normativni diskurz vpeljan kon-cept porno chic . Smernice v tem delu razgradijo vladajočo predstavo, da je »mehka« pornografi ja nenasilna, sicer pa povzemajo izraza iz socioloških in socialno psiholoških raziskav: »nekonsenzualna« in »nasilna« porno-grafi ja. Defi nicija podžanra vključuje senzibiliziran odnos do manj očitnih oblik nasilja. V občo opredelitev legalnih oblik porna je vključen niz dis-kriminacij, ne zgolj spolna. Pornografi ja: pornografski šik, porno romanca in druge dominantne porno- grafske žanrske oblike z značilnimi ponižujočimi prikazi pornografske spol-nosti, ki vključujejo neenako razmerje moči z vidika spola, rasne, nacionalne in etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti, družbenega sloja in delovnih, staro-stnih ali drugih razmerij; žanr opredeljuje tudi značilno obravnavanje telesnosti, ki neuravnoteženo po eni strani komodifi cira, po drugi pa glorifi cira anatomske značilnosti in na ta način vzpostavlja stereotipno in hierarhično razmerje med seksualnimi vlogami. Pornografi ja, v kateri prevladuje nasilje, je strokovno poimenovana z izrazom na- silna pornografi ja; v primeru, ko porno vključuje prizore s splošno prepoznavni-mi oblikami nasilja, se imenuje nekonsenzualna pornografi ja; slednja se lahko v klasičnih opredelitvah pornografskih pod-žanrov pojavi tudi v registru t. i. meh-ke pornografi je (SRDF, 2006). Naj tule dodava še pojasnilo, da obravnavano sprego spolnosti in nasi- lja smernice tematizirajo v referenčnem okviru regulacije, v sklopu kon-strukcij nasilja, pornografi je in seksualnosti. Klasifi kacija nasilnih vsebin vključuje spolno nasilje (»nasilje kot spolnost«). Pri tem navajanje variacij v konstrukcijah spolnega nasilja vključuje tudi subtilne oblike. Te so po-drobneje navedene v okviru seksualnih vsebin: »namerno zavajanje, mani-pulativno prepričevanje, alkoholiziranje druge osebe«. Med nasilne vsebi-ne je med drugim vključena diskriminacija, na prvem mestu po spolu. Tudi  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... to normativno orodje je primerno za prepoznavanje in ukrepanje v prime- ru spolno ponižujočih konstrukcij sprege spolnosti in nasilja. Ob tem naj navedemo, da je vzorčni klasifi kacijski sistem EU Kijkwijzer, 11 ki ga upora- blja nizozemska koregulacijska ustanova NICAM, vpeljal posebno temat-sko skupino »mizoginija« (Kijkwijzer, 2007). Uporablja se pri klasifi ka-ciji fi lmov, DVD-jev, televizijskih programskih vsebin in glasbenih spotov. Prepoznavanje imanentno nasilnih vsebin tudi v subtilnejših oblikah porna je v smernicah prepoznano skozi neenako razmerje moči, predvsem kot neopazno nasilje v »mehkem« podžanru. 12 Povzeto gradivo smernic je prispevek k razumevanju konstrukcij sprege nasilja in seksualnosti,13 same aplikacije v internih kodeksih izdajateljev programskih vsebin pa teh spo-znavnih dimenzij ne vključujejo (Boldin , 2008: 50–51), vsaj ne v meri, ki bi pripomogla k javnemu prepoznavanju problematike. Medijski diskurz v tematizaciji konstrukcij medsebojne povezanosti na- silja in seksualnosti je preverljiv ne le skozi semiotično analizo novinarskih prispevkov v informativnih medijih o tematiki, 14 temveč tudi skozi kon- cepcije v kodeksih. Čeprav sklepava, da je prepoznavanje pomena in vloge sprege nasilja in spolnosti s strani medijev težavno, sva nadgradili predsta-vljen shematski okvir. V analizi problematike sva uvedli, kot je bilo že raz-vidno iz teksta, sintagmo seksualizirano nasilje. Ob tem misliva na vsebino računalniških iger, ki v nasilje vključujejo seksualni apel, in druge podob-ne kiberrealnosti; gre za transmisijo forme obravnavane sprege, saj se s teh-nologijo zgolj čutno bolj atraktivno nadgrajuje tradicionalna seksualizacija žanrskega nasilja v fi lmskih trilerjih, kriminalkah in grozljivkah. Mladostniško ospoljenje v novomedijskih razmerjih Normativna orodja, ki sva jih predhodno predstavili, se nanašajo na za- ščito otrok in mladoletnih. Na tem mestu se ne zdi najprimerneje tematizi-rati problematike zapostavljanja (novo)medijske pornodiskriminacije žen-sk v normativnih aktih in regulacijski praksi, vsekakor pa položaj in vloga 11 Kijkwijzer je bil kot vzorčni model med drugim opredeljen na konferenci z naslovom » More trust in content «, ki je bila organizirana v času nemškega predsedovanja EU leta 2007. 12 Danes bi bilo tu treba dodati porno chic . 13 Čeprav smernice javno niso predstavljene kot avtorsko delo, naj v imenu korektnosti nave- demo avtorstvo R. Šribar po naročilu agencije za pošto in elektronske komunikacije – APEK, september 2006. 14 Na tem mestu opozorimo na vztrajanje največje komercialne televizijske hiše z dvema kanalo- ma, Pop TV in Kanal A, pri opredelitvi »erotika« za vse vsebine seksualnega značaja ne glede na to, ali se poimenovanje nanaša na pornožanr ali ne. Enako ravnajo ponudniki vsebin na mo-bilnih portalih in oglaševalci storitev vročih linij. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  deklic korespondirata s položajem in vlogo žensk tudi v (novo)medijskih razmerjih. Pomembna topika obravnav so učinki ( novo )medijskih vsebin (in storitev) na percepcijo stvarnosti s strani otrok in mladih in na njihova stališča ter vedenje, s poudarkom na vztrajnosti, recikliranju tradicional-nih pomenov »femininosti« in »maskulinosti«. Poleg spola je izposta-vljena perspektiva seksualnosti; povečini gre za iskanje odgovorov na vpra-šanje, kako vsebine novih medijev učinkujejo na (ne)sposobnost otrok in ml a d o l e t n ih z a r azvi j an j e in vz drže v an j e s o d e l u j o č ih , n e n as iln ih m e ds e -bojnih odnosov in seksualnosti. Na podlagi raziskav se vzpostavljajo tudi spoznavna orodja za osveščanje, opolnomočenje in informiranje otrok in mladoletnih za kritično držo do potencialno škodljivih vsebin oziroma po-znavanje in obrambo pred tveganji (zlasti spletnimi). »Maskulinost«, »femininost« Kulturološke in antropološke oziroma etnografske študije ugotavljajo – in s tem na svoj način tudi prispevajo k njihovi stabilnosti – nove globa-lizirane trende, osrediščene okoli spolnih konstrukcij v družbeni skupini otrok in mladoletnih. Britanski avtorici A. Nayak in M. J. Kehily povze-mata najpomembnejša dela na področju v zadnjih desetletjih in interpreti-rata »maskulinost« in »femininost« v razmerju odvisnosti od kulturnih artefaktov. V skladu z njunimi ugotovitvami in povzetki drugih del ni od-mika od tradicionalnih vlog ali pa je ta parcialen; v sferi seksualnosti to po-meni, da spolna moč privilegira t. i. maskulinost, ta pa je v segmentu dečk-ov (kot sva že argumentirali na drugem mestu in s pomočjo druge referen-ce) povezana z grobostjo (Nayak in Kehily , 2008: 10–11). Za našo temati-zacijo je pomembna konstatacija, da je tudi razredni boj oziroma slojne ne-enakosti v odraščanju treba razumeti ne le v razmerjih dela, ampak tudi z vidika uzurpacije kulture, čustev, dispozicij (Skeggs , 2005: 63 v Nayak in Kehily , 2008: 49). V tem smislu je potemtakem še vedno upravičeno poj-movati popularno oziroma komercialno kulturo, edino nosilko obravnava-nih konstrukcij spolnosti in nasilja, kot močan vir in dejavnik razslojeva-nja iz perspektive družbene moči že v najzgodnejši dobi. 15 Spolna moč, ki se v segmentu ekonomsko prikrajšanih moških najbolj inducira skozi vla-davino porna, (p)ostaja substitucija za aktivno državljansko držo; na ta na-čin se nevtralizira možnost državljanske nepokorščine v vse bolj margina-liziranih slojih revnih mladih moških. 15 Naj na tem mestu povzamemo izjavo dečka iz izobraženske srednjeslojne družine, da je »gledanje erotike« zanje neustrezno; ob tem je z »erotiko« mislil na dejansko seksapilno veden-je mladega dekleta.  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... Komercialna seksualizacija V dekliškem oziroma ženskem odraščanju je vloga pornografi je, porno- grafi zacije in drugih oblik seksualizacije, povezanih s trženjem, prav tako zaznamovana z družbenimi razmerji moči. V predhodno navedenem delu je komercialna seksualizacija tematizirana kot ambivalenten dejavnik, saj trend nove »dekliške moči« v skladu z avtoricama A. Nayak in M. J. Ke-hily sovpada s pornografi zacijo in pornografi jo oziroma ne vključuje (več) seksualizacije kot političnega projekta (ibid.: 60). Gre za pogoje nove »sek-sualne pogodbe« (McRobbie , v Nayak in Kehily , 2008: 68), zaradi kate-re dekleta svoje možnosti v družbi, vključno s politizacijo, »plačujejo« s p rivzeman jem zapo v edi o spo ln o zapel j iv em vi dezu. Od p ira se vp rašan je ustreznosti izraza »pogodba«, saj ta implicira, da naj bi bila seksualnost v pristojnosti samih deklic in deklet; samo na ta način bi jo namreč lah-ko umestile v družbene odnose kot relativno avtonomen dejavnik. Kon-cept seksualne pogodbe lahko spodbudi zanemarjanje temeljnega razmi-sleka feministične teorije in klasične antropologije o vlogi norm seksualno-sti pri oblikovanju ospoljenega sebstva/subjektivnosti v družbenih struk-turah; ženska seksualnost je razumljena kot ena temeljnih družbenih inve-sticij v spolno hierarhični družbeni ureditvi. Ideja o dekletih, ki se ponu-jajo kot seksualno razpoložena/razpoložljiva v zameno za možnosti na po-dročju izobraževanja in vstopa v javno sfero, je možna le ob nekritičnem pojmovanju tako fenomena seksualnosti kot tudi dejanskih možnosti de-klet v izobraževalnem sistemu in na primer na vodilnih mestih na trgu dela ali v institucionalizirani politiki ipd. (več o zadevni kritični analizi v An-tić , 2007: 113; Foucault , 1998: 5–6; Vendramin , 2009: 72, 77, 81, in nasl.). Razredna razmerja v segmentu deklet Konstrukcije dekliškega otroštva in mladosti glede na pornografi zacijo in druge oblike tržno popredmetene spolnosti se običajno analizirajo glede na dve nosilni hipotezi. Prva izhaja iz postulata o dekletih, ki so prav »neo-troško« poslušna (o tem piše na primer tudi V. Walkerdine , 1998: 256); so tudi neposredno odzivna na vladajoče modele seksualizacije. Druga pred-postavka, ki se tiče dekliške (samo)seksualizacije kot dejanja upora, izha-ja iz prepričanja, da so v razmerjih spolnosti možne avtonomne drže, otoč-ki seksualne svobode, ki prebijajo foucaultovski seksualni dispozitiv; gre za predstavo o nekakšnem postmodernem samoizumljanju (angl. self-inven- tion) na področju spolnosti. 16 Problem nastane, če teza o takšni refl eksiv- 16 Slednje je moč zaslediti predvsem v tu že interpretiranih pogovorih z zaposlenimi v pedagoškem poklicu, ki spolno nasilje razumejo v interakciji med dekleti in fanti, pri čemer naj bi dekleta Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  ni seksualizaciji oziroma samoseksualizaciji ni speta z določenim pojmo- van jem družbe in kul ture. N ov o refl eksivno sebstvo sodobna feministič- na interpretacija družbe namreč pojmuje kot mehanizem, ki nadomesti ra-zred, a z njim vendarle reproducira razredna razmerja (Skeggs , v Wood in Skeggs , 2008: 181). V analizi fenomenov komercialne seksualizacije deklet iz perspektive ekonomskih razredov in pripadajočih kulturno-slojnih etnografi j poleg B. Skeggs (Skeggs , v Nayak in Kehily , 2008: 49) družbeno senzibilnost na področju odraščanja izkazuje tudi, denimo, teoretsko široko priznana V. Walkerdine . Njene družbeno kritične študije seksualizacije odraščajočih med drugim argumentirajo, da je medsebojna povezanost med ofenzivno medijsko in informacijsko-komunikacijsko seksualizacijo deklet in stro-kovnimi ali poljudnimi interpretacijami, ki govorijo o njihovi submisivno-sti in družbenem predpisovanju ženskih vlog v seksualnosti, moralistične-ga značaja. Moralistično izhodišče pa je značilno za relativno ekonomsko zavarovan svet srednjega razreda, ki zmore varovati svoje otroke pred real-nostjo fi nanc. Vdor »erotizacije« s popularno kulturo, ki pomeni nižanje moralnih standardov srednjega razreda (in navidezno nasprotujoča si pred-stava o vsiljevanju spolnosti odraslih otrokom in ogrožajoči Loliti), dobi svoj kontrapunkt v nižjih slojih; zanje fantazme, ki segajo od otroške Loli-te do erotično prisrčnega dekletca, ki lahko omreži pripadnika višjega slo-ja, pomeni možnost spremembe družbenega statusa (1998: 257–258, 163). V obeh primerih je objekt želje izza seksualiziranih deklic srednjeslojni prestiž, ne glede na to, ali ga je treba obdržati ali pridobiti. Na ta način na-vedena avtorica (sicer posredno) »demistifi cira« proletarski naboj, ki naj bi ga s seboj nosila pornografi zacija družbe. Glede na že omenjeno tezo o razredih z vidika kulturnih dobrin je statusni preskok možno razumeti tudi v razmerjih osebne prepoznavnosti v javnosti in z njo povezanih soci-alnih virov. Pornografi zacija in druge oblike komercialne (samo)seksuali-zacije so v dekliških in/ali starševskih očeh tako osmišljene kot »povzpe-tniška« strategija na poti do »slave«. Kot izhodišče za preciznejšo študijo družbenih in kulturnih pogojev (samo)pornografi zacije naj predstavimo biografski drobec, ki je deloma fi ktiven, deloma pa sestavljen iz več dejanskih pripovedi in opažanj. 17 Gre »izzivala« (Šribar , 2009). Diskurz, ki krivi žrtev (dvakratno žrtvovanje v spolnem nasilju, prvič v samem aktu in drugič v njegovi interpretaciji), se je v razmerjih komercializirane seksualnos-ti in dekliškega privzemanja vladajočih seksualnih vlog rekonstruiral in s tem dobil nov zagon. 