SLOVENSKI GLASNIK
Izhaja 1. in 15.    dne v mescu.
Lepoznansko-podučen list.
Velja za celo leto 3 gold.
Vreduje   in   na   svitlo  daje:   Anton Janeiič.
St. 21.
V Celovcu 1. oktobra 1861.
VII zv.
Vojska z volkom in psom.
(Po narodni, zložil M. Kračmanov.) r      , Čudne stvari se gode, da bi komaj veroval človek, Tudi v okrožju zverin, v neštetem cesarstvu živalskem. Basni nam kažejo to . in basni so tudi pomembne. Neki jih radi bero in posluh jim dajejo voljno, Ker jih ta stvar veseli že po svoji naravni lepoti* Drugi, ki krasi jih sklen globocejšega dušnega vida, Zro v teh basnih modrost, ki sije med narodom žarno. Tem naj eno povem, ki pride mi perva na misel: Tisto o volku in psu, ker te še slišali niso. Malo, se ve, bom po svoje zavil po stari navadi. Vsaj vsak pripovednik po svoje postavlja besede.
Živel je bogat seljak , ki imel je vsega obilno. Hlev mu je mukavcov poln in svinjak mu je z rilci natlačen, Pseto BeUn je čuvaj mu bogatega blagoimetja. Volku iz bližnjih goščav pocedé se sline po prascih. Dobro gre v tek res pleče in gnjat, in kdo bi zametal. Kar je od krač, ki ni jud? (o Matija Kračmanov že ne, Sf.er TIA imel hi imena od krač, in od krače ime je njegovo.) V misli zagrezne se volk, kak mastne dobil bi pečenke. Ena mu pride na um , ta bode gotovo naj boljša. Kmal se z Belinom spozna in pobratie^jjerž se do dobra. Nekega dné, ko je menil volkač, da je že stanovitna Družna ta vez mu z Belinom in več nerazrušna prijaznost, Reče mu: Dragi pajdaš, ti, naj veci prijateljev mojih. Združiva, daj, se v zavezo in to narediva pogodbo. Da, če bi jaz kaj ukradel, me ti ne izdaš in ovadiš, In če bi ti kaj ugrabil, te jaz ne izdam in ovadim. To diplomatično vez poterdita z lastnim podpisom Ter zapečatita list po navadi veljavnega reda; In da se vez poresniči in list da mertva ne bode beseda, Reče Belinu volkač: Ti, nocoj jaz k tvojemu gazdi Pridem nekoliko v vas, da si kterega prasca izberem, Al da ko mutec molčiš in, odgnjil ti jezik ! če lajaš. Da ne zbudiš mi domačih, in da jaz mesarim brezskerbno. Reče Belin: O le pridi, pajdaš, brezskerbno po svinjče. Jaz te ne bodem izdal.   No dobro, jaz pridem.   Odide.
Kakor je noč nastala, priplazi volkač se k Belina. Dober večer, moj Belin, mu reče prijazno potuhnjen, Prišel sem zdaj po obljubi, da grem si izberem prasico. Bog daj dober večer, odzdravi Belin, veseli me Da si že tu; že dobro, le nič se ne boj in le serčno Pojdi v svinjak in zakolji si tam ga praseta po volji, Ki se ti zdi da ima naj boljšo slanino pod kožo. Volk gre koj in j| splazi v svinjak med čredo prašičjo. Grozno morijo pncne, da od zob tak cepajo prasci, Kakor od kose seno ali žitno klasje od serpa. Cviliti svinje začno in ženo tak žalostno kruljbo. Da iz glasu se je znalo,^da Ipj^in prejoj se jim gode.
Kakor začuje Belin pa zalaja pred veznimi durmi,
Laja na glas, da bi mertvi, nikar le se zbudili speči.
V hiši zbudé se družina, hité vsi ustajati s postelj.
Kaj tak laja Belin in zakaj tak cvilijo svinje?
Vidijo, kak mesari, pa lop s poleni po volku;
Tolčejo na vso moč in mlatijo z bati mu gerbo.
Revež polomljen in zbit jim komaj unese življenje.
Ali tedaj ko poležejo spat na novo družina
Volk za plotom poskrit razserden počaka Belina,
Pa ga pograbi renčeč: aha, ti verica pasja, '
Jeli si tu? ti si djal, da rie bodeš lajal, ko pridem.
Pak si me ukanil, Belin; ne odpustim nikoli ti tega.
Kajti sem stoičen da joj, in boli me vse po životu. —
Zdaj se spričava Belin in ga prosi, da mu prizanese.
Da ga ne kazni za zdaj, naj znovič le pride brezskerbno
Danes večfr na dvorišče, da nem bo na onfa'enje vsako.
Pa se roti: naj mine me um , če zdaj se zlažem.
Jezik, če laž govorim, na nebo da koj mi prisahne!
Se je rote se zaklinjal, in moči ni znaniti vsega.
Kak se je veril Belin, ki mu strah je narekal besede.
Kdor se dosti roti, mu ni nič al malo verjeti.
Tega še vedil ni volk, še prišel ni dosti po svetu,
Pa je verjel, kar lagal je Belin, in imel za resnico.
Pride večer in pripelje s seboj noč s temno odejo.
Kader pri hiši pospe, primuza se volk na dvorišče.
Zleze v svinjak in klati začne brezskerbno prešiče.
Rilci pa v cvil in pa v krul, da je glušilo huškanje volka.
Kakor to sliši Belin, pa zalaja in laja na vso moč.
Dokler zbudé se družina in planejo z drogi nad volka;
Udri po njem, kdor more, da le ga telebi po koži.
Sreča mu blaga je spet, da pobili ga niso do cela.
Spet jim uide razbit z raztergano kožo na herbtu,
Vleče se proč in se skrije za plot in počaka pokoja.
Gleda, kje bil bi Belin, pa ga spazi pred veznimi durmi
Pa mu golči : le počakaj, Belin, ne vidiš me nič več.
Ne oprostim ti, že prišel bo čas, ki te dal mi bo v kremplje ;
Če bi ne bil, kjer si, že dal, kar gre ti, bi zdaj zdaj —
(Oh hexametercek, kak šepav si ti se naredil !
Čisto iz enosložnih besed! odpusti mi. Muza,
Nisem, verjemi mi to, navlašč ga takega delal;
Ga pa v Ljubljano profesorjem dam, da bodo imeli
Dati kaj vsaj za izgled marljivim gimnazijalcom,
Kakšen je slab hexameter naš v slovenskem jeziku,
Ker Koseški ga ni ne enega slabega storil.
In Prešeren jih nima dovolj, da bi bilo na zbiro.)
Toda pri vratih ležiš pa ne morem doseči do tebe.
Spet se pravičiti hoče Belin in se militi volku.
Toda ne vda se mu volk, da Belin bi preveril ga z nova,
Kar ne posluša ga več, ker svinj mu dovolil ni klati.
Vojsko mu kar napove in mu da tri dni za pripravo. (Kod. prih.)
— 112
Pravi prijatel.
^Spisal J. Kosmač.)
VI.
