Listek. 515 10 500 gld. v zemljiških odveznicah in 5841 gld. 83 kr. v hraniluični knjigi. — Dobro bi bilo, ako bi tudi naša »Glasbena Matica« koncem vsakega šolskega leta izdala podobno poročilo. -j- P. Vojteh Pakosta. Dud 10. m. m. je umrl v Pisku odličen češki pisatelj in pesnik, p. Vojteh Pakosta, katehet višje dekliške šole v Pragi, porojen dne* 14. malega travna 1846. leta. Pokojnik je bil v sedanji dobi najnadarjenejši češki pesnik duhov-skega stami; sodeloval je pri prvih čeških listih, sam uredoval zbirko »Zabavy večerni« in izdal leta 1884 zbirko pesmij »Listy a kvžti«, leta 1890. pa drugo zbirko »Ruže a trny«. Poleg lepih izvirnih povestij je priobčil nekaj prevodov iz poljščine, leta 1887. pa izdal izborno preložene pesmi Gregorčičeve, katerim se je pozneje še pridružil prevod Jurčičevega »Desetega brata« ; z obema prevodoma si je pridobil časten spomin tudi med nami. Lahka mu zemlja! Češka akademija znanostij je do konca m. m. razpisala dve nagradi, jedno za 1000 gld. in drugo za 400 gld., in sicer za najboljša dela (leta 1891.) iz lepe književnosti, slikarstva in glasbe. Vrhu tega podeli tri podpore: 1000 gld. za slikarje, 300 gld. za glasbenike in 250 gld. za beletriste Češka jubilejna razstava je imela dohodhov 1.606.592 gld., troškov pa 1,594.317 gld., torej je ostalo 12.275 gld. Troškom je prištevati tudi poslopja v vrednosti 571.094 gld. Češka opera na Ruskem. Po ogromnem uspehu češke opere na Dunaji, posebno Smetanove »Prodane neveste«, navedel je praški »Čas« zanimljive spomine, kak6 se je godilo »Prodani nevesti« na Ruskem leta 1871. Dajali so jo na peterburški cesarski operi (Imperatorskij Mariinskij teatr) v sedanji obliki prej nego v Pragi. Eden iz prvih kritikov, Kui, v »St. Peterburgskih Ve lomostih« ni mogel najti zadosti besed , da obsodi to mojstersko delo. »Prodana nevesta« mu ni ničesar vredna, v nji pogreša daru iznajdbe, mnogo je v nji vsakdanjega, banalnega, prostaškega, obrabljenega, vse delo je prazno in neukusno. Naredil jo je sposoben kapelnik, ki pa ni skladatelj, ampak le improvizator s talentom štirinajstletnega dečka. Ne tako ostro, ali podobno so sodili drugi ruski kritiki, in po treh ali štirih predstavah je bila »Prodana nevesta« vzeta z repertoara. Od te dobe — dodajamo mi — bil je češki glasbi po Peterburgu, kjer so imeli takrat cesarsko francosko in nemško gledališče ter laško opero in jih še imajo danes, samo da je laška opera sedaj zasebno podjetje, pot na Rusko zaprt. Niti češki kapelniki, in sicer pridvorni kapelnik Hlavač, prvi in drugi kapelnik cesarske opere Napravnik in Kučera, niso imeli toliko poguma, da pomagajo domačim mojstrom v širši svet. Upajmo, da se je g. Kučera pri prvi predstavi »Prodane neveste« na Dunaji toliko navdušil, da zopet kaj poskusi. Zakaj navajamo to v slovenskem časopisu ? Iz dveh razlogov. Prvič je to vzorec slovanske vzajemnosti. O velikih ruskih pisateljih so zvedeli drugi Slovani šele potem, ko so jih Francozje in Nemci že dolgo prestavljali ter pisali o njih knjige in veliko število člankov po časnikih in časopisih. Ravno tako je Rusom treba, da pritisne tuji svet pečat izvrstnosti tako lahko razumljivim delom, kakor so glasbena, in da jih sploh opozori nanje. Drugič pa je ta dogodek posebno poučen za vprašanje o slovanstvu v našem življenji in naši umetnosti. Ceha si noben Rus ne more drugače misliti, nego da je že popolnoma Nemec ali vsaj na polovico. Tudi pri nas