17 Ta način sva izbrali zaradi spoštovanja etičnih načel raziskovanja, zlasti načela o varovanju os- ebnih podatkov in človeški integriteti. »Sestavljena zgodba« je način, kako se je prepoznavnos-  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... za nekaj let staro deklico, katere starši pripadajo nižjemu sloju. Slab eko- nomski položaj družine je lahko prepoznaven, saj živijo v izjemno revnem življenjskem okolju. Oba, oče in mati namenjata deklici veliko pozorno-sti. Močno spodbujata njene talente in ji dajeta občutek, da bo ona tista, ki bo v življenju nekaj dosegla. Kljub zgodnjim otroškim letom se deklica že zaveda, da ima od vseh članov in članic družine v prihodnosti največ mo-žnosti. To je razvidno iz otroško ošabnega obnašanja. Osrednjo pozornost namenjajo deklici tudi stari starši, ki živijo v neposredni bližini. Vsi odra-sli uživajo ob razvoju edinke pri petju in sposobnosti poziranja. Spremlja-jo razpise in deklico prijavljajo na različna tekmovanja, s kar nekaj truda so jo spravili tudi že na naslovnico kataloga za prodajo po pošti. Starši so bili veseli honorarja, predvsem oče projicira uspeh družine, tudi fi nančni, v de-klico. Zato so tudi fi nančni vložki v hčerko v relativnem smislu veliki; fo-tografi je deklice, ki v narejenih pozah povzema tip Lolite, se kopičijo in starši so zelo ponosni nanje. Študija primera: (samo)pornografizacija Tudi mera ženske/dekliške spolne privlačnosti se vzpostavlja preko por- nografskih in pornografi ziranih podob v medijih (vključno z izdelki in storitvami informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma novimi me-diji) in v širši sferi javnega komuniciranja in popularne kulturne produkci-je (oglaševanje, modna in glasbena industrija). (Samo)pornografi zacija de-klic kot modus sodobne seksualizacije, ki se kaže kot moda in vêdenje, je v znanosti vrednotno ambivalenten pojem, saj poleg ponotranjenja represiv-nih kulturnih norm vključuje moment samorefl eksivnosti in tako nosi po- men možnosti ukinjanja tradicije dekliškega romantičnega eroticizma. V nadaljevanju preverjava to, zadnjo interpretacijo. Za (samo)pornografi zacijo v družbenih pogojih neoliberalizma je zna- čilno, da je učinek kapitalskih trendov , ti so tudi mejniki možne avtono-mije in samorefl eksivnosti vladajoče dekliške seksualizacije. Zato tudi ni smotrno govoriti o liberalizaciji seksualnosti v razmerjih (samo)porno-grafi zacije. Drug vidik pornografske (samo)seksualizacije deklic, ki prav tako ne govori v prid novi dekliški avtonomiji in refl eksivnosti na podro- čju seksualnosti, je recikliranje diskriminatornih tradicionalnih spolnih vlog v spolnosti, spričo katerih je dekliška seksualna odprtost in »aktiv-nost« bolj stvar forme kot temeljnih sprememb na področju čustvovanja in spolne drže. Ali, če povemo z besedami ene od respondentk v skandina- ti oseb in morebitnim drugim škodljivim učinkom izognila kolegica M. Dobnikar v času dela z žrtvami spolnega nasilja (osebni pogovor, junij 2010). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  vskem raziskovanju, v notranjosti so še vedno dekliško drgetave, hrepeneče (angl. fl u ff y ) (Nielsen , 2004: 19). Pornografi ja, ali bolje, (samo)pornografi - zacija kot »javnost seksa« (izvorno on/scenity ) (Williams , 2004: 3) vsaj na- videzno prinaša nove kode seksualnega vedenja, gotovo pa ne globljih spre-memb v hierarhičnih spolnih razmerjih na področju seksualnosti, v okvi-ru katere dekleta vendarle niso avtonomne v svoji spolni želji v smislu ce-lovitega uravnavanja seksualnosti skupaj z emocijami, ki so povezane z in-timnimi odnosi. Dilema med »hrepenenjem« in možnostjo seksualnega eksperimentiranja, kot ga kodira pornografi zacija kulture, se potemtakem ne odraža le v načinu seksualizacije, temveč tudi v notranjih dekliških am-bivalencah. Pornografska (samo)seksualizacija kljub morda aktivnejšemu ali vsaj za- vestnejšemu odnosu deklet do spolnosti tudi ne spreminja temeljne seksu-alne ekonomije, ki jo je še utrdila ortodoksna psihoanalitska interpretaci-ja. V feminističnem prevzemanju in uporabi tez psihoanalize se spolna raz-merja v seksualnosti obravnavajo glede na spolno moč. Pornografi ja tudi v tem refl eksivnem kontekstu utrjuje žensko pasivno pozicijo, z vidika vla- dajočega vrednotenja manjvredni položaj »penetrirane« (ne glede na por-nografsko aktivno izražanje spolne pobude žensk). Ta »pornopenetraci-ja« se dogaja prav tako na ravni pogleda (Brown , 1981: 14; Keppeler , 2001: 93). Ženska je tista, 18 ki jo v uprizarjanjih pornografi zirane spolne želje ra- zumemo kot vabo pogleda – in to navkljub lahko razberljivi pornografski glorifi kaciji moške erekcije na imaginarni ravni. Pornografi ja in spolne vloge v pornografski seksualnosti v l uči boja za pomen zastavljajo vprašanje o možnostih preobračanja pomenov in pre-pomenjanja spolnih vlog. Pozicijo »biti gledana« bi se lahko v tem smislu razumelo kot »imeti« pogled druge/-ga v lasti, »biti spolno razpoložlji-va« pa »imeti« seksualnost, biti na enakovrednem položaju oblasti v do-meni seksa. V endar pa je taka možnost interpretacije zožena na družbeni aktivizem brez stabilne teoretske osnove, na hotenje po takem razumeva- nju pornografskih spolnih razmerij. Potlačeno je namreč vsaj dvoje druž-benih dejstev: ženski boj za pogled – ta je sestavni del socializacije žensk v patriarhalno kulturo medsebojne tekmovalnosti – in odvisnost od nosil-ca pogleda, kar pomeni manko avtonomije, videnje sebe skozi oči drugega. Pozicija posedovanja spolnosti, gospodarjenja spolni želji skozi pritegnitev in erotizacijo pogleda drugega je potemtakem hkrati še drugače negoto-va, saj so pogoji spolne želje netransparentni ne le za osebo, ki želi želečega drugega/-go, temveč tudi za slednjega/-njo. 18 Ali moški na ženski poziciji v homoseksualni pornografi ji.  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... (Samo)pornografi zacija deklet, ki se odvija zlasti na medmrežju, je v raz- merjih spolov in spolne želje značilen pojav, sindrom partiarhalne organi-zacije spolnosti, saj akterke pornofotografi j in gibljivih posnetkov primar- no ostajajo na poziciji »kazati se«. Težava z ustvarjanjem novih pomenov je težko premagljiva brez novih pozicioniranj, brez pretočnosti spolov med položaji, kot jih pretežno in kulturno pogojeno razumemo: pasivnost (biti na ogled ) in aktivn ost (gledati ) . Samo z man j skrepenelimi aktivnimi in pasivnimi spolnimi pozicijami v seksualnosti je možno mehčati pojmova-nja o hierarhičnih zasedbah vlog in tradicionalnih razmerjih moči. To je tudi teza, ki jo zagovarja teorija queer v okviru ukvarjanja s pluralizacijo seksualnih identitet (Beasley , 2005: 126). V nasprotnem primeru ostajamo v primežu konstrukcij seksualnosti, ki ne pomenijo drugega kot preigra-vanje istega v kulturi, ki pa nikakor nima značilnosti parodije (Jameson , 2001: 24–25), s tem pa ne družbeno kritičnega in prenovitvenega naboja. Pričujočo tezo o manku moči prepomenjanja in rekonceptualizacije spolnih vlog na področju spolnosti skozi (samo)pornografi zacijo deklet je možno argumentirati tudi z vpogledom v produkcijska in distribucijska razmerja. Za (samo)pornografi ziranjem so najpogosteje spletne domene in agencije, ki spodbujajo in razširjajo obravnavane vizualne materiale. Tudi ikonografi ja redko presega utečeni pornografi zirani seksualni imaginarij, vključno z lezbičnimi scenami, dodobra umeščenimi v dominantno hete-roseksualno matrico. 19 Raziskava, kam preko klikanja vodijo pornografske strani, je pokazala, da gre za zaslužek mainstream pornoindustrije (Play- boy, Hustler in Private Media Group) (Johnson in Whitty , 2008) – pred-vsem na račun s pornostranmi povezanih oglaševalcev, ki na ta način pri-dejo do adrem za promocijo izdelkov seksualne narave (predvsem viagre). Končna ekonomska korist prevladujoče komercialno seksualne, predvsem pornografske industrije je tudi v ozadju ustvarjanja pomenov pornograf-skih in pornografi ziranih podob; morajo se podrediti vladajočemu razu-mevanju pornospolnosti in ustreznih spolnih vlog. Dokazana komercialna zainteresiranost utemeljuje tudi najino poimenovanje fenomena s (samo)pornografi zacijo, v nasprotnem primeru, tj. v popolnoma samoiniciativ-nem uprizarjanju spolnosti brez ekonomskega interesa, bi bila raba izra-za neustrezna. Izjemo v produkcijskem in distribucijskem načinu ter ikonografi ji pred- stavljajo osebne strani – amaterska domača »pornografi ja« –, kar je pripe- ljalo do ugotavljanja možnosti »ženskega« soustvarjanja seksualnosti (na 19 V temeljitejšo obravnavo sva vzeli stran Geek girls porn, dostop do nje pa je bil zaradi prijave otroške pornografi je nedavno ukinjen. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  primer Attwood , 2007). A neizrečene predpostavke takih ugotovitev ven- darle zaslužijo nekaj pozornosti, predvsem glede pogojev možnosti rekon-strukcij seksualnosti in konceptualnega preizpraševanja skupinskega žen-skega subjekta. Slednji je predmet mnogih feminističnih teoretskih razi-skav in je skoznje priznan večinoma kot parcialni, družbeno zainteresira-ni subjekt, ki je sporadičen in časovno zamejen. Skratka, nobenega univer-zalnega ženskega subjekta ni, ki bi bil potencialni akter sprememb v kon-strukcijah seksualnosti in s tem v spolnih razmerjih moči. S tem pa se uki-nja tudi predstava o enovitem ženskem pojmovanju seksualnosti in takih konstrukcijah seksa, ki bi bile enotno kodirane kot prispevek k pravičnej-šim razmerjem moči spolov na tem področju. Še resnejši dvom o možnosti rekonstrukcije seksualnosti brez sprememb spolnega reda poraja teorija, kot jo razvija prominentna teoretičarka femi-nizmov in gibanja queer J. Butler . Avtorica razume (ospoljeno) sebstvo in seksualnost kot umeščeni in animirani od drugod. Jaz, ki naj bi spolnost »imel«, je razgrajen tudi skozi »svojo« lastno seksualnost. Vsaka avten-tična seksualnost je fi ktivna (Butler , 2004: 16). Na čutnonazorni ravni to pomeni, da se seksualnost lahko konstruira (tudi kot posamičen akt) zgolj v okviru obstoječih, rečeno s Foucaultom , dispozitivov, diskurzivnih in in-stitucionalnih možnosti na polju seksualnosti (1986: 198). Novi diskur-zi, institucije in prakse (in skupaj z njimi preseganje nove »brkljarije« sta-rega) se vzpostavljajo s temeljnimi spremembami v družbi (prim. Močnik , 1999: 117–134, 162, 164–166). Brez subverzije patriarhalnega reda in pre-nove strukturnih elementov spolne ureditve na obravnavanem področju ni mogoče uvajati novosti in interpretirati določenih kulturnih fenomenov kot nekaj, kar presega obstoječe stanje. Iz te perspektive je hkrati tudi razu-mljivo, da je neproblematiziran ženski subjekt simptom šibkosti v razmer-ju do demokratizacije konstrukcij tako spola kot seksualnosti. T eze o dekliški moči, ki se kaže tudi na področju spolnosti, je potemta- kem konsistentno omejiti. V naši interpretaciji gre za fenomene, ki kažejo bodisi na novo brkljarijo elementov tradicionalnih konstrukcij seksualno-sti ali na izjemne poskuse subverzije, ki bi s popularizacijo utegnili nače-ti sam spolni red. Dokler ostajajo ti alternativni načini spolnega življenja, četudi vznikajo v obče pripoznanih družbenih skupinah, stvar seksualne margine ali nevidnih intimnih praks posameznic/-kov, v obstoječih okvi-rih nimajo dovolj tiste družbene sile, ki bi sama po sebi že pomenila spre-membo. Na to, kako izolirani so pojavi alternativnega dekliškega vedenja, povezanega s spolnostjo, kažejo, denimo, rezultati raziskav o spletnih tve-ganjih z vidika spola. Delitev vlog je povsem v redu konvencionalnih za-  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... sedb: dekleta so pretežno prejemnice žalitev, pornografskega materiala in seksualnih pripomb, fantje pa aktivno iščejo pornografske in nasilne ma-teriale (Hasebrink et al., 2008: 35). Kl j u b tul e že d o v o l j t e m a ts k o š ir o ki r az p r a vi o ( s am o ) p o rn o gr afi z ac i j i želiva osvetliti še dodaten problem, ki pa sega na področje polnoletnosti in je v tem smislu že zunaj najinega delovnega obsega. Zanima naju, kako s socialnopsihološkega vidika razložiti dejanski vstop deklet in mladih žen-sk na področje plačljive seksualnosti v pornografski industriji in z njo po-vezanim oglaševanjem ter produkcijo t. i. erotike ( porno chic materiala ozi- roma posnetkov in snemanj pin-up ). Odgovor na navedeni problem, ki vsaj deloma presega enostaven, neposreden argument pornografi zirane kulture in družbenoslojnih pogojev, najdemo v okviru navedene discipline še naj-bolj neposredno v konceptu družbene vloge. Z njegovo pomočjo je možno nasprotovati tudi propornografskemu argumentu, da ženske prostovoljno vstopajo v tovrstno industrijo. Francoski socialni psiholog J. L. Beauvois je v delu o liberalnem suženj- stvu, izvorno izdanem leta 1994, opredelil iskanje vzrokov za »usodo« po-sameznika in posameznice na individualni ravni za temeljno sodobno spo-znavno zmoto. Opozoril je na družbeno koristnost razlag o individualni odgovornosti in v nadaljevanju na prisilno notranjo moč vloge. Slednja je povezana z občutkom, ki nam pove, ali smo ali nismo na ravni zahteve po družbeni koristnosti (Beauvois , 2000: 41, 57 in 77). Kar je torej le indivi-dualnega pri odločitvi, denimo, za »kariero« pin-up dekleta, starlete Play- boya ali akterke pornografi ziranih fotografi j v na primer Slovenskih novi- cah (če ostajamo znotraj državnih meja). Glede na to, da tako pojavljanje ne zanima vseh mladih žensk enako, sploh pa ga ne udejanijo ali poskuša-jo udejaniti kar vse, moramo izpostaviti diferencirane življenjske in kari-erne dejavnike – v okviru, na katerega kaže avtor: gre za pomen družbene strukture in mesto v njej, na katerem se znajdemo kot posameznice in po-samezniki. Njegova trditev, da je konstrukt osebne odgovornosti koristen za družbo, namreč pomeni, da ta služi reproduciranju obstoječega družbe-noekonomskega reda in zamegljevanju krivičnih, nedemokratičnih hierar-hičnih razmerij. Sam koncept vloge vključuje tudi individualne pogoje možnosti. Tudi ti kažejo na lokacijo v družbeni strukturi in z njo pogosto na mesto v diskur-zivni mreži. Individualni pogoji zaobjemajo specifi čni splet družbeno-kul- turnih dejavnikov (na primer ekonomsko stanje družine, izobrazba star-šev, demografsko okolje, dojemanje telesnih značilnosti v širši kulturi, od-nos do pornografi zirane spolnosti pomembnih drugih in v širši javnosti Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  itd.). Nič ni torej povsem osebnega, gre pa, razumljivo, za individualizira- ne nabore in načine prepletanja virov, s katerimi se odpirajo (omejene) mo-žnosti za