Ko Štefan zamišljen hodi po Zalogu že dolgo časa gori in doli, dospe poslednjic do Ljubljanice, kjer brodniške ladije privezane stoje. V neko z vinskimi in žitnimi lajlami nabasano stopi, in misli, da se bo ravno v ti iz domovine slovenske odpeljal. In ko vse od kraja do konca ogleda, si tudi mesto zbere, kjer bo na ladji bival, in jo, ker je v Dolu že 7. ura bila, urno k Brodnikovim nazaj pobere, kjer so ga popotniki s kosilom že čakali. Po kosilu so se pa koj na ladijo podali in serčni in veseli odjadrali; posebno ker se je vreme po njih željah ravno tako ubrisalo, kakor so sinoči govorili. »Vidiš Martin, da je burja premagala in oblake proti jugu prepodila. Tvoje ter-ganje v členku ne ve nič; petelinje, kakor je Notranj-čan terdil, so bolji prerokovavci kakor ti", je brodnik proti hlapcu, ki je precej velik putrih vina na ladijo nesel, med potom govoril, ,le zapomni si. človek obrača, Bog pa oberne!*
In res, čeravno je bilo julro hladneje od včerajr snega dné, je bilo pri osmih vender prijetno in posebno ugodno za našo brodnijo, ker nas je preljubo solnce koj, ko smo iz brodnikove hiše stopili in se proti Ljubljanci podali, s svojimi zlatorumenimi žarki pozdravilo in nas spronalo in ogrevalo, dokler smo se po Savi vozili.       "
Iz Zaloga jadra ladija memo Vač in Zagorja, kjer premog kopljejo, od koder se ga, posebno današnje dni, veliko veliko na ljubljanski kolodvor in dalje proti Terstu za kurjavo hlapouov izvozi. Kopustimo zagorske vrata na desni strani Save za sabo, postanejo naši brodniki tudi bolj resnobni in nad strugo Prusnikovo omolk-nejo, se odkrijejo in začno glasno moliti.   Ker pa mi, kar nas je bilo ptujih popotnikov ria ladii, nismo vedili, kaj jih je k omenjeni pobožnosti naenkrat prisililo, smo se jim res prav jako čudili in neka nedopovedljiva groza nas je preletela.   Ko odmolijo, velijo nam se v sredo' ladije kreniti, potem zgrabijo krepko vsak svoj drog nakrenivši ladijo v stermi in v živo skalo vsekani tok, po kterem smukne kakor ptica, kader jo sokol podi. Zdaj še le vemo, zakaj so brodniki molili, preden so v nevarno strugo ladijo struraljali, bali so se, da bi se v terdo steno zadevši ne razdrobila.   In ko smo omenjeno kernico prejadrali, se je Matija pervi oglasil, rekoč:   „Hvala Bogu, zdaj smo pa že dobri! — Lejle, tukaj se je že marsiktera ladija razrušila in potopila, posebno o veliki vodi.   Ravno to jesen je 16 let preteklo, bil sem ravno 24 let dopolnil, ko smo polno ladijo vina iz Brežec peljali, voda je bila visoka, deževalo je dan na dan, in ko smo ladijo poleg skalnate stene zakermili, jo sila močna voda proti nji zadrevi, od strani močni valovi čedalje bolj va-njo pluskajo, brodniki jamejo vpiti in ko voda vedno bolj v ladijo šumi, poskačemo v sili iz nje, popademo za verv, za-sučcmo ladijo od stene in v tem hipu se jame toniti. Sreča v nesreči, da ni bil nobeden brodnikov utonil, ali pa živinčet ktero, ki so  ladijo vlekle, pokončano bilo.   Ladijo z vinom smo ene dni na mestu pustili, dokler se je voda nekoliko utekla, ktero so izurjeni
brodniki, se ve da z veliko težavo iz struge za kraj potegnili, poškodovana ni bila drugej, kakor le pervi smerček je bil nekoliko razkrušen".
Od tukaj jadramo, tako je Štefan svojemu rojaku, dijaku šeste šole sam iz Mitrovice k novemu letu pisal, zdravi in veseli do Rateč, Sivence in Kerškega broda, kjer smo ladijo h kraju zakermili, stopimo iz nje in na Kerškem prenočimo. Drugo jutro veslarimo memo Čateža, in kmali ga pustimo na desni strani Save. Čatež je najspodnjiša fara ljubljanske škofije, v prijetnem kraji, od koder se tri dežele ob enem pregledajo, namreč krajnska, štajerska in hervaška. — Tukaj nas zapusti gori omenjeni dijak A. O. in jo udari čez Samobor, Rakov potok in Jačko v Karlovec v pervo latinsko šolo, mi pa plavamo naprej proti Zagrebu in od tukaj do- ¦ spemo četerti dan na glasoviti žitni lerg Sisek.
Lesém pridši me ena skerb popusti in druga še veča pa napade. Do zdaj, čeravno na vodi, sem bil vender le med prijaznimi rojaki, zdaj stopim pa med berkine hervaške, kterih jezika dobro ne razumem in značaja ne ;.znam, tako rekoč z dežja pod kap. — Nimam žive duše, h kteri bi se zaletel in jo poprašal kam in kod; kdo mi bo pot kazal, kterega se imam deržati ! Drugega voditelja nimam, kakor pismice od strica, v kterem so mi kraje po Slavoniji imenovali, ki se jih imam deržati. O drago pismice! kaj bi počel. Če bi te ne imel? Po načertu tvojem se bom pomikal naprej od kraja do kraja, ki so mi jih stric v njem našteli.
Prec ko smo v Sisku ladijo k kraju pristali, se kmali v bližnjo gostivnico podamo. Ko va-njo stopimo, nas gostinčar prav prijazno sprejme, posebno se pa Matija, našega voditelja razveseli in pravi: „Otče Mato! Gdje ste sveg ovoga vremena bili? Verlo mi je drago, da Vas u dobrom zdravju vidim*). Kod liodite, da Vas ni bilo že pol leta v Sisek ? Ste morebiti Krajnci z benaškim žitom tako založeni, da ga od Siščanov več ne potrebujete , težlil* da bi bila pretočena letina tako bogata in rodovitna, da bi, vam na Krajnskem žita več ali menj ne primanjkovalo!" —
„Ne! ljubi moj!" mu naš brodnik odgovori. „Na Krajnskem so po navadi srednje ali pa celo slabe letine in nikoli take, da bi nam žita ne primanjkovalo. Kaj bi začeli, če bi v Sisku žitnic nasutih ne imeli? Dostikrat bi nam predla, posebno pa ljubljanskemu mestu, v kterem blizo 22 tisoč ljudi prebiva , in si toHko ne pridelajo, da bi zamegli le ene tedne se preživiti z domačimi pridelki; zato pa pokupijo Ljubljančanje tudi toliko mnogoverstnega zernja pri vas v Šisku, dragi moj Ivan! Da nisem že pol leta pri vas bil, ne mislite, da sem doma za pečjo ležal in lenobo pasel, odpeljal sem v tem času iz spodnjega Štajerskega, iz Sevence, Rajhenberka, Kerškega broda, Vidma in Brežec že marsiktero bariglo dobrega vina na Krajnsko. Iz tega vidite dragi moj prijatel, da človek ne more na enkrat povsod biti V
Ko smo se okrepčali in dovelj poživili, ustanemo in se iz gostivnice raziđemo.* Eden gre sem, eden tje po svojih^ opravkih. Brodnik Matija mi pravi, preden odide:  .Štefan! danes ne greš od luk^.   Idi in oglej
*) Da me bodo dragi bravci „slov. Glasnika" ložej razumeli, ne bom dalje v ilirskem, ampak v svojem gladkem slovenskem govorlL Pisatelj.