že zaradi tega iščejo neke slovanske kulture. Skoda, da niso mogli videti v parterji mednarodnega gledališča v dunajskem Pratru iznenadenih lic dunajskih in drugih kritikov in slišati njih opazk že po prvem dejanji. Ne samo glasba in izvrstna predstava, ampak posebno narodna izvirnost se je hvalila v najvišjih stopinjah. Dunajski kritiki in tudi zunanji nemški, kakor »Berliner 516 Listek. Tagblatt«, zlasali so se celo s svojimi praškimi kolegi, zakaj so jim do danes skrivali tako izvirnega genija, kakor je Smetana. Nemci pač ne bi zamolčali, da so našli kje kaj svojega. Skrbimo samo, da bodemo imeli obče evropsko kulturo, pravi talenti pa bodo vedno tvidi narodni! Seveda slovanski narodi niso ena celota, in vsak ima svoje posebnosti. M, Murko. Srpska književna zadruga se je ustanovila v Belem Gradu. Po svoji osnovi je podobna »Matici Slovenski« ali »Matici Hrvaški« in bode izdajala vsako leto vsaj šest knjig različne vsebine. Letnina znaša 3 gld. Predsednik zadrugi je Stojan Novakovič, tajnik pa Ljubomir yovanovič. Dve pripovedki kraljice Natalije sta izšli v knjigarni A. Pajeviča v Novem Sadu pod naslovom »Mati i sin«. V obeh se slika materinska ljubezen in hrepenenje po sinu. Prva pripovedka je prevedena v mnoge jezike evropske. »Gorski vienac«. Ministerstvo prosvete v Srbiji je sklenilo natisniti popravljeno in spopolnjeno izdajo »Gorskega vienca«, kakeršno je priredil dr, Milan Rcsetar. Kritika se je povoljno izrazila že o prvi izdaji Rešetarjevi in se bode izvestno tudi o tej. Srpski tehnički list. Inženirsko društvo na Srbskem izdaja pod gdrenjim naslovom iz nova svoje društveno glasilo, ki izhaja v dvomesečnih zvezkih, po dve in več pol obsežnih. Urednik mu je Milan y, Andanovič, profesor velike šole. »Jasmina i Irena« je naslov novi srbski drami v petih dejanjih, katero je iz belograjskega društvenega življenja spisal znani srbski književnik Manojlo Gjorgjevič-Prizrenac. Matica »Srpska« v Budišinji je slavila letos svojo petinštirklesetletuico. Iz poročila predsednika M. Hornika se vidi, da so znašali lanski dohodki 3175 mark, troški pa 3116 mark. Vse imenje »Matičino« znaša 3070 mark, mimo tega je nabrala za zidanje svoje hiše 11.880 mark. — Veselo znamenje je, da se med lužiškimi Srbi čimdalje bolj množe" rodoljubi, ki požrtvovalno podpirajo duševno delo svojih rojakov. Krakovska akademija znanostij je prisodila iz zaklada Barczevvskega književno ceno 1 125 gld. vseučiliškemu profesorju Moravskemu za njega delo o poljskem humanistu Nideckem, umetniško ceno 1125 gld. pa Vojtehu Kossaku za njego sliko »Iz mojih otroških let.« Spomenik Danteju. Iz Ravenne, kjer se je pred petsto leti porodil slavni pesnik »Božje komedije«, Dante Allighieri, poroča se, da bode ondu njemu na čast postavljen velikanski mavzolej, za katerega naj bi se nabirali darovi po vsem izobraženem svetu, zakaj troški so preračunjani na mnogo milijonov. Papež Lev XIII. je poslal dotičnemu odboru laskavo pismo, podpisal desettisoč lir in mu vrhu tega poklonil veliko avtentiško podobo Dantejevo. Listnica. P. v M. Zakaj ne prinašamo več poročil o češki književnosti? Potrpite nekoliko; g. pisatelj je bil zadnje čase tako preobložen z delom, da ni utegnil nadaljevati svojega spisa. Srčen pozdrav! — K. T. (»Poleti«), V. Z. (»Ptici«): Nerabno. ,,Ljubljanski Zvon" Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Gospodske ulice št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.