oblikovanje določene vloge, v našem primeru vloge (samo)porno-grafi zirane starlete. S povedanim v nasprotju je, kot že izrečeno, vsakdanja »teorija« načina spoznavanja drugih in sebe, ki temelji na »‘personalizaciji‘ socialnega sve-ta« (Ule , 2009: 100), tj. na osebni odgovornosti in iniciaciji ter obvladova-nju dejanj; v okviru socialne psihologije jo je v sedemdesetih letih pretekle-ga stoletja prva razložila tradicionalna teorija pripisovanja. Tako v okviru te klasične teorije atribucije kot po Beauvoisovi razlagi pomena vloge in no-tranje prisile le-te velja, da so sebstvo in drugi/-ge razumljeni osebnostno in vzročno glede na cilje, namere, želje (ibid.) ali osebne, značajske lastnosti, ki pa se kategorizirajo prav na podlagi obstoječih ravnanj (Beauvois , 2000: 79). Sklepanje posameznice in posameznika o osebnih vzrokih za delova-nje oziroma »usodo« druge/-ga (»internalne razlage«) je, kot piše avtor, po meri zlasti ekonomskega liberalizma; je maloumno, kar se tiče spoznav-nega procesa (ibid.: 83). Sodobna teorija pripisovanja je sicer razširila po-gled tudi na vsakdanje sklepanje ljudi o situacijskih (zunanjih) vzrokih za delovanje. Ti se laično vidijo v omejenosti situacij (prim. ibid.) in zunaj po-globljenih razumevanj odnosov. A so v svoji kompleksnosti tako v sponta-ni misli kot tudi v znanstveni refl eksiji težko dostopni. »Določila« delova- nja so v nasprotju z racionalizacijami (Beauvois , 2000: 33), tj. vsakdanjimi pripovedmi o »vzrokih«, navsezadnje tudi stvar želje, nezavednega. Druž-beno-kulturni dejavniki so na osebni ravni zakriti z nezavedno naravo želje oziroma se specifi čni, individualni splet družbeno-kulturnih pogojev mo- žnosti za individualno vlogo/usodo prevaja tudi v specifi čnost nezavedne želje, 20 ki pa je netransparentna že za njeno nosilko ali nosilca. Kar je dosto- pno, je omejen nabor družbenih in kulturnih dejavnikov, ki na specifi čne, netransparentne ali zgolj parcialno dostopne načine vplivajo na željo in de-lovanje. Ta težak, pravzaprav nemogoč kompleksen dostop do določil indi-vidualnega delovanja in »usode« je značilen tako za vsakodnevne zgodbe o vzrokih za lastno delovanje in vêdenje drugih kot za znanstveni diskurz. Če tule izstopimo iz okvirov socialne psihologije in se vrnemo na široko področje kritičnih teorij družbe, postane umljivo, denimo, čemu Slavoj Ži-žek oporeka teži analize posameznih primerov nasilja (»subjektivno nasi-lje«) in ga kot fenomen razlaga v njegovih družbenostrukturnih razsežno- 20 Željo razumemo v feministično teoretski interpretaciji psihoanalize: v njeni umeščenosti v ne- zavedno, a hkrati tudi v njeni spetosti z družbenimi dejavniki in spremenljivosti zaradi prehod- nih, začasnih fantazem kulture.  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... stih (Žižek , 2007: 16–18). Enako velja za interpretacije drugih pomemb- nih fenomenov, na primer, če ostanemo v naših tematskih okvirih, tudi konstrukcij nasilja, nasilne/pornografske spolnosti in nenasilnih oblik sek- sualnosti. 21 Bolj kot analize konkretnih vplivov na vsakdanjost, korelacij in kovarianc so iz naše perspektive osmišljene interpretacije v okviru spolno in drugače hierarhičnih družbenih struktur. Tudi (samo)pornografi zacijo deklet razbiramo z vidika njihovih možnih (izobrazba, ekonomske razme-re, državljanski status ipd.) in danih položajev (ženski spol, mladostnice) v družbeni strukturi. Sociološki in socialnopsihološki pristop k potencialno škodljivim (novo)medijskim vsebinam in odnosom Raziskovanje učinkov medijev in novih medijev na otroke in odraščajo- če je tu namenjeno zlasti povezanosti med konstrukcijami nasilja in spol-nosti v medijih in percepcijo, stališči ter vêdenjem (Zillmann in Bryant , 1989; Gunter , 2002). V zadnjem desetletju je v tej znanstvenoraziskoval-ni disciplini kultura novih medijev (izdelkov in storitev IKT, posebej sple-tnih) in njenih učinkov na otroke in mlade pogosto tematizirana, vključ-no s kriminaliteto odraslih nad otroki in mladoletnimi ter medvrstniškim nasiljem (na primer Wall , 2007). Statistične, laboratorijske in kabinetne raziskave generalno strukturira- jo segment otrok in mladoletnih na različne načine, predvsem glede na sta-rost in način vpletenosti v novomedijska razmerja. Ob tem je opazen po-vratek od raziskovalne tematizacije družbene škode k pogojem možnosti konkretne, individualizirane škode. To velja posebej za komercialne kon-strukcije spolnosti s poudarkom na pornografi ji; navedeno dejstvo s histo- ričnega vidika implicira družbeno regresivno dogajanje, saj se je znanstve-na in strokovna obravnava pornografi je, na primer, utemeljila skozi soci- alnopsihološke vedenjske raziskave in koncept individualne škode, a je z nadaljnjo refl eksijo stopilo v veljavo teoretsko razumevanje in pojmovanje strukturnih razmerij v družbi in pornografskih reproduciranj diskrimina-cij, zlasti spolne. Referenčna literatura celo beleži opisan prehod, premesti-tev v tematizaciji kot dogodek ; ta se je zgodil v okviru kanadske jurisdikci- je s primerom R. vs Butler (1985), v katerem je sodnik M. Shannon na pod- l agi s o c i o l ošk e kl as ifi kac i j e s p o rn e ga gr adi v a r az is k o v al c a J . C h e cka iz j a - 21 Tudi konstrukcije medsebojne povezanosti med spolnostjo in nasiljem, kamor prištevamo pornografi jo, in konstrukcije nasilja pravzaprav sodijo v sam register nasilja, četudi je to izvorno »zgolj« diskurzivno in se udejanja skozi občutke moči na eni in nemoči, podrejenosti na dru-gi strani (pogleda). Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  vil, da javno izpostavljanje pornografi je povzroča družbeno škodo (Check , 2001: 351). Obenem s sodobno opustitvijo ali zanemarjanjem obravnave možnih performativnih učinkov podob komercialne spolnosti v procesu socializacije in s povratkom k raziskovanju možnosti za individualno ško-do (zlasti skozi kvantitativne, v velikih statističnih bazah utemeljene razi-skave) se je zamenjala tudi perspektiva. Interpretacija žensk v diskrimina-tornih razmerjih pornografi je je minimizirana, objekt družbene obravna- ve na vseh ravneh postajajo otroci (in mladoletne osebe). Družbeno-kul-turnih vzrokov za opisano premeno je več, najbolj pa se omejenost nove-ga pojmovanja kaže v pravnih orodjih, ki v tem registru (upravičeno) ščiti-jo otroke, a na račun žensk. Množično prisotne potencialno škodljive vsebine, tj. pornografske in druge oblike komercialnih konstrukcij seksualnosti in nasilja, so glede na rezultate raziskave, ki je bila narejena v okviru Eurobarometra iz starševske perspektive v oktobru leta 2008, prvi problem »spletnih tveganj«. 22 Ven- dar se diskusija o potencialni škodi v tem registru oži. V središču pozor-nosti so nelegalne konstrukcije, saj njihove legalne oblike prinašajo ogro-mno dobička – in dejstvo, da so tudi te potencialno škodljive (a na široki družbeni ravni), je vse bolj zanemarjeno. 23 Po drugi strani pa se teme širijo. Tako na primer študija EU Kids on Line v izhodišču navaja tudi druga tve- ganja: aktivnosti »pedofi lov«,24 spletno navezovanje stikov ( grooming ) in virtualni stiki s tujci, ekstremno ali spolno nasilje, drugi škodljivi ali žalji-vi materiali, rasistični/sovražni materiali in delovanje, oglaševalske in dru-ge komercialne prisile, pristransko in napačno informiranje (razni nasve-ti, informacije s področja zdravja), zloraba osebnih podatkov, kibernetsko ustrahovanje, zalezovanje in nadlegovanje (angl. cyber-bullying, stalking, harassment ), hazardiranje, fi nančne sheme, samopoškodovanje (samomor, anoreksija itn.), vdor v zasebnost in zloraba zasebnosti, druge nelegalne de-javnosti (hekerstvo, nelegalno nalaganje spletnih vsebin) (Hasebrink et al., 2008: 6). Vir gradiva s področja nasilja in spolnosti artikulira kot »pro-blematične seksualne vsebine« in objavljanje porna, »nasilne vsebine« in »nedolžno« zmerjanje (angl. happy slapping ) (ibid.: 9). 22 P o mnenju staršev iz EU je največje tveganje in terneta, da lahko otroci vidijo » eksplicitne spolne ali nasilne podobe«. Tako meni 65 odstotkov staršev in 45 odstotkov jih je zaradi tega zelo zaskrbljenih (Eurobarometer, 2008: 5). 23 Temeljiteje medsebojno povezanost med politikami, kapitalom in raziskavami avtorici obde- lujeva v članku z naslovom Spol v raziskovanju: od binarizma in homogenosti h kompleksnos- ti (Vendramin in Šribar , 2010). 24 V imenu preciznosti bi bilo treba dodati še aktivnosti spolnih nasilnežev nad otroki, saj ped- ofi lija k ot bolezensk o nagn jen je, ki se udejan ja v spolnem nadlegovan ju in zlorabljan ju otrok, predstavlja zgolj del kriminalnih spolnih dejanj nad otroki (Sloyan , 2003).  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... Razsežnosti potencialno škodljivih vsebin in tveganj v situacijah, pove- zanih z izdelki in storitvami IKT oziroma novimi mediji, se obravnavajo v različnih okvirih, pretežno naddržavnih. T ako so tudi raziskave, narejene v Sloveniji, opravljene praviloma v sklopu raziskovalnih programov in pro-jektov EU. Pričujoče dejstvo ima tako svojo dobro kot slabo stran. Meto-dološko so te raziskave lahko sporne, kljub temu pa imajo rezultati strate-ško vrednost; delujejo v prid argumentaciji za izboljšanje politik v znano-sti in na drugih področjih obravnave, predvsem v sferi regulacije potencial-no škodljivih vsebin in novomedijskih odnosov. Tako na primer že navede-na raziskava Eurobarometra z naslovom Towards a Safer Use of the Internet for Children in the EU – a Parents’ Perspective kaže na nadpovprečno izpo- stavljenost slovenskih otrok potencialno škodljivim vsebinam interneta in mobilne telefonije ter drugim tveganjem, kar bi moralo pomeniti motiv za vlaganje v raziskave in oblikovanje učinkovitih mehanizmov informiranja za starše in otroke ter instanc reguliranja. V skladu z rezultati si starši pri vzgoji in informiranju svojih otrok glede tveganih razmerij IKT v povpre-čju želijo kvalitetnejši pouk na področju interneta, več kampanj osveščanja v zvezi s spletnimi tveganji, boljše informacije in nasvete za starše na sple-tnih straneh, ki jih obiskujejo otroci, strožjo regulacijo za industrijo, ki iz-daja spletne vsebine in opravlja spletne storitve, kontaktne točke za indivi-dualne nasvete staršem in otrokom o varni rabi interneta, boljši dostop in delovanje nadzornega soft vera, organizacijo usposabljanja staršev s strani nevladnih organizacij, vlade in lokalnih oblasti. Odstotek slovenskih star-šev, ki so prepričani, da bi vsaj en sklop od navedenih aktivnosti in ukre-pov močno pripomogel k uresničevanju njihove odgovornosti, je precej viš-ji od povprečja EU (SI: 56 %, EU: 48 %). Hkrati pa je delež slovenskih star-šev, ki poznajo prijavno točko za sporne vsebine, najnižji v EU (Eurobaro-meter, 2008: 54, 59). Obravnavane pregledne sociološke in socialnopsihološke raziskave z ve- likimi zajemi statističnih podatkov običajno poleg državljanskih, spolnih in starostnih kategorij otrok in mladih vključujejo tudi nekaj drugih vari-abel, na primer starševske računalniške kompetence. Kategorije so samou-mevne, tj. neproblematizirane, tudi sam pojem otroka v funkciji razisko-valne kategorije najpogosteje implicira normo, nepolnoletno osebo v sta-rosti do 18 let, čeprav je zgornja starostna meja, s katero v nekaterih nor-mativnih dokumentih, ki se nanašajo na (novo)medijska razmerja, zame-jimo otroštvo, pogosto nižja; po drugi strani pa se otroštvo podaljšuje on-kraj polnoletnosti, aktivnost v odnosu do novih medijev pa se začenja zelo zgodaj, precej pred šolo. Toda izbor starostnih kategorij najpogosteje ni ar- Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  gumentiran. Starostno strukturiranje v raziskavi Eurobarometra, denimo, vključuje starosti v razponu od 6 do 17 let (2008: 12). Tudi študija EU Kids on Line z naslovom Comparing Children‘s Online Opportunities and Risks Across Europe (Hasebrink et al., 2008) vključuje enako segmentacijo v sta- rostne skupine (študija/poročilo se sklicuje na raziskavo Eurobarometra iz l. 2005). Navedena študija obravnava spletna tveganja s poudarkom na vi-diku vloge, bodisi pasivne ali aktivne; pristop pomeni preseganje prevla-dujočega pozicioniranja otroka in mladoletne osebe kot potencialne žrtve v raziskovalni tematiki. Aktivna in pasivna pozicija sta strukturirani gle-de na izdelek ali storitev IKT: v razmerju do vsebine je otrok prejemnik/ca javne komunikacije, glede na možnosti stika je lahko udeleženec/ka vrstni-ške ali druge osebne komunikacije, glede na možnosti vedenja lahko zavza-me aktivno pozicijo z ustvarjanjem vsebin in osebnimi kontakti (ibid.: 8). 25 25 Končno poročilo je izšlo v avtorstvu Livingstone in Haddon (2009).  Potencialna škoda in onkraj nje v (novo)-medijskih razmerjih Predhodno navedena evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS) se sklicuje na vsebine, ki bi lahko »resno škodova- le fi zičnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju mladoletnikov, zlasti ta-kšne vsebine, ki vsebujejo pornografi jo ali neupravičeno nasilje«, in na vse- bine, »ki bi utegnile škodovati fi zičnemu, duševnemu ali moralnemu ra-zvoju mladoletnikov«. Opredelitev je odnosna, kaže splošno na vsebine in vrsto škode v obravnavanem segmentu. Podoben pristop je ubral tudi še vedno veljavni slovenski medijski zakon iz leta 2006. A, kot že poudarje-no, zakon se nanaša zgolj na medije v ožjem pomenu besede, torej tiste, ki so informativne narave. Izdelki in storitve IKT / novi mediji niso vključe-ni oziroma so vključeni le, če so transmisija informativnega medija. Drugo zakonsko orodje za upravljanje fenomena potencialno škodljivih vsebin je za nove medije prav tako uporabno samo delno, in to na področju promo-cije komercialnih konstrukcij spolnosti in nasilja. Zakon o varstvu potro-šnikov posega zgolj v oglaševanje (ZVPot-UPB2 2004, 15. čl.): »Oglaševa-nje ne sme vsebovati sestavin, ki povzročajo ali bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih, ali sestavin, ki izkoriščajo ali bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost ali pomanjkanje izkušenj.