- 113 —
Sisek, da boš vedil stricu od njega povedali kaj. Čez noč bomo tu pri Ivanu. Preden se ločimo, moramo biti še enkrat prav zidane volje! Jez grem k žitnemu teržcu, da zvem, kedaj bomo merili in nasipali".
Ravno tako grem tudi jez, ko me drnštvo zapusti, po tergu, in kmali vse ogledam od ene do druge strani. Sisek je kupčijsko in v staroznanskem oziru imenitno žitno teržišče, kjer se Kulpa v Savo izliva, V kotu stoka stoji terden grad stolnega korarstva zagrebškega. Terg je nepravilen in ne leži na ravnini. Hiš ima okoli 100, med kterimi so nektere res zali gradovi, prebivavcov pa komaj dobro tisoč. Verli nasip, delo mogočnih Rimljanov, pelje radovednega pre-iskovavca do kraja, kjer se ostanki razbitih starodavnih stebrov, čveterovogelnih kamnov in razni sarkofagi nahajajo. Sisek je že od nekdaj slavovito kupčijsko teržišče , kamor se posebno veliko veliko žita iz daljnih krajev iz Slavonije in Banata , v gornje menj rodovitne kraje izvozi. Tukaj kakor tudi v Jesenovcu je tesa-lišče, kjer se mnogo brodniških ladij , večidel iz turškega lesa, izteše, ki se sem ter tje po Savi pre-peljujejo.
Proti večeru se zopet vsi v Ivanovi gostivnici snidemo. Pri večerji, ki je bila taka, da ne morem izreči, smo bili, kakor je brodnik bil že po dnevi izblek-nil, prav zidane volje. Jedi je bila miza nakopičena, med kterimi je prišel tudi pečen puran na versto, ka-koršnega v domačih hribih na Notranjskem še poznal nisem, in vina toliko, da je od mize teklo. Napijali smo eden drugemu zdravice in peli blizo do polnoči, med kterimi je bila vsem naslednja najbolj všeč:
Kozarce praznimo. Veseli okrog; Rojakom napimo Na Krajnskem povsod.
Ko vince se bliska,
V kozarcu šumi, Sercé naj zavriska,
V veselji kipi !
Drugo jutro ustanemo precej zgodaj in po zaj-terku vzamem od dragih rojakov slovo in poprosim gostinčarja, da bi mi povedal, na ktero stran se gre proti Jesenovcu!
Ivan pokliče svojega sluga in mu reče me iz Siska spremiti in mi pot proti omenjenemu tergu pokazati. Ko iz Siska prikoračiva, mi sluga reče: Tega pota se derži, ne hodi ne na desno, ne na levo, in došel boš, kamor si namenjen, se poslovi in nazaj oberne proti domu.
Zdaj jamem , na ptuji zemlji, resno premišljevati, kako in kdaj jo priplazim v Slavonijo? — Nemila skerb me osuje. Toda pogumno serce ne obupa ! — Ko že nekoliko časa zamišljen urno naprej koračim, se mi, kakor mlademu Tobiju, v Rages namenjenem«, mlad čverst mladeneč približa, in me ogovori: ,Dečko, kamo ideš?" -
„Proti Jesenovcu, kakor vidiš!"  mu odgovoriiiu
„Dobro, tudi jez grem tje. Tako greva skupeP Kaj imaš opraviti tamo ?"
„Ničesa, ne ostanem ondi, ampak grem v Mitro-vico v Slavonijo k stricu svojemu",
„Tudi jez imam ondi svaka, premožnega moža, morda na-nj naletiš danes ali jutri, reci mu, da ga Franjo pozdravlja, duša dobra je in slovenske kervi, iz spodnjega Štajerskega, kakor jez'.
Ko sva že dolgo skupej čversto popotovala in se od mnogoterih reči pogovarjala in kratkočasila, priderdra za nama voz s tremi konjiči, na kterem je sedel nek
že prileten mož s sivimi berkami. Prijazno naji po-I praša, kam sva namenjena, in ko najin namen zve, I nama veli k njemu na voz prisesti, in urno brez vsega premislika se na voz skobacava; on požene konjiče in derdramo kakor blisk proti Jesenovcu , kamor jo o poli tréh popoldne priderdramo.
Od tega terga ne morem veliko povedati, ker se nisem ondi veliko mudil, in ne rečem drugega, kakor i da je dvakrat veci od Siska, v kterem je blizo 3000 I prebivavcov, poljodelcov, rokodelcev in obertnikov katoliške vere in nezjedinjenih Gerkov. Omenjeni terg je na ravnem bregu Save. Hiše so večidel lesene, i stoje na stebrih kakor Amsterdam, zavoljo izlivov Save, ktera se ob povodnjah dostikrat čez svoje bregove razliva in Jesenovčane mora, da svoje hiše precej od tal na stebre stavijo, v ktere po napravljenih stopnicah hodijo. Najbolj sem se komarjem čudil, ki jih je v tem kraji toliko, kakor o kresu okoli belega in podob-skega maina v ložki dolini na Notranjskem, kteri so ondašnjim prebivavcom poleti silno nadležne živali; kar je pa, bi rekel navadna osoda takih prebivavcov, ki poleg rek prebivajo. Koj pod Jesenovcom se izliva Una v Savo in unkraj nje je Bosnija, turška dežela.
Od tukaj grem deloma peš, deloma se pa, kakor prilika donese, od vasi do vasi tudi peljem, ki sem ti jih, dragi bravec , že prej imenoval, vedno naprej do Vinkovce. Tukaj ostanem poldrugi dan in ogledam vse bolj od drugih krajev. >
Vinkovce leže na vodi Bosuti poleg meje smir-niške županije na južni brezini, v precej močirnem I kraji.   Hiš je okoli 650, največa in najlepša med njimi i je gene alova palača.   Hiše so večidel lesene in med ; njimi veliko bornih bajt, kakor po Hervaškem in v Slavonii sploh; posebno pa po vaseh in manjših tergih. Tukaj ste dve katoliški fari, ena pa nezjedinjenih Gerkov , en katolišk gimnazij, kjer se pa nikoli veliko dijakov ne podučuje, poglavitne nemške in dekliške šole, bivališče slavonske mejne brigade in pošta. Memo gredé moram še povedati, kar sem bil v gostivnici pri „Černem orlu" po naključbi zvedil, kjer sem bil čez noč ostal.   Zvečer stopim v čumnate, ki je bila v ! zgornji hiši, v gostivnico k večerji, usedem se k neki stranski mizi, pri kteri sta dva precej čedno oblečena terzana pri poliču vina sedela in se od raznih reči po-i govaiJala : pri drugi mizi je bilo pa več gospodov, ki I so biii prav veseli in so eden z drugim šalne burke uganjali in pogovarjali se večidel od šolskih reči, od cesar pa nisem skoraj prav nič razumel. — Preden so gostivnico zapustili, reče eden zmed njih: ,No Krajnec, greš ali še tukaj ostaneš?" j ,Ne grem še, ostanem nekoliko časa še tukaj,
I jutri nimam šole, znam delj časa v postelji ostati!" — To slišati, živo želim pozvediti, če je ostah gospod res Krajnec.   Ustanem, se k njegovi mizi pribli-: žam, ga ponižno ogovorim in poprašam : Ne zamerite I mi, shšal seia Vas „Krajnec" imenovati, rad bi vedil, če ste aH ne! '
„Sem Krajnec sem", mu gospod odgovori, „blizo Kamnika na Gorenskem doma, Fr. Ur . . c se pišem, lukaj sem že peto leto učenik latinskih šol. — Zakaj me pa vprašaš, kdo si in od kod?' Kranjec sem iz Notranjskega, veseli me da vas tukaj narajmam". In vesela eden drugega , se pogovarjava večidel od krajn-ske dežele > skorej do polnoči. ^.