« Vsebine v tem primeru niso strukturirane, opredelitev škode delno povzema direkti-vo, a je namesto možnosti vpliva na »moralni razvoj« uporabljena splošna opredelitev »drugačna škoda«. Smiselno pomenljiv sklop v formulaciji se nanaša na lastnosti segmenta (»zaupljivost«, »pomanjkanje izkušenj«). Pojmovanje določenih lastnosti otrok in mladoletnih, ki prispevajo k možnostim škode, je implicirano tudi v drugem regulacijskem orod- Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  ju, ki pa je s področja kazenskega prava. Kazenski zakonik v obravnavi pornografske škode strukturira segment na dve skupini. Prva skupina v starosti do 15 let je opredeljena v razmerju do diseminacije porna in do-stopa do predstav, ki so pornografske. Druga skupina v starosti do 18 let (»mladoletna oseba«) se vzpostavlja v odnosu do vključenosti oziroma skozi zlorabo v produkciji in diseminaciji pornografskih ali drugačnih seksualnih materialov (KZ 1 2008, 176 čl.). Pričujočo predstavitev lahko sklenemo z ugotovitvijo, da se poten- cialna škoda ne veže zgolj na starost in na vrsto vsebin, temveč tudi na značaj potencialnega oškodovanja, njegovo intenzivnost oziroma sto-pnjo in na določene, široko sprejete domneve o lastnostih otrok in mla-doletnih. Pravnonormativne tematizacije implicirajo idejo o individual-ni škodi, četudi se z navedenimi predpostavkami nanašajo na družbeno skupino. V nasprotju s takim pristopom pa je po drugi strani že dolgo priznan (tudi v posameznih legislativah in jurisdikcijah) koncept druž-bene škode, zlasti v povezavi z etnično diskriminacijo in pornom iz per-spektive spolov . Uveljavljajo ga strateški dokumen ti, na primer resolu-cija Evropskega parlamenta, ki defi nira pornografi jo skozi njen učinek; žanr opredeljuje kot mehanizem vzdrževanja neenakega položaja žensk v družbi (EP 1993, PV, PE 177.1241993, 57, v Baer , 1996: 56). Enako se v kanadski jurisdikciji, na primer, referenčne sodbe sklicujejo na škodo, povzročeno družbeni skupini (Šribar , 2006: 15, 160). Čeprav je v pri-merjavi s slovensko ta sodna praksa drugače koncipirana, ju je na podro-čju regulacije pornografskih in drugih potencialno škodljivih, diskrimi-nacijskih in sovražnih vsebin in odnosov dominantne koncepte zagoto-vo možno in tudi nujno soočati. Družbeno napredne obravnave in upravljanja pornografi je in kon- strukcij nasilja so utemeljene v izvorih fi lozofi je liberalizma. Ta odkri- va pomen družbenih pogojev možnosti za enakost v kompetitivnosti na področju diskurzov (Mill , 1993) – dokler ti niso ustvarjeni, je tre-ba upoštevati premoč komercialnih diskurzov o spolnosti in nasilju ter njihovo performativno silo; ukrepi potemtakem morajo biti naravnani v prid šibkejšim družbenim skupinam in k omejevanju močnejših. Tudi tradicionalne tirade o pravici do svobode izražanja pornografske spol-nosti in drugih diskriminacijskih in sovražnih vsebin je treba soočiti z načelom enakih možnosti različnih družbenih skupin. Gre za nasprotu-joče si principe človekovih pravic, pri čemer imajo nekateri med njimi manj izhodiščnih možnosti za uveljavljanje (Easton , 1994). Glede na so-  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... dobna družbena razmerja in razlike v moči nosilcev in nosilk različnih diskurzov je tudi konfrontacija diskurza o svobodi izražanja s strani in-dustrije zabave s pornoproducenti in distributerji na čelu in diskurza, ki uveljavlja načela človeške integritete in človekovih pravic otrok in žensk onkraj spopada med »puritansko moralno večino« in »liberalnim« to-kom. A slednji, in ne ta domnevna »moralna večina«, je najbolj vpliven. N o s i g a v l a d a j o č i p r i n c i p , ki o b l ik u j e ak t u al n o d o m i n a n t n o d r ž o ; n a tem mestu jo imenujemo morala laissez faire . Morala, kot implicirano, ne more biti oziroma ni več zgolj v oblasti krščanske provenience, opre-deljena je kot specifi čna naravnanost v okviru različnih etičnih siste- mov, ki niso več vrednotno tradicionalno pogojeni (prim. Šribar , 2007). Dimenzija družbene škode zaradi potencialno škodljivih vsebin in odnosov (novih) medijev v segmentu otrok in mladoletnih v EU ne do-sega širokih teoretskih tematizacij, znanstvenih obravnav in nekaterih ponekod drugod že uveljavljenih strokovnih aplikacij; navedeno velja še posebej za Slovenijo. Analitični pristopi v znanosti in stroki v določe-nih primerih evidentno izražajo neobčutljivost za socializacijske vidi-ke obravnavanih vsebin na ravni spola, seksualnosti in nasilja. T ako na primer se v kriminalističnem in empiričnem sociološkem govoru o por-nografi ji in konstrukcijah nasilja v izdelkih in storitvah IKT poudar- ja »ekstremna« pornografi ja, ki vključuje otroško pornografi jo in »ek- splicitno« pornografsko gradivo (na primer Wall , 2007: 103). Izhodi-šče je potemtakem še vedno »obscenost« v tradicionalnem pomenu, ki predpostavlja moralo kot občo družbeno vedenjsko normo, ukoreninje-no v krščanski religiji. Koncept zaščite otrok in mladoletnih pred potencialno škodljivi- mi vsebinami, uveljavljen v pravnem diskurzu, in prevladujoča razisko-valna konceptualizacija »tveganj«/potencialne škode v novomedijskih razmerjih omogočata vrsto pristopov, med njimi tudi tiste prevladujo-če, ki so povezani z epistemološko tradicionalnimi pojmovanji družbe-n e struktur e. T em e spola in spoln e enak osti na podr očj u seksualn osti skupaj z vlogo diskriminatornih tradicionalnih ospoljenj in diskrimi-natornih konstrukcij nasilja in pornografi je ter njihovim učinkom v se- gmentu otrok in mladoletnih so zato v analizi marginalizirane. To pa je manko, ki bi ga bilo z namenom vzpostavljanja celovite znanstvene plat-forme za obravnavo in uravnavanje fenomena treba nujno zapolniti. Na ta način bi se vzpostavila platforma za širjenje strokovnega znanja, ki bi se moralo uveljavljati tako v pedagoškem procesu na ravni kompetenc Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  pedagoškega kadra in v okviru »vzgoje« za medije ter »spolne vzgo- je « . T udi za starše k ot pomemben ( a ne poglavi ten ! ) člen socializaci je mladih se vzpostavijo možnosti za informiranost na področju le preko ustreznih informativnih točk in programov, torej posebej njim name-njenega izobraževanja. Ne nazadnje pa tudi država sama z ustrezno stro-kovno podloženimi mehanizmi regulacije in koregulacije postavlja refe-renčni okvir za pojmovanje in upravljanje obravnavane problematike na vseh področjih javnega/družbenega življenja. Platforma za izboljšanje otroških in mladostniških kompetenc na področju spolnosti, nasilja in novih medijev: »spolna vzgoja« Kabinetna raziskava in poročilo The Girl Child: Review of the Im- plementation by the Member States and the EU Institutions of the Be-ijing Platform for Action (Šribar in Ule , 2008) sta obdelala proble- matiko otrok v razmerjih IKT/novih medijev na dva načina: z obrav-navo računalniških kompetenc in parametrov t. i. spolne vzgoje. Pre-gled raziskav o kompetencah otrok na področju računalniške tehno-logije je pokazal, da ekspertne študije poudarjajo pomen novih medi-jev v umeščanju otrok v družbeno okolje; a hkrati je najbolj javno iz-postavljen vidik varnosti. Sam koncept računalniških kompetenc po-temtakem po nujnosti že vključuje sposobnost samozaščitnega vêdenja v kibernetskem prostoru. Mediji in izdelki/storitve IKT oziroma novi mediji so v študiji obravnavani tudi pri pregledu dejavnikov in kazal-nikov spolnega zdravja. Z analizo dobrih praks vzgoje in izobraževa-nja v državah EU na navedenem področju se je med drugim prav tam izpostavila tudi sprega nasilja in seksualnosti v družbi s konstrukcija-mi le-te v (novih) medijih. Med predlogi indikatorjev za položaj deklic v EU so tudi parametri seksualnega izobraževanja v vzgojno-izobraževalnih sistemih. Ti med tematska merila vključujejo telesno samopodobo, ki je v argumentaci-ji predloga indikatorja povezana z učinki norm »ženskosti« in »mo-škosti« v tradicionalnih medijih in novih medijih. Poleg tega je v te-matska merila vključena sprega spolnosti in nasilja, ki, kot že nekaj-krat konstatirano, ni neodvisna od kulturnih, natančneje medijskih in drugih sodobnih komunikacijskih konstrukcij.  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... Tabel a 1 : Merila za izobraževanje na področju seksualnosti. Status obvezno izbirno Državne ustanove ministrstvo za šolstvoministrstvo za zdravjedrugo Sodelovanje nvo IPPF drugo Implementacija medpredmetna drugo Medpredmetnabiologija etika filozofija sociolo- gijadružba drugo Avtonomni predmet poimenovanje Vpliv nacionalne ideolo- gije/epistemološke pre-spektivene da/katere Vpliv religije ne da/katere Metodeformalne interak- tivnevrstniške igra vlog video drugo Ustreznost evalvacija/nadzor minimalni standardi Izvajalci/ -keučitelji/-ce zdravniki/- cezdravni- ške sestre/tehnikinvo aktivisti/ -ke;osebjeduhovni- štvodrugo Kompetence izvajalcev/ -k neobvezna izobrazba obvezna izobrazba/katera Odziv na potrebe lokalno kulturna raz- nolikostspol/gender Naslovljene manjšineekonom- sko izklju-čenibegunci/ -kemigranti/ -keetnične manjšinetelesno ali duševno prikrajšani Kvota šolskih ur osnovna šola srednja šola Starost, pri kateri se izob. začne Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Teme človeška anatomija / fi ziologija / spolni razvoj medosebni odnosi in čustva, privlačnost, intima, spolna izraznost / aktivnost zanositev, nosečnost, rojstvokontracepcija (vključno z rabo kondoma), abortusvarna spolnost / tveganja, spolno prenosljive boleznivloge spolov in seksualna enakostspolna zloraba in nasilje, nasilje na zmenku, spolno nadlegovanje spolna usmerjenosttelesna samopodoba Vir: Šribar in Ule, 2008: 25. Pričujoči predlog parametrov temelji na deskriptivnih kazalnikih seksualnega izobraževanja v Evropi, ki so bili vzpostavljeni v študi-ji Seksualno izobraževanje v Evropi ( Sexuality Education in Europe , 2006)); narejena je bila v okviru projekta SAFE (Sexuality Educa- tion for Europe ) , ki ga j e izv a j ala m edn ar odn a n ev ladn a o r ganizac i j a IPPF ( International Planning Parenthood Federation ), podprla pa ga je evropska komisija. Čeprav celovita povezava med parametri seksual-nega izobraževanja, družbeno-kulturnimi normami spolnega vêdenja, posredovanimi preko tradicionalnih in novih medijev, in konstruktiv-nim, samozaščitnim ali pa destruktivnim spolnim vedenjem iz obrav-navane študije in njenih virov ni neposredno razvidna, vendarle kaže na nekatere relacije. Preverili smo jih s tematiziranjem statusa seksu-alnega izobraževanja v državah članicah EU, pregledom njegovih vse-bin in starostjo otrok, pri kateri se formalno in neformalno dejansko začne pouk. V skladu z zgoraj navedeno primerjalno študijo je izobraževanje na področju spolnosti obvezno v Avstriji, Belgiji, na Češkem, Danskem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, Ir-skem, v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Nizozemskem, Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem in Švedskem. Ker je prepoznana pomanjklji-va izobraženost izobraževalcev in izobraževalk in ne le otrok in mladi-ne, se je Finska kot pozitivna izjema leta 2007 odločila, da morajo vse  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... izobraževalne ustanove imeti/uvesti seminarje iz spolnega izobraževa- nja za pedagoške delavke in delavce. Starost, pri kateri se formalno prične spolno izobraževanje, se raz- likuje od države do države. Poglejmo skrajnosti – najnižjo in najvišjo starost. Na Portugalskem in v Veliki Britaniji se začenja pri petih le-tih, v Belgiji, Franciji, Grčiji, na Irskem v Luksemburgu ter na Šved-skem pri šestih, na Cipru, v Italiji in Španiji pa pri štirinajstih letih. Čeprav so vsebine v primerjalni študiji zgolj nanizane, pa že poime- n o v an j e po kaže na k o n ci p ir an j e p r edm eta po učev an j a ( k o t sv a p r ed -hodno že argumentirali). Na Nizozemskem je opredeljen kot »seksu-alno formiranje« in že sam naziv implicira pomembno tezo o družbe-ni in kulturni konstruiranosti spolnosti (ibid.: 66). Tudi začetek izo-braževanja na Finskem, že v vrtcu, pred formalnim vstopom na pred-metno področje, je možno brati skupaj s sodobno novomedijsko kul-turo, ko se »erotika«, tj. porno chic podžanr, otrokom vsiljuje dnevno na mobilnih portalih, v tiskanih medijih, na plakatnih panojih in te-leviziji (ibid.: 41 ). Otroke je utemeljeno na ustrezen način zgodaj po-dučiti o pornografskih in pornografiziranih podobah spolnosti in nji-hovih neželenih učinkih ter jih opremiti z alternativnimi informaci-jami. Enako velja za druge komercialne konstrukcije sprege nasilja in spolnosti ter spolno zaznamovanega nasilja. A glede na to, da je raz-pon med formalnim in dejanskim pričetkom obravnavanega izobra-ževanja velik in da zgodnja starost pričetka »spolne vzgoje« ne kore-spondira nujno s sodobno koncipiranostjo predmeta, je treba za vsako resno, četudi zgolj prvo presojo kakovosti vzeti vsaj tri dejavnike sku-paj, status šolskega izobraževanja (oziroma oblikovanja kompetenc) na področju seksualnosti (obvezno, neobvezno), formalno in neformal-no starost ob začetku »spolne vzgoje« ter poimenovanje. Prav tako so nezanesljivi tudi izolirani kazalniki učinkov spolnega izobraževanja. Ker se splet nasilja in spolnosti udejanja najpogosteje na manj vidne načine, lahko uporabimo le posreden in dokaj »neobčutljiv« indika-tor, ki kaže na osveščenost deklet in fantov v spolnem védenju. Vse dr-žave udeleženke v raziskavi, ki beležijo nizko rabo kontracepcije z iz-jemo Danske in Velike Britanije poročajo o pozni starosti pričetka de-janskega izobraževanja na področju seksualnosti. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Tabel a 2 : Seksualno izobraževanje: status, starost, pri kateri se začenja formalno/ dejansko vključevanje. Obvezno spolno izobraževanjeStarost – formalno Starost – dejansko Avstrija da 10 11,6 Belgija da 6 12,5Bolgarija ne 11 13,3 Ciper ne 14 / Češka da 7 13,7Danska da 12 12,2Estonija da 10 /Finska da 7 11,8Francija da 6 13,1Nemčija da 9 11,3Grčija da 6 13,3Madžarska da 10 12,8Irska da 6 12,5Italija ne 14 12,6Latvija da 11 /L i t v a /// Luksemburg da 6 / Nizozemska da 13 12,1Poljska ne 12 13,1Portugalska da 5 /R o m u n i j a ///Slovaška da 12 12,5Španija ne 14 12,8Švedska da 6 12,1Velika Bri- tanijada 5/7 12,1 Vir: IPPF, 2006: 20. Na področju spolnega zdravja otrok in mladoletnih so podatki za Slove- ni j o d os t o p ni v o kviru m edn ar odn ega p r o gr am a r azis ka v HBS C ( Health Behaviour in School –aged Children ), ki se izvaja pod okriljem svetovne zdra-  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... vstvene organizacije (SZO). Tudi ta raziskovalna študija tveganja na podro- čju spolnega zdravja se navezuje na problem slabe informiranosti (Brcar , v Bajt in Gorenc , 2007: 174). K tveganemu vedenju se v skladu z virom prište- vajo » prezgodnji « spolni odnosi; eden od njihovih dejavnikov je tudi sla-ba samopodoba in napačna predstava o pričakovanju druge osebe (Konč-nik–Goršič, 2004, v Bajt in Gorenc , ibid.). Respondenti in respondentke iz prvega in tretjega letnika srednjih šol, ki so odgovarjali na vprašalnik v letu 2004, 2.380 jih je bilo, so med drugim v nekaj manj kot tretjini prime-rov navedli, da so se odločili za prvi spolni odnos po naključju; dobra polo-vica jih je spolno aktivnih, raba kontracepcije je v primerjavi s povprečjem v državah EU visoka 1 (Bajt in Gorenc , 2007: 175; IPPF, 2006: 22). Kljub temu je samozaščitno vêdenje omejeno na zaščito pred neželeno nosečno-stjo, saj je uporabo kondoma, ki ima kompleksno varovalno funkcijo, nave-dla le približno polovica vključenih v raziskavo, ki so bili spolno aktivni Viri informiranja srednješolk in srednješolcev o seksualnosti so se po pričevanju (2004) razlikovali od tistih izpred osmih let, saj so takrat bili glavna refe-renca za informiranje starši in vrstnice oziroma vrstniki. Mladi so v skladu s citirano študijo navedli poleg strokovnih tudi druge vire informacij (Bajt in Gorenc , 2007: 174), vendar vloge popularnih, pornografsko zaznamova-nih informacij in učinkov samega porna spričo podinformiranosti in slabe osveščenosti na tem mestu ne moremo argumentirano izpostaviti. Glede na rezultate predstavljene študije so fantje prej spolno aktivni, hkrati pa nezanesljivi pri zaščiti (ibid.: 180). Enakomerna fokusiranost na dekleta in fante je prednost te raziskave. Siceršnji poudarek na dekletih v mnogih raziskavah o seksualnosti in človeški reprodukciji (zgodnje noseč-nosti in porodi, abortusi) je, na to je vsekakor nujno opozoriti, destrukti-ven z vidika utrjevanja ekskluzivno ženske odgovornosti na področju člo-veške reprodukcije. Če se tu vrneva k novim medijem, predhodno navajana študija EU Kids On Line prav tako izpostavlja segment dečkov in fantov kot občutljiv (ne le segment deklic in deklet ); gre za lahkotnost sprejemanja vsebin in lah-kotnost novomedijskih aktivnosti. V skladu s povzetkom pregleda stanja v državah EU je možno zatrditi, da fantje rajši od deklet iščejo žaljive in nasilne vsebine ter dostopajo do pornografi je, bolj so nagnjeni k osebne- mu srečanju osebe, s katero so prej vzpostavili virtualni stik, hkrati so tudi manj premišljeni v razkrivanju osebnih podatkov. Ker so dekleta pogo-steje tista, ki dobivajo žaljive, nasilne in pornomateriale, neželene spolne 1 Vprašanje se je nanašalo na rabo kontracepcije pri zadnjem spolnem odnosu. Slovenski in evrop- ski podatki so starostno primerljivi, študija IPPF je namreč preverjala vedenje petnajstletnikov/-ic. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  komentarje ter zahteve po razkritju osebnih podatkov (Hasebrink et al., 2008: 62), je možno ponovno argumentirano zatrditi, da status in vloge spolov v novomedijskih razmerjih ne odstopajo od tradicionalnih spolnih položajev in vlog navkljub močno prisotnemu mnenju, da nove informa-cijsko-komunikacijske tehnologije prinašajo nove, bolj demokratične mo-žnosti oziroma modalitete socializacije. Posebej za Slovenijo ni teh podat-kov, smemo pa sklepati, da je slika podobna. Glede korelacije med srečeva-nji s potencialno škodljivimi vsebinami in pripravljenostjo otrok na ustre-zen odziv v situacijah spletnih tveganj pa smo v povprečju EU (ibid.: 43). Iz predstavljenega nabora podatkov in interpretacij je razvidno, da je utemeljeno oblikovati spolno senzibilne platforme za izobraževanje deklet in fantov na področju seksualnosti in tudi nasilja v povezavi s spolnostjo; ob tem je treba upoštevati pomen in vlogo družbeno-kulturno posredova-nih norm, ki pa se oblikujejo zlasti skozi nove medije. Širina in komple-ksnost pristopa k t. i. spolni vzgoji, ki vključuje tako problematiko s spol-nostjo in spoli povezanega nasilja kot novih medijev, je nastala zaradi ve-likega manka »vzgoje za medije« v sistemu VIZ, izjemno prisotne por-nografi zacije kulture v Sloveniji, ki utrjuje spolno diskriminatorne pred-stave o vlogi spolov v seksualnosti in heteronormativno matrico, ter splo-šne podinformiranosti in podreguliranosti na področju priznano spornih novomedijskih vsebin in odnosov. Glede na pričujočo refl eksijo bi veljalo razmisliti tudi v smeri treh dopolnil izgrajevanja kompetenc odraščajočih v okviru »spolne vzgoje« in njenih tematik. Problematiko spola bi bilo treba razširiti na različna ospoljenja (spol kot pluralna kategorija, ki vklju-čuje transspolne osebe, angl. transgender ). Tako tematsko izhodišče je po- membno ne le zaradi kulturnih konstrukcij spola, ki postajajo diverzifi ci- rane, temveč tudi zaradi vrojenih dimorfnih spolnih znakov (medspolne osebe, angl. intersex ), ki – če te pojavnosti niso pozitivno institucionalizi- rane – prinašajo s sabo stigmo; ta seže tudi do zanikanja obstoja. Prav tako bi bilo konstruktivno razmisliti o tematski širitvi parametrov izobraževa-nja otrok in mladih na področju spolnosti z novomedijskimi konstrukci-jami seksualnosti in sprege spolnosti in nasilja, morebiti v registru telesne podobe ali vloge spolov in seksualne enakosti, še bolje pa kot avtonomno topiko. Tretje dopolnilo zahteva izjemno občutljivo problematiko drugih družbenih manjšin (poleg spolnih), zato ga predstavljava temeljiteje, vklju-čujoč mednarodne norme. Poglavitna strateška izhodišča za oblikovanje politik v okviru OZN in EU, ki se usmerjajo na položaj in možnosti otrok in mladih, dajejo pouda-rek tudi na specifi čne marginalizirane skupine, predvsem na revne deklice  Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ... in dekleta. A prav tako je pri formiranju kompetenc otrok in mladostnic ter mladostnikov na področju spolnega izobraževanja v povezavi z (novi-mi) mediji poleg starostne, spolne, razredne in geografske strukturirano-sti segmenta pomembno upoštevati strukturiranost iz perspektive pogosto spregledanih drugih obrobnih skupin (telesne kompetence, etnična pripa-dnost, državljanski status). Podatki za devetnajst držav EU, 2 ki so bili zbra- ni v času slovenskega predsedovanja Uniji, kažejo, da samo Italija in Belgija pri načrtovanju seksualnega izobraževanja v šolah vključujeta kompleksno manjšinsko perspektivo, natančneje hendikepirane, otroke migrantov in migrantk, pripadnice in pripadnike etničnih manjšin, revne in begunske otroke (Šribar in Ule , 2008: 59). Glede na to, da imajo pripadnice in pri-padniki močno ali tudi intersekcijsko prikrajšanih slojev manj družbenih in kulturnih možnosti nasploh, je nevarnost za neposredno dojemanje in učinkovanje spolno nasilnih konstrukcij na življenjsko empirijo tu najve-čja. V okviru tretjega tematskega dopolnila (spolnost in družbene skupine) k parametrom t. i. spolne vzgoje zato predlagava naslednje teme: – kulturne razlike v pojmovanju spolnosti (in telesa) – vloga spolnosti v reproduciranju različnih družbenih prikrajšano- sti (zlasti revščine) – problematika načela tolerance do drugačnih kulturnih navad v spolnosti z vidika poseganja v integriteto druge/-ga. Preden končava sklop o pogojih prenove »spolne vzgoje«, tako da bo ta lahko prispevala k kompetencam otrok na področju spolnosti, nasilja in novih medijev, predstavljava še nekaj primerov dobrih praks z vidika pripo-ročenih tematik. Povzeti so iz raziskave Nacionalne fundacije za raziskave na področju izobraževanja Anglije in Walesa ( Sex and Relationship Edu- cation in Other Countries ), ob tem pa so naju zanimali predvsem parametri tistih držav, ki teme razvrščajo glede na primernost za določene starostne skupine. Pri navajanju sva iz praktičnih razlogov selektivni in osredotočeni na omejeno starost otrok oziroma učenk in učencev. Primer Avstralije (država Victoria) pokaže, da izobraževanje na podro- čju spolnosti (to poteka v okviru predmeta zdravje in izobraževanje o fi - zičnem telesu) v starostni skupini med 12 in 14 let poleg informacij o spre-membah v adolescenci, preverjanja vpliva družine na identiteto in vre-dnote; oblikovanje predstav o zdravi spolnosti in zdravem življenju vklju-ču j e tu di t e m a tizaci j o družbe n o pos r ed o v anih vr edn o t in n j ih o vih zani - 2 Gre za Avstrijo, Belgijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Malto, Nizozemsko, Romunijo, Slovaško, Slovenijo in Veliko Britanijo. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  kanj (»kaj je dobro in kaj slabo«) ter vprašanje dostopnosti do informacij (2009: 3). Primer Kanade na področju izobraževanja o spolnosti v segmen-tu štirinajstletnikov in štirinajstletnic med ostalim (človeška reprodukcija, spolne razlike v adolescenci, spolne bolezni) kaže na temo dejavnikov iden- titete, ki učinkujejo na zdravo odločanje v zvezi s spolnostjo (ibid.: 6). Tudi dve evropski državi, Norveška in Portugalska (slednja kljub močni katoli-ški tradiciji), vnašata v konceptualizacijo izobraževanja na področju seksu-alnosti sodobne teme. Norveška v starostni skupini dvanajst- in trinajstle-tnikov obravnava, denimo, spolne orientacije in različne spolne identitete ter družinske oblike (ibid.: 29); Portugalska se v segmentu otrok v staro-sti med enajst do trinajst let ne izogiba tematizaciji povezanosti med spol-nimi vlogami in seksualnostjo (ibid.: 32). Med izbranimi primeri se posre-dno na (novo) medijsko kulturo nanaša Avstralija z družbenim posredo-vanjem vrednot in norm in vprašanjem informiranja. Dobre prakse pa, ki jih posreduje študija IPPF, izpostavljajo tudi pomen populacijske raznoli-kosti v okviru izobraževanja/oblikovanja kompetenc na področju spolno-sti (Nemčija) in za manjšine senzibilen pristop k izobraževanju na podro-čju spolnosti (Luksemburg) (IPPF, 2006: 47, 64). Merila »spolne vzgoje«, ki veljajo v EU in ki sva jih v pričujoči študiji že predstavili, ne vključujejo eksplicitnih evalvacij posameznih možnosti, ki jih ponuja določeni parameter. To je zagotovo smotrno, saj gre za naddr-žavna merila, kjer veliko možnih zastavitev ne more biti pozitivno ali ne-gativno ovrednoteno, še posebej, če niso kontekstualizirane. Pri aplikaciji meril v Slovenijo bo zato vsekakor treba izdelati spremno študijo s komple-ksno analizo dejavnikov, ki opredeljujejo določeno izbiro pri posameznem dejavniku kot konstruktivno ali družbeno regresivno. Najznačilnejši v tem smislu so parametri: – vpliv nacionalne ideologije/epistemološke perspektive: ne/da (ka- tere) – vpliv religije: ne/da (katere) – izvajalci/-ke: učitelji/-ce, zdravniki/-ce zdravniške sestre/tehniki, (aktivistke/-i, osebje), duhovništvo, drugo.  Sklep V p r i ču j o č e m t e ks t u sv a že l e li p o k az a t i n a k o n c e p t e in dru g e r az s e - žnosti obravnave otrok in mladih v (novo)medijskih razmerjih. Pri tem sva se osredotočili na tiste potencialno škodljive vsebine in odnose, ki jih razumemo in razlagamo v okviru pornografi je in nekaterih drugih, ima- nentno nasilnih konstrukcij spolnosti ter konstrukcij ospoljenega in seksu-aliziranega nasilja. Poleg defi nicij same snovi – tako vsebin in novomedij-skih relacij – sva izpostavili možne pristope k študiju otrok in mladine v (novo)medijskih razmerjih ter navedli nazoren primer aplikacije znanj v iz-obraževalno prakso v okviru »spolne vzgoje«. Na tak pristop so naju na-vedle med drugim tudi izkušnje z zaposlenimi v pedagoškem poklicu, ki sva jih pridobili v letu 2009 in 2010 pri izvedbi programa »Profesional-no usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na podro-čju socialnih in državljanskih kompetenc v letih 2008–2011«; podobne iz-kušnje pa sva pridobivali tudi že prej v okviru programa stalnega strokov -nega spopolnjevanja» Vrtec, možnost izbire, drugačnost«, ki se je izvajal na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na nekaterih drugih lokacijah v Sloveniji. Vzgojiteljice in vzgojitelji, učiteljice in učitelji, profesorice in profesorji slo-venskih vrtcev in osnovnih ter srednjih šol so praviloma poročali o spolno nasilnem vedenju in seksualiziranem nasilju ob uporabi izdelkov in storitev IKT ter klasičnih medijev tako v vrstniškem krogu kot v okviru šolske hi-erarhije. Obravnavano sprego spolnosti in nasilja sva razbrali v različnih, tu že predstavljenih oblikah: šlo je za spolno nadlegovanje s fotografi ranjem de-klet v intimnih situacijah brez dovoljenja in z distribuiranjem materiala Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  preko storitev mobilne telefonije, za prejemanje žaljivih vsebin glede te- lesne pojavnosti preko multimedijskih sporočil, za izpostavljanje porno chic materialov v šolskem okolju na obeh stopnjah izobraževanja, za kon- zumpcijo pornografi je na šolskih računalnikih in za vsiljevanje pornograf- skih vsebin z mobilnih portalov vrstnikom. Ob tem naj navedeva nekaj fragmentov iz šolskega življenja zunaj neposredne uporabe tradicionalnih medijev in IKT, za katere meniva, da so bili povezani z vulgarizmi, diskri-minacijami in sovražnostmi obravnavanih vsebin in relacij: – nadvladovanje profesoric s spolnim