- Ii4 —
Ko gospod F. U. zve, da grem v Mitrovico, mi naroči ondašnjega vodja poglavitnih šol gosp. Mihaleka pozdraviti, kterega še iz Ljubljane pozna, kjer se je rejoznanstva (pedagogike) učil. Mož je umen, vnet za vse dobro in mnogo spoštovan, gotovo tudi tvojega strica pozna, obljubim, da ti bo šel na roko v vseh rečeh, od njega boš zvedil marsikaj, kar ti bo za ondašnje smirniške kraje vediti in znati treba. Ker je že pozno, se morava ločiti, srečno popotvaj, zdrav ostani in Krajncov ne pozabi.   Ustane in gre na svoj dom.
(Konec prihodnjič.)
Kralj Dečanski.
(Poleg Suboticeve junaške pesmi „Kralj Dečanski.") (Dalje.)
Spet je dokaj časa preteklo. Dušan je molčal in vedno pričakoval, kdaj mu bode oče dovolil vernili se v Zeto. Ali čakal je zastonj. MisU in premišlja, kaj bi to moglo biti, da ga tako dolgo domu ne pošlje. Da bi mu oče hudo želel, tega le pomisliti ne more. Zmisli se kraljice, zazdi se mu, da vse od nje izhaja, pa reče: zerno z zemljo pokrito kal požene, tudi ta skrivnost se s časom razodene.
Ko%ride noč, peterka nekdo na duri Deanove sobe. Terka tiho in po malo, kakor bi se bil prikradel. V Dušanu serce poskoči, nada se glasi iz Zerzevega. Serce ga ni preverilo. Prišel je Dean ves ovit od glave do pete, da bi^ga kdo ne spoznal. ,,Ti si, Dean?" reče Dušan, ,,kako je Angelija?"
Dean mu tiho odgovarja: „Angelija je zdrava, ona je edina med nami vesela , ona edina ne ve za nevarnost. Svetli kralj, povej mi po pravici, ali je res, da na tebe tukaj povsod zija nesreča? Mi v Zeti smo slišali hude glase. Kraljica tebi zlo namerja, samo caka zgodne prilike, da ti vzame glavo in življenje in da potem takem zadobi krono svojemu sinu. Samo reci, Zečani čakajo, Primorci se vsi uzdignejo, ves Prizren se bode v kervi utopil, pod kraljico se bode prestol potresel, ali tebe ne bode glava zabolela. Če te je volja, hodi zdaj z menoj, pod Prizrenom čakajo drugovi, malo jih je, a!i so zanesljivi, sami konjiki, ki bi vilo prehiteli in porotnemu zmaju ubegli. Da le za Prizren prideš, potegnil bode ves narod s teboj, pa naj trepečejo peklenski ubijavci pred levom okov rešenim ! •
„Hvala vam — odgovori Dušan — za vašo ljubezen; do danes še ne vem za nevarnost, ali to vidim, da vse ni čisto, kakor bi imelo biti. Derže me tu kakor ptico v kletki; strašljivci se me očitno ugibljejo, svobodnejši me poprek pogledujejo in marsikdo se mi čudno nasmehuje. KarkoU se že kuje, brez kraljice ni. Njeni želji sem jaz na potu, togo si skuša olajšati z razžaljenj^'^ ; ali kar se godi, godi se vse brez kraljeve vednosti. Stepan v ničem ne menja, on je tak, kakor ga zdavna poznamo. Ali vi v Zeti bodite brez skerbi, naj se zgodi, kar koli hoče, živo glavo gotovo unesem. Mreže plete kraljica Marija, aU ujela bode leva. Jaz bodem molčal, dokler ne bodo nič govorili, in čakal, dokler se ne naveličam, pa bodem potem konec naredil. Pozdravi mi mile v Zerzevem, reci da pridem, ako Bog da, o Jurjevem k njim pogledat. Zdaj pa malo sedi, večerja pride kmal, pa si odpočij, če nečeš, da te vedem h kralju in kraljici".
„Ne bodem ne sedel ne večerjal, tudi se v meni duša pred ne bode umirila, dokler ne zagledam za seboj Prizrena. Nisem prišel gledat ne kralja ne kraljice, prišel sem samo zavolj tebe. Zdaj pojdem, kakor sem prišel sam in v tihi noči, ali drugi pot pridem s tisoči in opoldne, naj vsak vidi, koliko glavam je treba z vratov popadati, ko se na tvojo sme pomisliti". To izgovorivši se ogerne in zgubi v temno noč.
Jurjevo se je pribHžalo, Dušana še le niso odpustili iz Prizrena. Navoli se čakati, pa gre k očetu. Pri njem dobi kraljico in oba lepo pozdravi in nizko se jima priklonivši reče očetu: „Prišel sem se ti lepo zahvalit za ljubezen in pogoščenje, ker mislim jutri oditi iz Prizrena v Skader z blagoslovom božjim in tvojim".
Kralj pogleda kraljico, ki ima oči v tla pobešene, pa reče Dušanu: ,Ne moreš, sin, jutri oditi, poterpi še nekoliko".
„Dopusti, mili oče, da te smem poprašati, zakaj bi ne mogel jutri iti v Skader. Ko si me v Prizren poklical, pohitel sem in precej prišel k tebi, zdaj pa je že pol leta minulo, kar stojim v Prizrenu in ne vem za kaj. Večkrat sem prosil, da me pusti v Skader, aU ti me nisi pustil. Ako si me želel viditi, mogel si me do sitega se nagledati; ako si hotel z menoj govoriti, mogla sva se dosti nagovoriti; ako si hotel, da ti kaj opravim, mogel som ti dovolj opraviti ; ali tako ne vidim vzroka, zakaj tukaj sedim. Težko mi je izustiti besede, ki ti ne bodo povoljne, ali sam si me naučil, da, kar mislim, to tudi govorim. Vse se mi dozdeva, da gost tukaj nisem, ampak da sem le jetnik. Jaz sem k tebi večkrat prišel, pa sem vselej odšel, kedar sem hotel, ali zdaj mi ne daš oditi, ampak me deržiš tukaj v Prizrenu kakor ptico v kletki. Ptica ima v kletki vsega dosti in obilneje kakor zunaj na božjem polju, ali ne more, kadar bi rada, ne more v zeleni log. Tako imam tudi jaz vsega v obilnosti in več kakor doma, vse mi je bolje kakor v Skadru, vse imam, le svobode nimam. Zato te prosim, mili oče, aU me pusti v Skader iti, aU pa mi povej odkrito in resnično, da si me v Prizren poklical ne v gosti, ampak v suž-nost, da vem, oče, pri čem sem".
Te besede so bilej^oda na kraljičin mlin. Oberne se h kralju pa mu beseouje : „Daj, umiri se, serbski kralj, ker si tega dočakal, da ti sin vidi v dvoru ječo in v tebi jetničarja! Pusti ga, naj gre v Zeto, dokler se niso Zečani vzdignili, da razbijejo vrata od ječe in umore zlega jetničarja! Pusti sina, naj gre v Zeto, v Zeti so silni opravki; treba je zbrano vojsko vrediti in pričakati zvestih prijateljev. Dosti dolgo je že oče živel, ^ je čas, da se sinu preda. To hoče sama sveta pravica, tako so delali stari kralji te svete rodovine Nemanjeve !"
Strašno te besede Dušana v serce zapeko, da dolgo ne more besede dobiti, ali na enkrat šine plamen iz njega in zavpije z gromovitim glasom: „Kaj hoče spet strupena mačeha Serbijo v cerno zaviti in vreči ogenj med očeta in sina? kaj se je v svetem njedru Nemanjevem spet zlegla huda kača, ki ga v serce pika in mu bode ostrupila spomen med ljudmi in premenila ime mu v prekletinjo? Čudno čudo ima Serbija, za ktero so jej vse dežele zavidile; dve solnci na svojem vedrem nebu, eno sveti, da drugo sije ; ali satan sovražno roko stega, da Serbiji ugrabi to diko, da jej eno solnce ugasne v kervi sina ali v solzah očeta?..
— 115 -
Stepan stopi med nju in reče: „Molči, Dušan, ne besede več. Ti pa, ljuba, umekni se malo, jaz bom ž njim vse mirno dogolovil".
Kraljica gre proti dverim, ali jej Dušan ne da iziti govoreč očetu: „Ne pošiljaj, oče, kraljice od tod, naj pove, kaj ima do mene. Že več časa opažam, da matere v materi nimam. Vem, oče, da je to njeno delo, da nisem šel k caru Androniku, pa vem, da na njene besede nisem dobil vojske nad Bolgare. Ti ne čuješ, ali ves svet govori, da mi kraljica po življenju streže. Naj pove, kaj se ima na me tožiti, zakaj zlo na me meri, kaj sem njej, kaj sem tebi zakrivil, da mi gre kar za glavo?"
„Ker ravno hočeš, da ti v oči povem — odgo-^ vori kraljica — naj se ti pa izpolni volja. Ti zbiraš Zeti mlade ljudi in si prijatelje pripravljaš; zakaj, kralj? V Zeti se o kralju Stepanu drugač ne govori, kakor da samo na škodo Serbije diše in na prestolu sedi. To ti morem, kralj, lehko spričati, samo poželi in daj mi časa, da priče dovedem. Ko te je hotel oče v Cari4i grad poslati, ti si imel skriven namen Andronika za se predobiti, da bi imel gotovo pomoč, kedar pride čas, da se z orožjem nad očeta vzdigneš. Tudi to ti lehko spričam, kralj, daj mi samo časa, da dovedem priče. Ko ti je oče dajal vojsko proti puntarskim Bolgarom, ti si bil z Bolgari dogovorjen, da jim bodeš dal carstvo zadobiti, ako ti na pomoč pridejo, ko pride čas da se uzdigneš nad očeta. Tudi to ti morem spričati če hočeš, priče so blizo. Ve se, kralj, in sliši se, kaj se tam v Zeti pripravlja. V Zeti se obo-rožujejo ljudje, v Primorju se vojska zbira, v Zahol-mlju se iščejo prijatelji, da se udari na Stepana, da se oče s prestola pahne in Dušan na-nj povzdigne. Tega mi, kralj, ovreči ne moreš, to je znano celi kraljevini, vse to se godi s tvojim dogovorom. Zato je Dean k tebi prišel in to po noči na skrivnem pustivši drugove pod Prizrenom. Kaj lica spreminjaš ? ali ni bil Dean v Prizrenu? ali ni skrivaj k tebi prišel? ali si o tem očetu kaj govoril? ve se, kralj, vse to in še več, in se bode povedalo, ali na drugem mestu, na kterem se postava pogovarja s puntarji in ubijavci ven-čanega kralja! Zdaj pa hodi, umekni se mi s poti, z menoj nimaš nič opraviti, tu ti je oče, ž njim se prepiraj !"
Dušan okamni; čez malo pa zarjove kakor razser-jen lev: „Jaz puntar, jaz ubijavec svojega očeta! in nebo se noče zrušiti, noče grešne glave streti, uničiti peklenske duše! ali kaj kličem nebo in grome, ko imam molnjo v rokah; umri, kača, ker v serce pikaš, pogini sama, ker pogubljati misliš!"
To reče, pa sabljo izdere in jo zavihti sebi znad glave. Kraljica se spiasi in pobegne k možu trepetaje kakor tenka šibica. Oče stopi pred sina in zavpije: „Sabljo utekni precej v nožnice in pojdi spred mojih oči. Postava ne pripušča, v kraljevskem dvoru nad koga sablje izdirati ; ti si jo pa potegnil nad kraljico pričo kralja!
Med tem steče kraljica iz sobe na dvor in joka-je kliče: „Hitro, ljudje; pomagaj narod! Kdor je zvest svojemu kralju, hiti nam na pomoč, Dušan nas lioče vse pomoriti".
Na te besede pribiti vojvoda Vojin z obrožanci v kraljevo sobo.   „Primite ga"  — jim reče Stepan —
„sabljo mu vzemite, odpeljite ga v ječo in nikogar k njemu ne pustite".
Ko Dušan te besede čuje, otožno pogleda očeta in reče meč na zemljo vergši : „Zdaj ne maram dalje živeti, ko sem to od tebe doživel".
Orožanci ga primejo in odvedo v ječo.
(Dalje prihodnjič.)
Ajant.
(Žaloigra, ki jo je spisal Sofokles; poslovenil M. Kr.) (Dalje.)
Tekmesa.   O gospodar moj Ajant, ni je za ljudi Nesreče hujše od usode suženjske. Jaz porod od očeta sem svobodnega In zmožnega, če zmožen kdo med Frižci je, Al zdaj sem sužnja, tako se je zljubilo Bogovom in posebno tebi, toraj sem. Postavši tvoja žena, tebi vdana vsa. In prosim te pri Zenu, hišnem varuhu. In pri ležišču, s kterim združen si z menoj, Ne daj skelečih mi prejemati besed Od vragov tvojih, davši komu me ¦» oblast. Če ti umreš mi in me toraj popustiš. Verjemi, precej tisti dan ugrabijo Argejci mene, in imela bodem jaz In z mano tvoje dete živež suženjski, 9
In kdo vladavcov z vjédavim ogovorom Poreče: „Lejte priležnico Ajanta, Ki v celi vojski je naj večo moč imel. Kako sužnjuje, pred tako zavidana!" Tako poreče, mene bo pa bes podil, Besede sramotivne tebe in tvoj rod! Ozrl se na očeta, ki ga v žalostni Starosti puščaš, iz ozri na mater se, Deležnico let mnogih, ki je tolikrat Molila boge, da se verneš živ domu In smili đete tvoje naj se ti, o kralj; Ce bode samo brez odreje mladostne Živelo od siročarjev iiemilostnih. Kaj zla zavdal boš njem' in meni, ko umreš! Zvun tebe nimam se na kaj opirati. Ker domovino z mečem si mi ti razdjal. In mater in očeta mi odnesla je K mertvaškim prebivavcom zgoda druga v ad, In kje, če ne pri tebi, bil bi zdaj mi dom In pa bogastvo? ti si za me sreča vsa. Imej za mene spomen, spomen možu gre Za ženo, ko se mu kaj sreče pripeti. Ljubezen vselej spet ljubezen porodi. In kdor znebi se, ko je v sreči, spomena, Nikol' in nikdar ta ni človek plemenit.
Kor.   Želim iz serca, Ajant, da b' imel ko jaz Smiljénje; hvaliti le moraš ta nje golč.