nadlegovanjem strani dijaka – vrstniško postavljanje s »kompetencami« na področju spolnosti – dekliško posnemanje pornografi ziranih podob v oblačenju in vedenju.Kljub temu, da pričujoča študija predstavlja izhodišče za nadaljnje razi- skovalno in strateško delo, pa gotovo pomeni tudi že prispevek k vzposta-vljanju norm v družbenem odnosu do pornografskih in drugih komercial-nih konstrukcij spolnosti ter konstrukcij spolnega ter seksualiziranega na-silja. Čeprav bi lahko s svojim delom prispevali k opolnomočenju in infor-miranosti posameznih zaposlenih v pedagoškem poklicu, pa meriva pred-vsem na vlogo države in sfero znanosti in stroke. Z vidika konstruktivne socializacije otrok in mladoletnih v razmerjih (novih) medijev se ta lahko in mora utrditi na mnogih ravneh, na različnih področjih in na mnoge na-čine, denimo: – v prepoznavanju potreb otrok in mladoletnih v šolskih politikah – pri oblikovanju regulacije, oziroma natančneje, skozi vzpostavitev celovitega sistema koregulacije potencialno škodljivih (novo)medij-skih vsebin in odnosov – ob večji pomoči nevladnim organizacijam pri vzpostavitvi kiber- netskih in drugih informacijskih točk, ki bi bile inovativne in širše prepoznavne in promovirane – pri izvajanju izobraževalnih seminarjev za starše in otroke ter mla- doletne, ki bi bili v razmerju do (novih) medijev proaktivni in bi vklju-čevali starševsko soudeležbo in udeležbo otrok in mladih – z oblikovanjem proaktivne politike lokalnih oblasti, ki bi vključeva- la analizo in strateški odnos do točk oglaševanja potencialno škodlji-vih vsebin v urbanem okolju – z uveljavljanjem tematik spola, spolnosti, nasilja in (novih) medijev v oblikovanju raziskovalnih politik  Sklep – z načrtovanjem in izvajanjem državnih kampanj, namenjenih oza- veščanju in informiranju, ki bi presegle običajno, suhoparno in »gro-zilno« raven – z organizacijsko in fi nančno podporo za izvedbo strokovnih semi- narjev in kampanj, namenjenih medijem in entitetam na področju IKT – s poudarkom na operaterjih mobilne telefonije, ponudnikih vsebin na mobilnih portalih in izdajateljih programskih vsebin. Nanizane dejavnosti je treba izoblikovati na podlagi celovite argumen- tacije in ob soustvarjanju sprejemljivega kulturnega okolja. Namesto sklepa naj zato formulirava raziskovalne in strateške naloge ter cilje: – prepoznavanje oblik povezanosti med potencialno škodljivimi vse- binami IKT in medijev in percepcijo, stališči ter vedenji otrok in mla-doletnih v Sloveniji – tematizacija zaščite otrok in mladoletnih pred potencialno škodlji- vimi vsebinami IKT in medijev z vidika spolov v sistemu vzgoje in iz-obraževanja – tematizacija zaščite otrok in mladoletnih pred potencialno škodlji- vimi vsebinami IKT in medijev z vidika spolov in telesne samopodo-be v okviru tiste zdravstvene oskrbe, ki se izvaja v povezavi s šolami – dekonstrukcija neoliberalnih pojmovanj o regulaciji potencialno škodljivih vsebin in promocija s tem povezanih znanstvenih dognanj v javnosti – uveljavljanje najsodobnejših koncepcij koregulacije in njihova pro- mocija z vidika smotra in učinkov – sodelovanje znanosti s stroko in nevladnim sektorjem s ciljem ra- zvoja Sloveniji prilagojenih konceptov za delovanje na obravnavanih področjih – vzpostavitev povezovalne točke z namenom pregleda slovenskih raziskav na vseh obravnavanih področjih v okviru medresorske izvr -šne oblasti; – tematizacija potencialno škodljivih vsebin v okviru urbanih geogra- fi j s primeri dobrih strateških praks – permanentna javna diskusija o uredniških politikah (novih) medi- jev in poslovnih strategij, ki so vključene v oblikovanje izdelkov in storitev IKT/novih medijev z vidika potencialno škodljivih vsebin in zaščite otrok in mladoletnih, zlasti na področjih spolov, spolnosti in nasilja.  Povzetek V knjigi tematizirava, problematizirava in predlagava izhodišča za obravnavo in regulacijo konstrukcij (porno)spolnosti in nasilja v medijih, predvsem pa v vsebinah produktov in storitev informacijsko-ko-munikacijske tehnologije (IKT) oz. novih medijev. Svoj predmet razisku-jeva skozi analizo diskurzov, skozi katere je opredeljen v javnosti in v vzgoj-no-izobraževalnem procesu (medijski, legislativni in regulativni, javno-mnenjski, pedagoški, poljudno medicinski in poljudno socialno-psiholo-ški govor). V raziskovanje sva pritegnili orodja in dognanja različnih znan-stvenih področij in disciplin, saj je tema kompleksna in povezana z mnogi-mi vidiki družbenega življenja. Za temeljno teoretsko ogrodje sva vzeli feministično epistemologijo kot projekt, ki si prizadeva razložiti povezave med konstrukcijo vednosti ter družbenimi in političnimi interesi. Poudarek je tu na spolu kot osrednji kategoriji v razpravah in rekonstrukcijah epistemskih praks, norm in ide-alov. Feministični pristop k epistemologiji se poleg tega nagiba k poudar-janju načinov, na katere je spoznavajoča/-či posamična in konkretna, ma-terializirana oseba (ne pa abstraktna in univerzalna). Feministične episte-mologije jemljejo resno moduse, na katere so spoznavajoči oziroma vedo-či vpleteni v družbene odnose, ki so generalno hierarhični in kulturno ter zgodovinsko specifi čni. Primarno sva si prizadevali obrazložiti epistemološke razsežnosti feno- mena in oblikovati sodobne koncepte za soočanje z njim. Interdisciplina-ren pristop pa je argumentiran tudi z aplikativnim namenom projekta, ki je v vzpostavitvi znanstvenih in strokovnih izhodišč za obravnavo kon- Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  strukcij nasilja in (porno)spolnosti v medijih in IKT v šolskem kurikulu- mu in neformalnih programih (v okviru t. i. spolne vzgoje ter vzgoje za me-dije in IKT), in v znanstveno-strokovni platformi za konfrontacijo s pro-liferacijo konstrukcij nasilja in spolnosti v okviru koregulativnega sistema (v pravnem okviru zaščite otrok in mladoletnih pred potencialno škodlji-vimi vsebinami). Ob tem refl ektirava tudi spornost/uporabnost obstoječe prevlade kvantitativnih metod. Podrobneje se osredotočava na polje vzgoje in izobraževanja ter preko temu polju lastnih konceptov (kurikulum, prikriti kurikulum, uradna ve-dnost) poskušava identifi cirati problematiko, skupaj z dobrimi/slabimi praksami doma in v tujini. Ugotavljava, da je sfera šolskega informiranja in vzgoje mladih na področju seksualnosti in spolnega zdravja zelo nerazde-lana oziroma pomanjkljivo obravnavana. Ravno to – (ne)kompetence otrok in mladih glede spolnosti in odnosov – pa je tudi točka, na kateri povezujeva obe področji, ki normirata odrašča-nje in na katerih se dogaja in obnavlja spolno diskriminatorno ospoljenje. Kot je razvidno, gre za področji šolanja in (novih) medijev, ki na diferen-cirane načine vključujeta pojavnosti spolno zaznamovanega nasilja in por-nografi zirane seksualnosti. Konvergenco med (novo)medijskimi normami, ki otrokom in mladim predpisujejo, kako odraščati v »ženskost« in »mo-škost« in kako se »vpisati« v spol skozi seksualnost – in zapovedmi pri-kritega kurikuluma in vrstniške šolske kulture refl eksivno uokvirjava na različne načine, najprej skozi predstavitev določenih konceptov (spol, sek-sualnost, nasilje), nato metodološko (denimo s pomočjo feministične an-tropologije izobraževanja) in končno skozi niz primerov iz šolskega okolja. V monografi jo, ki vsebuje tako izhodiščne, epistemske obrazložitve kot tudi povsem konkretne problematike, nanašajoče se na mladostniške izku-stvene prakse in na regulacijske ter izobraževalne politike (zlasti t. i. spol-ne vzgoje), pa sva vključili še vrsto tem in hipotez, ki čakajo na nadaljnjo obravnavo. Navsezadnje je delo osmišljeno predvsem kot temelj nadaljnjih elaboracij na ravni znanstvenega raziskovanja in hkrati tudi že prevajanja v regulacijske in izobraževalne strategije in nato tudi njihovega sprotnega preverjanja.  Summary The book discusses, sets out the problems regarding, and proposes starting points for discussion and regulation of the construction of (porno)sexuality and violence in the media, particularly in the contents of information and communications technology (ICT) products and servi-ces, i.e. new media. We investigate our subject through discourse analysis, through which it is defi ned in public and in the education process (media, legislative and regulatory, public-opinion, educational, popular medicine and popular social-psychology discourse). Our research utilised tools and fi ndings from various scientifi c fi elds and disciplines, as the topic is com- plex and associated with many aspects of social life. We adopted feminist epistemology as the basic theoretical framework, as a project that attempts to explain the connection between the construc-tion of knowledge and social and political interests. Th e emphasis here is on gender as a main category in discussion and reconstruction of epistemo-logical practices, norms and ideals. In addition, feminist approach to epis-temology tends to emphasise the ways in which knowers are particular and co ncrete (rather than abstract and universalizable). Feminist epistemolo- gies take seriously the ways in which knowers are enmeshed in social rela-tions that are generally hierarchical and historically and culturally specifi c. We primarily attempted to explain the epistemological dimension of the p henomenon and to formulate modern concepts for dealing with it. Th e interdisciplinary approach is also supported by the applied intent of the project, which is to establish the scientifi c and professional starting points for discussion of construction of violence and (porno )sexuality in media Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  and ICT in the school curriculum and informal programmes (within the framework of so-called sex education and media and ICT education), and a scientifi c-professional platform to confront the proliferation of construc- tions of violence and sex within the framework of a co-regulatory system (in the legal framework of protection of children and adolescents against potentially harmful content). At this point we also refl ect upon the contro- versy/usefulness of the existing prevalent quantitative methods. We focus in some detail on the fi eld of education, and through concepts specifi c to this fi eld (curriculum, hidden curriculum, offi cial knowledge ) we attempt to identify the problem, together with cases of good/bad prac-tices at home and abroad. We conclude that the sphere of school informa-tion and education for young people in the area of sexuality and sexual health is very insuffi ciently analysed and inadequately discussed. It is precisely this – the (in)competence of children and young people with regard to sexuality and relationships – that is the point by which we connect two areas that standardise growing up and at which discriminato-ry gendering practices occur and renew. As is clear, these are areas of edu-cation and new media that in diff erentiated ways include the phenomena of gender-specifi c violence and pornographised sexuality. Th e convergence between (new-) media norms – which ascribe to children and young people how to grow up into “femininity” and “masculinity” and how to “enrol” in gender through sexuality – and the requirements of the hidden and peer school culture is refl exively framed in diff erent ways, fi rst through presen- tation of certain concepts (gender, sexuality, violence), then methodologi-cally (for instance with the aid of feminist anthropology of education) and fi nally through a series of examples from the school environment. Th e monograph, which contains both initial, epistemological explana- tions as well as entirely concrete problems pertaining to adolescent expe-riential practice and to regulation and education policy (particularly so-called sex education), also includes a series of themes and hypotheses that await further consideration. Last but not least, the work is intended pri-marily as the basis for further elaboration on the level of scientifi c research and at the same time also translation into regulation and education strate-gies and subsequent ongoing verifi cation.  Viri in literatura Viri Bahovec, E. D., et al. (1999). Kurikulum za vrtce , Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Fausto-Sterling, A. (1992). Myths of Gender. Biological Th eories about Men and Women, New York: Basic Books. G i v e n , L. M. ( 2008 ) ( ur . ) . Th e Sage Encyclopedia of Qualitative Research Methods , vol. 1 in 2, Los Angeles, London, New Delhi, Singapore: Sage. Jaggar, M. A. (1991). Feminist Ethics. V: Becker, L. (ur.). Encyclopaedia of Ethics, London: Garland Publishing. J o hnso n, J. A. ( 2008 ) . E v e ry da y P o rn ograp hi es: P o rnifi cation and Com- mercial Sex. Prispevek na konferenci Globalization, Media and Adult/Sexual Content: Regulation and Research, 29.–30. september, Atene. Končnik-Goršič, N. (2004). Moj otrok odrašča , Ljubljana: Mladinska knjiga. Košir, M., Erjavec, K., in Volčič, Z. (2006). Učni načrt. Izbirni predmet: program osnovnošolskega izobraževanja. Vzgoja za medije: tisk, radio, televizija, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Krek, J. (ur.) (1995). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Slove- niji, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Kuhar, R. (2010). O tišini in indoktrinaciji. Šolski razgledi , LXI/11, 6. Šribar, R. (2009) . Vpliv medijev in IKT na spolno nasilno vedenje. Pre- davanja in delavnice v osnovnih in srednjih šolah, projekt Profesional- Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  no usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008/2011 na področju socialnih in državljanskih kompetenc, temat-ski sklop Prepoznavanje in preprečevanje nasilja, januar–avgust, Peda-goška fakulteta, Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Šribar, R., in Ule, M . (2008). Status and Social Opportunities of the Girl Child: Expert Study , Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of So- cial Sciences. Verčkovnik, T., et al. (2002). Biologija. Učni načrt: program osnovnošolske- ga izobraževanja, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Vrdlovec, Z. (2007). »Snuff « civilizacija. Dnevnik , 13. 