Ajant.   Pohvale dost' od mene že prejela bo, če s' upa samo nalog lepo zveršiti,
Tekmesa. Preljubi Ajant, jaz ti bom poslušna v vsem.
Ajant. »Privedi k meni sina, da ga vidil bom.
Tekmesa. Iz straha sem od tukaj ga odstranila.
Ajant. Iz straha? v tej nesreči? kaj li govoriš?
Tekmesa. Da bi, srečavši kje te, reva ne umeri.
Ajant. Podobno je to bilo besu mojemu.
Tekmesa. Jaz sem ga vzela v bran, da se odveme to.
Ajant. Za ta čin in za to pisvidnost hvalim te.
Tekmesa. V čem, razun tega, še češ, da ti ugodim?
Ajant. Daj da ga vidim in kaj ž njim pregovorim.
Tekmesa. V bližini tukaj ti ga sluge čuvajo.
Ajant. Pa kaj pomišlja, da ne pride precej sena?
— 116 —
Tekmesa.   O dete, oce kliče.   Vođi semkaj ga,
Služabnik, kdor ga koli ravno varuješ.
Ajant.   Al polža kličeš? ali morda slišal ni?
Tekmesa.   Lej, ravno tukaj ta le sluga vede ga.
Ajant.   Podaj ga sem, podaj ga; plašil se ne bo, Ko bode vidil ta le novocinjen mor, Če je resnično po očetu sin on moj. Že zgodaj naj se vadi in uri ccinih Sirovih nravov in enači mu se ves. O sin, postani od očeta srečniši. Al v drugem raven.   Plahoserčen le ne boš. Obljubim, da sem nenaviden prav ti zdaj. Da se še ne zavedaš tehle zdanjih rev. Ker se živi naj slajše v nezavedanju, Dokler veselja in bridkosti ne spoznaš. Ko pa do tega prideš, gre ti očinim Sovragom pokazati, kdo si in čigav. Do téh dob pa se pasi v lehkih sapicah. Goje si mlado dušo, radost materi. To vem, noben Ahejec žalil te ne bo S posmehom gerdim, tudi če brez mene boš, Ker tac'ga varha, Tevkra, ti zapustil bom, Preneutrudnega rednika, da si zdaj Od tukaj daleč hodi vražen lov loveč. In vi, možje očiščeni, primorski ljud, Vam vsem nalagam to dobroto občinsko, Da moje poročilo mu naznanite, Naj mi to dete na moj dom odvedši da Telamonu in materi, Eriboji velim, Da strežnik bode jima na nju stare dni. Dokler v zakotja ju ne prejme doljni bog. Orožij mojih stavil pa ne bo sodnik Za dar Argejcom, tudi ne pogubnik moj ; Ti vzem' in nosi sedmokožni močni ščit, Evrisak, sin moj, ki po njem imaš ime, In za deržaljko gostošito suči ga. Orožje drugo naj zagrebe se z menoj. Al hitro hitro vzemi to le dete že, Zakleni hišo, pa ne joči v šotoru, Ker le prelehko žena smiljenje budi; Zapehni dobro:   Prav zdravnik nikoli ran Ne zagovarja, ki jih gre izrezati.
Kor.   Prav ustrašil sem se sluha take vžganosti. Ker tvoj nabrušen jezik kar nič ni mi všeč,
Tekmesa,   O gospodar moj Ajant, kaj uameraš le?
Ajant,   Ne prašaj , ne pozvedaj; skromnost lepa je.
Tekmesa,   Ah, kak mi serce pada; pri tem sinu tv6m, Pri bogih vseh te prosim, ne izdajaj nas.
Ajaat.   Zelo me žališ; ali mar ne veš, da jaz
Za tvojo skerb bogovom nisem več dolžnik?
Tekmesa.   Govori blago!
Ajant. Golči tem, ki slušajo.
Tekmesa.   Ti ne boš slušal?
Ajant. Vse preveč že govoriš.
Tekmesa. Bojim se, o kralj!
Ajant, Al je ne zaprete prec?
Tekmesa, Umeči se, za boge!
Ajant.   ^ Ludo misliš to,
Ce misliš mene, mojo narav voditi.
(Dalje prihodnjič.)
Slovniške opombe.
(Zapisal A, Okiški.)
Marsikaj že se je razglasovalo po naših listih v popravo in pomnoženje slovenskih slovnic, le škoda da z malo uspehom. Zmirom še radi verhovatimo, dasi-ravno se nam je povedalo, kako je boljše, kaj je
prav. Razun jezikovih drobtinic, ki se nabirajo, nam tudi pridno učenje in temeljita vednost časih kaj novega ponudi, bodi si iz primere s staro slov., ali z drugimi sorodnimi narečji. Pravilo, kterega se je tu deržati, je znano: moder jezikoslovec mora gledati, da ne zaostane , ne zaide in ne prehiti.   Naj se mi dovoH, da '
0 tem nekaj spregovorim.
1. Ako, ko, ce, ivenn. Pri tej vezi veci del ^ pisateljev ne dela nikoli in nikjer razločka. Izmed 6 slovenskih učiteljev, ki sem jih imel, nam je eden pravil takole: „Pred ,,bi" pri glagolih se mora staviti „ako" ali „ko", sicer pa „če". Ni še dolgo, kar je izversten Slovenec rekel. To ve* le prav malo pisateljev. Ljudstvo govori sicer res le ,če", jaz vsaj še nisem ališal ,,ako"; ali pred „bi" boš pa čul le „ko* (ako). Se ve da bo tudi kdo zavozil „če bi", aH kaj pa vse ljudstvo ne govori? Pravo je toraj : Ko M vedil, ako bi slišal, namesti : ce bi vedil itd.
3. Pri predlogih s, », in ž« se nahajajo sem ter tje neke nedoslednosti. Če stavim lastne mestne imena na vprašanje kami in ä/e? v odmenjeni padež s predlogom na, je dosledno, da pišem pri vprašanji od kodi pri rodivniku s, z, ne ž«, ki se le piše, kadar stoji v pri kje? kam? — Govorimo: Grem na Dunaj. Na Dolenskem sem bil. Na kmetih sem prebival. Tedaj : z Dunaja, z Dolenskega, s kmetov sera prišel. Drugači je: F Ljubljani sem bil, iz Ljubljane grem itd.
3. Tudi se je že pripovedovalo, da vsaj (^saj) se pravi wenigstens, saj C^ej^ pa ja, n. pr. : saj praviš, du sagst ja. Vendar se rabi pogosto ravno narobe.
4. Razlagal je nedavno učen Slovan, da kjer pišemo ega, emu, em, ne smemo pri prilogih po izgledu stare slov. spreminjati pred e—k v c, g \ z. V berilu, vredovanem po Miklošiču , sem nalašč iskal, in skoraj nisem mogel najti enakih sprememb, morebiti da se je tudi gledalo na to vodilo. Po vseh naših listih in drugih knjigah pa vendar še vedno beremo: drusega, globocemu itd. Dobro vem, da so povedaU že premeteni pisatelji, da to je lepo in dela jeziku prijetnost.   Dobro ve vsaki, da narod, ki e ali
1 v tej priliki veci del ne izgovarja , večkrat reče c in », ko ä in 5r. In če umetnijo, obertnije itd. dokaj starega overžejo, ter se novega, boljšega poprimejo, menim, bi tukaj ne bilo gledati na staroslovenščino.— Pa kaj bom jaz sodil. Zapisal sem to le zato, da, ker se do zdaj o tem ni govorilo, naj se veljavni možje oglasijo, in javno povedo, kakšnih misel so?
Domači pomenki.
(Spisal J. Geršak.)
Čas terja razdeljenje dela.
Ljubi moji! znan vam je pregovor: Divide et impera. Znana vam je tudi njegova resnica in moč. Če ne verjamete mojim besedam, obernite se k dobri pri-jateljci, učiteljki vseh narodov in vseh vekov, obernite se zaupno k občni zgodovini in prašajte jo, ali je to tudi res. Odgovorila vam bo: Veš H, pri kterem narodu se je rodil ta pregovor? Ta resnica — razdeljuj pa kraljuj — je Rimljanom podvergla celi svet. Tako je padla Poljska; tako si je pred sto leti podverglp
117 —
okoli tavžent angleških mečev Indijo, večo kakor celo avstrijansko cesarstvo. Posamezna, razdeljena moč se sili ne more ustaviti. Slovenci ! tudi nas je ranila ta resnica. Na sedem kosov smo razcepljeni, mi, peščica Slovencov, ki smo sopet vsi skup le majhen košček Slovanov. Zato smo tako slabi, kakor palice v Ezo-povi basni.
Pa tudi v vednostih velja ta silna moč. Na gerški zemlji je razcvetelo lepoznanstvo ; čudo vrednega rimskega pravoslovja še ni dosegel nobeden narod ; judovski rod nam je prihranil dragocene sporočila svete vere. Vednost je dušna moč, ki vlada črez natorne prikazni in črez samega sebe. Te silne moči, dragi moji, ne razkrojite. Kakor kmečka njiva ni rodovna za vsako seme, za nektero seme pa izverstna; tako tudi človeška glavica ni za vsako vednost. To so zapopadli zapadni narodi in zato so drugači ustrojili svoje šola kakor mi. Perva skerb jim je zvediti, za ktero vednost ima učenec dobro glavo ; potem se mu še le taista odmeri. Mi imamo le malo zvedenih mož po učiliščih, nobenega pa v fabrikah na čelu. Pa jih tudi ne bo, dokler se delo že v korenu ne razdeli. — Na gimnaziji se nam daje vsakega nekaj na okusek. Res da imamo Slovenci več učenih mož. Častite jih, slavite jih, pa šola jih ni izučila; sami so se, kar so. Dosegli so to učenost, obračaj e vso dušno moč le na eno reč, lena en predmet. To je na gimnazii sedaj silno težka reč zavolj dveh uzrokov, pervič : Dijaci mislijo, če jim eno spodleti, obvelja drugo. Priprav- j Ijeni morajo biti za vse. To je krivo, da še človek na koncu 8. reda ne ve, kam bi se obernil, ker bi rad vse vednosti porabil. Praša, hočem li biti zdravnik? Pa mi je žal za gerško, za matematiko, ali pravoslovec? Moram pa sopet čisto iz novega začeti. Tako ga pripravijo včasi prijateljske besede, včasi kaka nesreča, j da se odloči za celo življenje. Druga overa pa je, da se na gimnazii vsaki predmet tirja, kakor bil bi edini. Računar je našel, da je računstvo perva vednost, mati vseh drugih; slovničar huduje: jezik je podlaga vseh vednosti. Zgodovinar opominja : preteklost je zercalo prihodnosti itd.
Pri učenji je pa dvoje mogoče: Učenec, prebrisana glava, sam dalje delati začne ondi, kjer so nehali učitelji — bližnji ali daljni, sedanji ali ranjki; ali pa, učenec ne doseže do svoje smorti visoke stopnje vednosti, zaostaja daleč za vsemi napredki. Obernem se k pervim jih prašaje : Je li bil Newton računar, ako-ravno ni bil slovničar; je li Mezzofanti zagledal na nebu kako novo zvezdo in preračunil njen kolobar? Pojedine vednosti so le veje enega debla. To deblo je pamet (vernunft). Vednosti se res dajo zediniti; pa kdo si hoče meriti s Aristoleljem ali Humboldtom? — Naše življenje je kratko , vednosti se zmirom množijo. Kdor se pa le ene dobro poprime, gotovo ne zanemarja onih, ki mu pomagajo pri tem delu. Kdor se zgodovine uči, bo tudi segal po jezicih, ako hoče prebirati izvirne dela ; če pa pri zgodovini ne računi, ne misli, to je če pameti nima, ni zgodovinar.
Vseh človeških vednosti pa no razdeljujmo po sedajnih štirih napčnih fakultetah, ampak tako le: 1) Nemirni naš duh (pamet) preiskuje nar pred samega sebe sploh, brez narodnih in človeških posebnosti; tako postane filozofija. 2) Ko je sebe spoznal duh ičlovečanski v obče, pride do božjega duha, proti kte-
remu je naš duh, kakor oblika v zercalu proti pravf stvari; tako dobimo bo gos lo v s tv o. 3) Če se pečama z ljudmi v njih natornih posebnostih, najdemo narode, družine; preiskujemo, kako se je razvila narodnost iz njih prebivališč, iz družinskega, gospodarskega, prav-darskega življenja narodov: to je deržavoslovstvo. Le oddelek te verste je pravoslovstvo. Dosihmal se vse vednosti obračajo okoli človeka. Pride 4) nato-roznanstvo, kterega oddelek je pa zdravništvo. — Glejte, bratje slovenski, pokazal sem vam napčnost na deželnih in gimnazijalnih šolah ; pa tudi na vseučiliščih ena vednost drugo le mačehuje in tako se ne morejo naravno razvijati. Ne poplitvite toraj svoje vednosti ; poprimite se posebno enega predmeta, da böte vender imeli enkrat podati kaj svojemu narodu, ako ga ljubite. Ne ljubite ga, ako se samo njegovega jezik^ učite. Pomislite, da je jezik le orodje; orodje pa tistemu ne pomaga nič, ki delati ne zna. Ne bojte se ednoslranosti! Primite se zgodaj enega pota, pa se ga deržite z dušo in s telesom. Ne razdeljujmo, pa kraljujmo !
Pripovedka o povodnem možu.
(Razglasil J. Borovski.)
Na izhodni strani Pohorja v šenlmartenski fari je velik slap ali skok, ki mu „Rotartov" šum pravijo» menda zato, ker je na Rotartovem zemljišču. Skala, ob kteri voda na ravnost navdol teče, je pré črez 7 sežnjev visoka; in v ploščnato pečino, na ktero voda pada, derži globoka, globoka luknja, kteri do dna priti ni mogoče.
V tej globini pravijo, prebiva povodni ali kakor na Pohorju govore vodeni mož. Bog obvaruj tedaj ti globini se bližati. Posebno otroci, zlasti pa mlade dekleta, so v veliki nevarnosti. Povodni mož plane iz globine in koj jih potegne noter.
Prigodilo pa se je, da je svoje dni lepa mlada deklica blizo šuma svinje pasla. Hoče šum na tanko pogledati, stopi tedaj bliže, ali glej hipoma plane po-vodnež iz temne luknje in bilo je po ubogem dekhču.
Cele tri leta jo je imel pri sebi. Vsako leto mu je porodila sina, ko pa četerto leto pride, ga začne prav lepo prositi, naj bi jo pustil, da si stariše obišče. Dolgo ni bil volje, ker pa le prosi in tarnja, jo pre-paše z verigo, rekši: „Dobro, pa idi. Ko bodem pa pervikrat pocuknil za verigo, že moraš doma slovo jemati, drugikrat že iti, treljikrat pa že tu biti".