1. 2007. Literatura Adams, M., Bell, L., in Griffi n, P . (2007) ( ur.). Teaching for Diversity and Social Justice , Taylor & Francis. Alldred, P ., in David, M. E. (2007). Get Real About Sex: Th e Politics and Practice of Sex Education , Buckingham: Open University Press. Allen, L. (2004). Beyond the Birds and the Bees: Constituting a Discour- se of Erotics in Sexuality Education. Gender and Education , XVI/2, 151–167. Allen, L. (2008). Poles Apart? Gender Diff erences in Proposals for Sexua- lity Education Content. Gender and Education , XX/5, 435–450. Anderson, A. C., Gentile, A. D., Buckley, E. K. (2006). Violent Video Game Eff ects on Children and Adolescents , Oxford in New York: Ox- ford University Press. Anderson, E. (1995). Feminist Epistemology: An Interpretation and a De- fense. Hypatia , X/3, 50–84. Annandale, E. (2008). Women‘s Health and Social Change , New York in London: Routledge. Antić Gaber, M. (2007). Poklicne kariere slovenskih političark. V: Sed- mak, M., in Medarič, Z. (ur.). Med javnim in zasebnim: Ženske na trgu dela , Koper: Založba Annales, 111–130. Anyon, J. (1983). Intersections of Gender and Class: Accommodation and Resistance by Working-Class and Affl uent Females to Contradictory Sex-Role Ideologies. V: Barton, L., in Wa l ker, S. (ur.). Gender, Class, and Education , Sussex, England: Palmer Press, 19–38.  Viri in literatura Apple, M. W. (1992). Between Moral Regulation and Democracy: Th e Cultural Contradiction of the Text. Th e School Field , III/1-2, 49–76. Ariès, Ph. (1991). Otrok in družinsko življenje v starem režimu , Ljubljana: Škuc in Znanstveni inštitut FF. Arnot, M., in Mac an Ghaill, M. (2006). (Re)contextualizing Gender Stu- dies in Education. V : Arnot, M., in Mac an Ghaill, M. ( ur.). Th e Rou- tledgeFalmerReader in Gender and Education , Milton Park: Routled- ge, 1–14. Attwood, F. (2007). No Money Shot? Commerce, Pornography and New Sex Taste Cultures. Sexualities , X/4, 441–456. Austin, J. (1990). Kako napravimo kaj z besedami , Ljubljana: Škuc in Filo- zofska fakulteta. Baer, S. (1996). Pornography and Sexual Harassment in EU. V: Elman, A. R. ( ur.). Sexual Politics and the European Union, Providence in Oxford: Berghahn Books, 51–65. Bahovec, E. D. (1992) (ur.). Vzgoja med gospostvom in analizo, Ljubljana: Krt. Bahovec, E. D. (1996). Raziskava »Učene ženske«. Delta , II/1–2, 107–116. Bahovec, E. D. (2007). Freud, ženska in popotnikova senca, Ljubljana: Delta. Bahovec, E. D., in Bregar Golobič, K. (2004) (ur.). Šola in vrtec skozi ogle- dalo , Ljubljana: DZS. Bajt, M., in Gorenc, M. (2007). Spolno vedenje: Uvod. V: Jeriček Klan- šček, H., Lavtar, D., in Pokrajac, T . (ur.). Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju: HBSC Slovenija 2006 . Ljubljana: Inštitut za varova- nje zdravja Republike Slovenije, 173–181. Baudrillard, J. (1999). Simulaker in simulacija. Popoln zločin , Ljubljana: Študentska založba. Beasley, C. (2005). Gender & Sexuality: Critical Th eories, Critical Th in- kers, London, Th ousand Oaks in New Delhi: Sage Publications. Beauvois, J. L. (2000). Razprava o liberalni sužnosti: Analiza podrejanja. Ljubljana: Krtina. Benveniste, É. (1988). Problemi splošne lingvistike I. , Ljubljana: Škuc in Fi- lozofska fakulteta. Boldin, M. (2008). Sistem koregulacije na preizkušnji. Medijska preža , 32– 33, 50–51. Boyle, K. (2005). Media and Violence: Gendering the Debates , London: Th ousand Oaks, New Delhi: Sage Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Braidotti, R. (1996). Patterns of Dissonance: A Study of Women in Contem- porary Philosophy , Cambridge in Oxford: Polity Press. Braidotti, R. (2002). Identity, Subjectivity and Diff erence: A Critical Ge- nealogy. V: Griffi n, G., in B r ai d o tti, R. ( ur . ) . Th inking Diff erently: A Reader in European W omen ‘s Studies . London in New York: Zed Bo- oks,158–180. Brcar, P. (2005). Zdravje otrok, mladostnikov in mladostnic. V: Črnak Meglič, A. (ur.). Otroci in mladina v prehodni družbi . Ljubljana: Mini- strstvo za šolstvo in šport, Aristej. Brooks, A. (1997). Postfeminisms. Feminism, Cultural Th eory and Cultural Forms , London in New York: Routledge. Brown, B. (1981). A Feminist Interest in Pornography – Some Modest Pro- posals«. m/f, 5-6, 5–18. Browning, L. D. (2007) (ur.). Adolescent Identities , New York in London: Routledge. Buckingham, D. (2000). Aft er the Death of Childhood. Growing Up in the Age of Electronic Media, Cambridge: Polity Press. Butler, J. (2001). Težave s spolom: feminizem in subverzija identitete , Lju- bljana: Škuc. Campbell, K. (2004a). Th e Promise of Feminist Refl exivities: Develo- ping Donna Haraway‘s Project for Feminist Science Studies. Hypatia , IXX/1, 162–182. Campbell, K. (2004b). Jacques Lacan and Feminist Epistemology . Routled- ge: London in New York. Check, J. V. P. (2001). Th e Eff ect of Violent Pornography, Nonviolent De- humanizing Pornography, and Erotica: Some Legal Implications from a C an a di an P e r s p e c t i v e . V : I t z i n , C. ( u r . ) . Pornography: Women, Vi- olence and Civil Liberties , Oxford in New York: Oxford University Press, 350–358. Connel, R. (2003). Masculinities, Change, and Confl ict in Global Socie- ty: Th inking about the Future of Men‘s Studies. Th e Journal of Man‘s Studies , XI/3, 249–266. Coppock, V., Haydon, D., in Richter, I. (1995). Th e Illusions of »Post-Femi- nism«. New Women, Old Myths , Abingdon: Taylor and Francis. Currie, D. H. (1992). Subject-ivity in the Classroom: Feminism Meets the Academe. Canadian Journal of Education , XVII/3, 341–364.  Viri in literatura David, M., Alldred, P., in Smith, P. (2002). » Get Real About Sex«: Lin- king Sex and Relationship Education to the Achievement Agenda , Kee- le: Keele University. Diorio, J. A., in Munro, J. A. (2000). Doing Harm in the Name of Protec- tion: Menstruation as a Topic For Sex Education. Gender and Educa- tion, XII/3, 347–365. Diorio, J. A. (2001). Sexuality, Diff erence, and the Ethics of Sex Educati- on. Journal of Social Philosophy , XXXII/3, 277–300. Dobnikar, M. (2009). Gibanje proti nasilju nad ženskami med feminiz- mom in socialnim delom. Dialogi , VL/11-12, 98–110. Donald, J. (1992). Sentimental Education , London in New York: Verso. Duff y, M., in Burtney, E. (2004). Young People and Sexual Health , New York: Palgrave. Easton, S. M. (1994). Th e Problem of Pornography: Regulation and the Ri- ght to Free Speech , London in New York: Routledge. Eisenhart, M. (2001). Educational Ethnography Past Present and Future: Ideas to Th ink With. Educational Researcher , XXX/8, 16–27. Epstein, D ., O‘Flynn, S., in T elford, D . ( 2000 ) . » Othering « Education: Sexualities, Silences and Schooling. Review of Research in Education , XXV /1, 127 – 1 79. Fairclough, N. (2003). Analysing Discourse , New York: Routledge. Faller Coulborn, K. (2007). Interviewing Children About Sexual Abuse: Controversies and Best Practice, Oxford in New York: Oxford Univer- sity Press. Felski, R. (2000). Doing Time. Feminist Th eory and Postmodern Culture, New York in London: New York University. Foucalt, M. (1986). Power/Knowledge: Selected Interviews and Other Wri- tings , Gordon, C. (ur.), Brighton: Th e Harvester Press. Foucault, M. (1998). Zgodovina seksualnosti 2 : Uporaba ugodij, Ljubljana: Škuc. Francis, B., in Skelton, Ch. (2001) (ur.). Investigating Gender. Contempora- ry Perspectives in Education , Buckingham in Philadelphia: Open Uni- versity Press. Freud, S. (1987). Metapsihološki spisi , Ljubljana: Škuc in Filozofska fakulteta. Freud, S. (1995). Tri razprave o teoriji seksualnosti , Ljubljana: Škuc in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Fuller, S. (2006). Th e Philosophy of Science and Technology Studies . New York in London: Routledge. Giere, R. N. ( 1999). Introduction. Th e Science Wars in Perspective, v Sci- ence Without Laws. Chicago: University of Chicago Press, 1–8, http:// www.tc.umn.edu/~giere/SWL_intro.pdf (7. 7. 2010). Gill, R. (2007). Gender and the Media, Cambridge in Malden: Polity Press. G o e t z , P . J . , i n G r a n t , L . ( 1 9 8 8 ) . C o n c e p t u a l A p p r o a c h e s t o S t u d y i n g Gender in Education. Anthropology & Education Quarterly , IXX/2 (Women, Culture, and Education), 182–196. Gould, S. J. (2000). Za-mera človeka , Ljubljana: Krtina. Graff , H. J. (1995). Th e Labyrinths of Literacy. Refl ections on Literacy Past and Present , Pittsburgh in London: University of Pittsburgh Press. Grasswick, H. E., in Webb, M. O. (2002). Feminist Epistemology as Soci- al Epistemology. Social Epistemology , XVI/3, 185–196. Gray, C., in Leith, H. (2004). Perpetuating Gender Stereotypes in the Classroom: A Teacher Perspective. Educational Studies , XXX/1, 3–17. Gr eif, T . ( 2009 ) . N a begu p r ed ter o rjem n o rmalizaci je. Dialogi , VL/11– 12, 82–97. Grogan, S. (1998). Body Image , New York in London: Routledge. Gunter, B. (2002). Media Sex. What Are the Issues? , Mahwah in London: Lawrence Erlbaum. Haraway, D. (1989). Introduction: Th e Persistence of Vision. V: Primate Visions. Gender, Race, and Nature in the World of Modern Science, New York in London: Routledge, 1–15. Haraway, D. (1992). Ecce Homo, Ain’t (Ar’n’t) I a Woman, and Inappropriate/d Others: Th e Human in a Post-Humanist Landscape. V : Butler, J., in Scott, J. W . ( ur. ). Feminist Th eorize the Political, Lon- don: Routledge, 86–100. Haraway, D. (1996). Metafore v hardwareu: Harry Harlow in tehnologija ljubezni. Delta , II/1–2, 135–154. Haraway, D. (1997). Modest Witness@Second Millenium. FemaleMan Meets OncoMouse: Feminism and Technoscience, London in New York: Routledge. Haraway, D. (1998). How Like a Leaf. An Interview with Th yrza Nichols Goodeve, London in New York: Routledge.  Viri in literatura Haraway, D. (1999). Opice, kiborgi in ženske. Reinvencija narave, Ljublja- na: Študentska založba. Harding, S. ( 1987) ( ur.). Feminism and Methodology, Bloomington: Indi- ana University Press. Harding, S. (1991). Whose Science? Whose Knowledge?: Th inking fr om Women ‘s Lives , Ithaca: Cornell University Press. Hasebrink, U., Livingstone, S., in Haddon, L. (2008). Comparing Children’s Online Opportunities and Risks Across Europe: Cross-Natio-nal Comparisons for EU Kids Online , London: EU Kids Online. Hesse-Biber, Sh. N., in Yaiser, M. L. (2004) (ur.). Feminist Perspectives on Social Research , New York in Oxford: Oxford University Press. Hite, S. (2006). Th e Shere Hite Reader: New and Selected Writings on Sex, Globalization and Private Life , New York, London, Toronto in South Yarra: Palgrave Macmillan. Hubbard, R. (1988). Science, Facts, and Feminism. Hypatia, 1, 5–17. Itzin , C. (2001a). Pornography and the Social Construction of Sexual Inequality. V: Itzin, C. (ur.). Pornography. Women, Violence and Civil Liberties , Oxford in New York: Oxford University Press, 57–75. Itzin, C. (2001b). A Legal Defi nition of Pornography. V: Itzin, C. (ur.). Por- nography: Women, Violence and Civil Liberties , Oxford in New York: Oxford University Press, 435–455. Jackson, Ph. W. (1968). Life in Classrooms , New York: Holt, Rinehart and Winston. Jackson, S. (1997). Crossing Borders and Changing Pedagogies: From Gi- roux and Freire to Feminist Th eories of Education. Gender and Educa- tion, IX/4, 457–467 . Jameson, F. (1992). Signatures of the Visible , New York & London: Routledge. Jameson, F. (2001). Postmodernizem , Ljubljana: Društvo za teoretsko psi- hoanalizo. Jeriček Klanšček, H., Lavtar, D., Pokrajac, T. (2007). Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju: HBSC Slovenija 2006 , Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Johnson, A., in Whitty, M. (2008). Truth, Lies and Trust on the Internet , New York in London: Routledge. Kellogg, C., Translating Deconstruction. Cultural Values , V/3, 325–348. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Keppeler, S. (2001). Pornography: Th e Representation of Power. V : Itzin, C. (ur.). Pornography. Women, Violence and Civil Liberties , Oxford in New York: Oxford University Press, 88–101. Kimmel, M. (2007). Th e Sexual Self. Th e Construction of Sexual Scripts , Nashville: Vanderbuilt University Press. Klein, E. R. ( 1 993 ). Criticizing Feminist Critique of Objectivity . Reason Papers, 18, 57–69. Kodelja, Z. (2003). Pravičnost v izobraževanju in šolska (ne)diferenciacija otrok po spolu. Th e School Field , IXX/5-6, 73–84. Komidar, K., in Mandeljc, S. (2009). Homoseksualnost skozi analizo uč- nih načrtov, šolskih učbenikov in šolske prakse. Sodobna pedagogika, LX/4, 164–181. Kreuger , R. A., in Casey , M. A. ( 2000 ). Focus Groups: A Practical Guide for Applied Research, Th ousand Oaks, London in New Delhi: Sage Pu- blications Kuhn, T. (1998). Struktura znanstvenih revolucij , Ljubljana: Krtina. Leach, M. (1990). Toward Writing Feminist Scholarship into History of Education. Educational Th eory , XL/4, 453–462. Lennon, K., in Whitford, M. (1994) (ur.). Knowing the Diff erence. Femi- nist Perspectives in Epistemology, London in New York: Routledge. Lenzo, K. (1995). Validity and Self-Refl exivity Meet Postructuralism: Sci- entifi c Ethos and the Transgressive Self. Educational Researcher , maj, 17–24. Linker, M. (2000). Defending Feminist Territory in the Science Wars. V: Bart, J. (ur.). Women Succeeding in the Sciences . Th eories and Practices Across Disciplines, W e s t Lafa y e tt e, In di an a: Pur d u e U ni v e r s i ty P r e s s, 177–194. Linker, M. (2005). When Worlds Collide: Th e Global Exportation of An- ti-Enlightenment Scholarship. Social Th eory and Practice, 3, 451–461. Luke, A. (1988). Literacy, Textbooks and Ideology , London, New York in Philadelphia: Th e Falmer Press. Luke, A. (1993). On Reading and Sexual Division of Literacy. Th e School Field, IV /3–4, 113–147 . Luthar, B. (2007). Mobilni telefon in pospešena kultura. Javnost-the Pu- blic, 14, S5–S18.  Viri in literatura MacKinnon, C. (1996). Only Words , Cambridge in Massachusetts: Har- vard University Press. McRobbie, A. (2007). Top Girls? Young Women and the Post-Feminist Sexual Contract. Cultural Studies , XXI/4–5, 718–737. Melendez, F. (2004). Video Pornography, Visual Pleasure, and the Return of the Sublime. V: Williams, L. (ur.). Porn Studies . Durham in London: Duke University Press, 401–427. Merrill, B. (2009). Using Biographical Methods in Social Research , London: Sage. Mill, J. S. (1992). On Liberty and Utilitarianism , London: Oxford Uni- versity Press. Močnik, R. (1999). 3 teorije. Ideologija, nacija, institucija. Ljubljana: cf. Moran, L., in Skeggs, B. (2004). Sexuality and the Politics of Violence and Safety , New York: Routledge. Mulinari, D., in Sandell, K. (1999). Exploring the Notion of Experience in Feminist Th ought. Acta Sociologica , XLII/287, 287–297. Narayan, U., in Harding, S. (2000) (ur.). Decentering the Center. Philo- sophy for a Multicultural, Postcolonial, and Feminist World, Blooming- ton in Indianapolis: Indiana University Press, 110–127. Nayak, A., in Kehily, M. J. (2008). Gender, Youth and Culture: Young Ma- sculinities and Femininities , Houndmills in New York: Palgrave Ma- cmillan. Nielsen, H. B. (2004). Noisy Girls: New Subjectivities and Old Gender Discourse. Young. Nordic Yournal of Youth Research , XII/1, 9–30. Nye, A. (2000). Strong Objectivity and the Language of Science. V: Bart, J. (ur.). Women Succeeding in the Sciences. Th eories and Practices Across Di- sciplines, West Lafayette, Indiana: Purdue University Press, 195–203. Pilcher, J., in Whelehan, I. (2004): Fift y Key Concepts in Gender Studies , London, Th ousand Oaks, New Delhi: Sage Publications. P i n n i c k , C . , K o e r t g e , N . , i n Al m e d e r , R. F . ( 2 0 0 3 ) ( u r . ) . Scrutinizing Fe- minist Epistemology. An Examination of Gender in Science, New Brun- swick, New Jersey in London: Rutgers University Press. Prins, B. (1995). Th e Ethics of Hybrid Subjects: Feminist Constructivism According to Donna Haraway. Science, Technology and Human Valu- es, 3, 352–367. Radstone, S. (2008). Sexual Politics of Time , New York in London: Rou- tledge. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Ramazanoğlu, C., s Holland, J. (2002). Feminist Methodology. Challenges and Choice, Los Angeles, London, New Delhi, Singapore in Washing- ton: Sage. Rédai, D. (2003). Gender and Education in Slovenia and Hungary. Compa- rative Analysis of Slovenian and Hungarian Educational Reforms since the 1990s , magistrsko delo, Budimpešta: Central European University. Rolin, K. (2006). Th e Bias Paradox in Feminist Standpoint Epistemology. Episteme. A Journal of Social Epistemology , X/1-2, 125–136. Russell, D. E. H. (1993). Against Pornography: Th e Evidence of Harm , Ber- keley: Russell Publications. Russell, S. (1986). Th e Hidden Curriculum of School: Reproducing Gen- der and Class Hierarchies. V: Hamilton, R., and Barrett, M. (ur.). Th e Politics of Diversity: Feminism, Marxism and Nationalism , London: Verso, 343–360. Skeggs, B. (2004). Class, Self, Culture , London: Routledge. Skeggs, B. (2005). Th e Re-Branding of Class: Propertising Culture. V: De- vine, F., Savage, M., in Crompton, R. (ur.), Rethinking Class: Culture, Identities & Lifestyle , Basingstoke: Palgrave Macmillan, 46–48. Skeggs, B., in Wood, H. (2008). Spectacular morality: »Reality« televi- sion, individualisation and the remaking of the working class. V: He-smondhalgh D., in Toynbee, J. (ur.). Th e Media and Social Th eory . Lon- don in New York: Routledge, 177–193. Slapšak, S. (2001). Snappy Answers to Stupid Questions. Topos , 1-2, 35–61. Stoetzler, M., in Yuval-Davis, N. (2002). Standpoint Th eory, Situated Kno- wledge and the Situated Imagination. Feminist Th eory , 3, 315–333. Strehovec, J. (2007). Besedilo in novi mediji: Od tiskanih besedil k digital- ni besedilnosti in digitalnim literaturam , Ljubljana: Literarno-umetni- ško društvo Literatura. Sullivan, Sh., in T uana, N. ( 2007) ( ur. ). Race and Epistemologies of Igno- rance, Albany: State University of New York. Šribar, R. (2004): O menstruaciji: Telo v diskurzu, diskurz v telesu, Ljublja- na: Delta. Šribar, R. (2006). O pornografi ji. Porno konstrukcija in feministična rekon- strukcija seksualnosti , Ljubljana: Sophia.  Viri in literatura Šribar, R. (2007). Pornografska razmerja: rekonceptualizacija »morale« in družbene večine skozi klasiko liberalizma. Časopis za kritiko znano- sti, XXXV/229–230, 404–413. Šribar, R., in Vendramin, V. (2009). Neformalne norme in konstrukcije spolov v šoli in medijih. V: Tašner, V. (ur.). Brez spopada: Kultur, spolov, generacij , Ljubljana: Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani, 117–128. Tuana, N. (2006). Th e Speculum of Ignorance: Th e Women‘s Health Mo- vement and Epistemologies of Ignorance. Hypatia , XXI/3, 1–19. Ule, M. (2007). Mladi in družbene spremembe. IB rev. , XLI/2, 62–69. Ule, M. (2008). Odraščanje socialno prikrajšanih mladih. Socialna peda- gogika , XII/1, 19–38. Ule, M. (2009). Socialna psihologija: Analitični pristop k življenju in druž- bi, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Ule, M. (2008). Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja , Ljublja- na: Fakulteta za družbene vede. Vendramin, V. (2005). »Šola za deklice«: Kurikularne spremembe in ena- kost v izobraževanju, Ljubljana: Pedagoški inštitut. Vendramin, V. (2009). Od kod prihajajo dejstva?: feminizem in transfor- macije nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov. Dialogi, VL/11– 12, 57–68. Vendramin, V., in Šribar, R (2010). Spol v raziskovanju: od binarizma in ho- mogenosti h kompleksnosti, Družboslovne razprave , XXVI/64: 25–43. Wa l kerdine, V. (1989).Th e Girls and Mathematics Unit. Counting Girls Out, London: Virago. Walkerdine, V. (1998). Popular Culture and Eroticization of Little Girls. V: Jenkins, H., Th e Children‘s Culture Reader , New York in London: New York University Press, 154–164. Walkerdine, V., Lucey, H., in Melody, J. (2001). Growing Up Girl: Psycho- social Explorations of Gender and Class , Basingstoke: Palgrave. Wall, D. S. (2007). Cybercrime , Cambridge: Polity Press. Williams , L. (2004). Porn Studies: Proliferating Pornographies On/Sce- ne: An Introduction. V: Williams, L. (ur.). Porn Studies , Durham in London: Duke University Press,1–23. Williams, R. (1997). Navadna kultura: Izbrani spisi , Ljubljana: Studia Hu- manitatis. Woolf, V. (20 0 0). Tri gvineje, Ljubljana: Delta. Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Zillmann, D., in Bryant, J. (1989) (ur.). Pornography. Research Advances & Policy Considerations , Hillsdale in Hove & London: Lawrence Erlbaum. Spletne strani Anderson, E. How Not to Criticize Feminist Epistemology: a Review of Scrutinizing Feminist Epistemology , http:/ /www-personal.umich. edu/~eandersn/hownotreview.html (10. 7. 2009). Direktiva AVMS (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), http:// ec.europa.eu/avpolicy/reg/tvwf/index_en.htm (18. 5. 2010). Eurydice – NFER (2009). Sex and Relationship Education in Other Co- untries, http://www.inca.org.uk/Sex_and_relationships_education_December_2009_.pdf (11. 5. 2010). Eurobarometer (2008). Towards a safer use of the Internet for children in the EU – a parents’ perspective, http://ec.europa.eu/information_society/activities/sip/docs/eurobarometer/eurobarometer_2008.pdf (8.1.2009). IPPF (2006). Sexuality Education in Europe, http://www.euro.who.int/ Document/RHP/SexEd_in_Europe.pdf (2009). Janack, M. (2004). Feminist Epistemologies , Internet Encyclopedia of Phi- losophy, http://www.iep.utm.edu/fem-epis/ (18. 6. 2010). Kijkwijzer (2007). Expansion of the Kijkwijzer classifi cation system, http://www.kijkwijzer.eu/pagina.php?id=7 (20. 4. 2009). KZ 1 2008 (Kazenski zakonik), http://www.uradni-list.si/1/ content?id=86833 (2. 3. 2009). Livingston, S., in Haddon, L. (2009). EU Kids Online: Final report, http:/ /www.lse.ac.uk/collections/EUKidsOnline/Reports/EUKid-sOnlineFinalReport.pdf (9. 6. 2010). More trust in content: Th e potential of co- and self-regulation in digital media, http://www.leipzig-eu2007.de/en/index.asp (13. 1. 2009). Sloyan, G. S. (2003). Pedophilia among the Catholic clergy: Some questi- ons and answers. Th eology Today , julij 2003, http://fi ndarticles.com/p/ articles/ mi_qa3664/is_200307/ai_n9251864/pg_8 (22. 4. 2009). SRDF (Svet z radiodifuzijo) (2006). Smernice za vsebinsko oblikovanje in- ternih etičnih in estetskih pravil (kodeksov) izdajateljev televizijskih programov smernic za njihovo vsebinsko oblikovanje, http://www.srdf.si/File/projekti/smernice.pdf (20. 4. 2009).  Viri in literatura UEM (2008). Spremljanje izvajanj Pekinških izhodišč za ukrepanje, http:/ /209.85.129.132/ search?q=cache:UBNokDUo0psJ:www.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/slovensko_predsedstvo_svetu_eu_na_podrocju_enakosti_spolov/sodelovanje_tria_predsedstev/spremlja-nje_izvajanja_pekinskih_izhodisc_za_ukrepanje/+uem,kazalci,deklice&cd=2&hl=sl&ct=clnk&gl=si (22. 4. 2009). Vrečer, V. (ur.) (2009). Medkulturne kompetence v izobraževanju odraslih , Ljubljana: Andragoški center RS, http:/ /arhiv.acs.si/publikacije/Med-kulturne_kompetence_v_izobrazevanju_odraslih.pdf (11. 5. 2010). ZMed – UPB1 2006 (Zakon o medijih), http://zakonodaja.gov.si/rpsi/ r05/predpis_ZAKO4955.html (10. 4. 2009). ZVPot-UPB2 2004 (Zakon o varstvu potrošnikov), http://www.uradni- list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200498&dhid=71713 (20. 2. 2009). 151 Imensko kazalo A Alcoff , L. 40, 42, 43 Ali, S. 67 Alice, L. 11 Allen, L. 64, 65, 66, 67, 83 Anderson, E. 20, 22, 26, 27, 32, 34, 35 Antić, M. G. 105 Anyon, J. 51 Apple, M. W. 74, 75 Arditti, R. 41 Ariès, Ph. 67 Arnot, M. 79 Attwood, F. 110 Austin, J. 97 B Baer, S. 118 Bahovec, E. D. 17, 20, 23, 24, 28, 38, 39, 42, 44, 62, 63, 72, 79 Bajt, M. 125 Beasley, C. 45, 90, 91, 92, 109 Beauvois, J. L. 111, 112 Benveniste, E. 97Blair, M. 68 Boldin, M. 103 Braidotti, R. 91 Brcar, P. 125 Bregar Golobič, K. 62 Brooks, A. 11 Brown, B. 95, 108 Brunsdon, Ch. 13 Bryant, J. 13, 113 Buckingham, D. 67, 68 Bunch, Ch. 38 Butler, J. 57, 96, 97, 110, 113 C Campbell, K. 19 Casey, M. A. 54 Cealey Harrison, W. 21, 63 Check, J. 113, 114 Code, L. 42 Connel, R. 90 Connolly, P. 68 Coppock, V. 11 Currie, D. 22, 32, 79 Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  H Haack, S. 26 Haddon, L. 116 Haraway, D. 17, 19, 22, 24, 25, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 41, 43, 44, 52, 53, 73, 76, 79 Harding, S. 17, 19, 24, 33, 35, 36, 38, 43 Harlow, H. 27, 28 Hartsock, N. 34 Hasebrink, U. 100, 111, 114, 116, 126 Hesse-Biber, Sh. N. 28, 32 Hintikka, M. B. 19 Hite, S. 97 Holland, J. 68 Hood-Williams, J. 21 Hubbard, R. 26, 28 I Itzin, C. 95, 98 J Jackson, Ph. 72 Jackson, S. 39, 78 Jaggar, A. M. 56, 57 Jameson, F. 94, 95, 96, 109 Janack, M. 18, 31 Jeriček Klanšček, H. 63, 70 Johnson, J. A. 109 K Kant, I. 54 Kehily, M. J. 84, 86, 104, 105, 106 Kellogg, C. 56 Keppeler, S. 96, 108 King, K. 29 Klee, R. 34D Diorio, J. A. 59, 60, 66, 74, 75 Dobnikar, M. 59, 107 Donald, J. 74 Dreifus, C. 41 E Easton, S. M. 118 Eisenhart, M. 55, 56 Epstein, D. 65, 67, 68 F Faludi, S. 11 Felman, Sh. 38, 42 Felski, R. 18, 20, 36, 37, 79 Foucault, M. 46, 94, 105, 110 Fox Keller, E. 28 Francis, B. 63 Fraser, N. 79 Freud, S. 94, 96 Fuller, S. 18, 21, 27 G Giere, R. N. 21, 29 Gill, R. 11, 12, 13 Given, L. M. 28, 31 Goetz, J. P. 50, 51 Gorelick, Sh. 20 Gorenc, M. 125 Gould, S. J. 24, 25, 27 Graff , H. 78 Grant, L. 50, 51 Grasswick, H. E. 19, 23, 31, 44 Gray, C. 63 Greif, T. 91 Gunter, B. 113  Imensko kazalo N Narayan, U. 38 Nayak, A. 84, 86, 104, 105, 106 Nicholson, L. 79 Nielsen, H. B. 108 Nye, A. 21 P Paglia, C. 11 Penley, C. 38, 39, 72, 79 Pilcher, J. 46, 88 Pinnick, C. 20, 22, 26, 27, 32, 34 Prins, B. 19, 29, 31, 36, 44 R Ramazano ğlu, C. 17, 20, 29, 33, 36, 37, 44 Ramšak, M. 54, 55, 58 Rédai, D. 65 Rolin, K. 35 Russell, D. E. H. 99 Russell, S. 62 S Sacco, L. 42 Sandell, K. 38 Schaff er, S. 29 Schensul, J. J. 28 Seaman, B. 42 Shannon, M. 113 Shapin, S. 29 Sheldon, S. 68 Siraj-Blatchford, I. 68 Siraj-Blatchford, J. 68 Sirk, N. 56 Skeggs, B. 104, 106 Skelton, Ch. 63Klein, E. R. 21, 24, 35, 43 Klein, N. 11 Kodelja, Z. 63 Komidar, K. 65 Košir, M. 64 Kourany, J. 27 Krek, J. 73 Kreuger, R. A. 54 Kuhar, R. 65 Kuhn, T. 21 L Leach, M. 62 Leith, H. 63 Lennon, K. 18 Lenzo, K. 28 Linker, M. 21, 23 Livingstone, S. 116 Longino, H. 20 Luke, A. 72, 76, 77 Luthar, B. 46, 52, 53, 87, 88 Lyotard, J.-F. 79 M Mac an Ghaill, M. 79 MacKinnon, C. 53, 95, 96, 97 Mandeljc, S. 65 McRobbie, A. 12, 105 Melendez, F. 53, 96 Mill, J. S. 118 Močnik, R. 110 Mohanty, Ch. T. 33 Moi, T. 90 Morley, D. 13 Mulinari, D. 38 Muller, J. M. 93 Munro, J. A. 66, 74, 75 Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije  Wicke, J. 11 Williams, L. 147 Williams, R. 14, 94, 108, 147 Wood, H. 106 Woolf, V. 23, 24, 43 Y Yaiser, M. L. 28, 32 Yuval-Davis, N. 19, 32, 33, 34 Z Zillmann, D. 13, 113 Ž Žižek, S. 93, 112, 113Slapšak, S. 98 Sloyan, G. S. 114 Sokal, A. 18 Stoetzler, M. 19, 32, 33, 34 Stone-Mediatore, Sh. 38 Strehovec, J. 46, 53, 86, 88, 89, 95 Sullivan, Sh. 40, 42, 43 Š Šribar, R. 14, 40, 59, 61, 68, 70, 85, 90, 99, 103, 106, 114, 118, 119, 120, 127 T Th e Boston Women‘s Health Col- lective 41 Th orne, B. 68 Th orogood, N. 66 Tuana, N. 40, 41, 42, 43 U Ule, M. 63, 68, 70, 92, 112, 120, 127 V Vannini, Ph. 31 Vendramin, V. 23, 63, 65, 90, 105, 114 Verčkovnik, T. 75 Vrdlovec, Z. 99 Vrečer, N. 71 W Walkerdine, V. 49, 62, 68, 84, 105, 106 Wall, D. S. 53, 113, 119 Webb, M. O. 19, 23, 31, 44 Weinberg, S. 27 Whelehan, I. 11, 46, 88 Whitford, M. 18 Whitty, M. 109