Popraša ga, kaj bi starišem nesla, on pa veli: »Pometi hišo in nesi smeti". Je storila in šla. Gredé si pa misli: „Morebiti sem pa kos, da se znebim verige ia se rešim žalostnega življenja pri povodnem možu".
S ključem, ki ga pri sebi ima, začne verigo od-klepati in jo zadnjič res odklene. Ovivši verigo okoli velikega hrasta, gre svojo pot.
Domu pridši spusti pašnik, in glej, smeti na tla padši se vse v rumeno čisto zlato spremene.
Pripovedovaje, kako se ji je godilo, se vedno ozira skoz okno na hrast, okoli kterega je bila verigo ovila. Ura še ni pri kraju, hrast se že trese kot šiha, poslednjič ji čisto zgine izpred oči.
Kmalu pa pride povodnež samatež po njo. Zagledavši jo, se razserdi in pravi-   .Pojdi z meno, e&
— 118 —
ne, ti staršega sina na kol nabodem". Ona pa pravi: .Stori, kar hočeš, vsaj je ravno takšen pes, kakoršen si ti".
Ni dolgo terpelo prinese ji sina na kol nabode-nega in zažuga, ako ne pojde, tudi srednjega in mlajšega nabosti. Ko pa ona vselaj enako odgovori, po-vodnež vidi, da ničesar ne opravi, in se verne. Po gošči pa, skoz ktero je šel, je taka burja postala, da je drevju verhe lomila.
Blizo tako mi je to pripovedko eden mojih naj marljivejših učencev pred tremi ali četirimi leti zapisal. Spominjam se skoro enake pripovedke, po gosp. L. To-manu pred tremi leti, če se ne motim v Novicah razglašene, ktero je bil, kakor pravi v Radolski okolici na Kranjskem shšal. Tako se Slovenci, če ravno razcepljeni, v mislih o raznih bitjih vjemajo. Tu naj še pristavim tole : ko sem še fantič doma v Kranjski gori bil, so me stara matla (tako pravimo v Kranjski gori babici) dostikrat, ko sva na polju bila, skoz ktero Sava teče, takole svariH: ,Ne hodi k Savi, ali pa te bode „moto-vilec" noter potegnil". — Kaj je tedaj „motovilec? * Ali je še kde drugod znan? kaj o njem pripovedujejo?
Besednik.
Na Poljanah fpri fiolpi dné 7. septembra. (Prijatelj vsem rodoljubnim dijakom.)*]L.G.Dijaci! „Slovenski Glasnik" vam je na serce govoril, da bi obračali šolske praznike, preden ste se poslovili od ljubljenih Modric, zapustili mestne ozidja in prah, ter se napotili vsak proti svojemu rojstnemu kraju. Pozval je s krepkim, močnim glasom vse one, kojim rodoljubno serce bije v persih, da bi med ljudstvom vsak po svojem kraju, ali pa kjer jim je uioC, mamo naberali narodne povesti, pesme, pregovore, zagonetke, v obče narodske reči vsake verste, ker so zares visoke vrednosti, da! zercalo narodovo, kajti one nam živo kažejo in pred oči stavijo življenje prededov naših, ki so nam zapu^, stili v njih raznoverstne zgodovinske in pa basnoslovne spomenike. Ste jih li kaj nabrali v torbice svoje? — da ne bo glas Glasnikov zastonj. Sladko in veselo se nadjam, da poziv njegov ni brez prida razdonel, temuč da je zbudil v marsikterem rodoljubnem dijaku pridnega, neutrudljivega nabiravca narodnih reči. Tudi jez sem že mnogo lepega ne le lani, ampak tudi to leto nabral, da imam prec. veliko, malo da ne že polno potno torbico prav zanimivega narodnega blaga. Naberam in išČem ga, kar sem mesto zapustil in se podal med prosto naše ljudstvo, med kterim ure nedorečeno hitro teko. Čas je res krilat. Razglasil bom vse, kar že imam od lani in kar sem tekoče leto nabral, pa tudi, kar še poslej dobom, zdaj pa zdaj po „Glasniku, Če mu bo všeč**) — Dasiravno so iskreni nasi domoljubi že veliko trudili se, ter oteli mnogo sprelepih ostankov in znamkov, koji prav jasno dokazujejo preteklost in vlastitost vsako-jako verlih Slovencov^ je vender le še jako obilo neprecenljivega blaga narodskega med občinstvom. Toda treba nam je nemudnim in neutrudnim biti in pa hiteti z nabiro, da ne bo prepozno, scer utegne marsikaj pozabljivosti zapasti ;
sosebno pa je treba hiteti, ker, Če se kaj takega pozabi, vse tarnanje po zgubljenem blagu nič ne pomaga. Pa naj bi že bilo, da je zadosti, ko bi Človek takim pozabljenim reČem le s perstom pomignil, al žalibog ! temu ni tako ; kar je pozabljeno je pozabljeno za vselej. In hiteti gre toliko bolj, ker je res — le preres, da utegne marsikaka lepa stara navada, marsiktera krasnovita pesem domača in zgodovinska drobtinica, ki zdaj še živi in veselo klije med narodom, s kakim starčkom, s kako doletno materjo spat iti v tihi merzli grob, Česar bi bilo pa zelo zelo škoda, zakaj slednji košček domovinski je dragocen, — je neprecenljive vrednosti. Toraj na noge, rodoljubi slovenski, zadnji čas je že! Torbico čez ramo, palico v roke, pa hajd iskat in pobirat, kar še leži raztresenega v narodu in Čaka, da se otme pozabe ; zakaj marsiktera prelepa iskrica narodska morebiti že vgaša in bo tudi ugasnila, če ne pohitimo! — Da ste mi zdravi in radostni ! i
Iz Celovca. Z današnjim dnem se je pričelo po vseh slovenskih gimnazijih razun enega novo šolsko leto. Bog daj, da napoči ž njim veseliša doba mili materinščini, ki je
j bila doslej vedno na zadnjem mestu in prava pastorka med šolskimi predmeti. Narodni duh Če dalje močneje veje po slovenskih pokrajinah ; ni dvomiti torej, da razpihne pi-ej ali slej vse ovire, ki so doslej domaČe glasove mešile. Samo terdne, neoniajive volje je treba od naše strani, da se vre-sniči tudi pri Slovencih po cesarski besedi že tolikokrat zagotovljena enakopravnost. Ti pa, slovenska mladina! okleni se z vso dušo mile materinščine in jo brani kot punčico svojega očesa zoper vse sovražne napade ! — Dosti vesel korak je storila slovenščina že lansko šolsko leto ; priča tega
I so nam razun narodnega duha elovenako mladine tudi Šolski letopisi, posebno ljubljanski. Kakor je bilo v Glasniku že enkrat govorjenje, obsega letopis ljubljanskega gimnazija prav zanimiv spis pod naslovom „Slovnice slovenskega jezika", v kterem je nam podal g. kat. J. Marn zgodovino vseh slovenskih slovnic od najstarejših do naj-novejih časov. — Tudi ljubljanska realka ni zaostala in je podala Slovencem na čelu letašnjega letopisa izversten spis pod naslovom „Glasoslovjeslovenskegajezika,"ki je ravno tako temeljito kakor lahko umevno po Miklošičevi gramatiki posneto, z jako zanimivim uvodom, ki je bil po Novicah razglašen. Spisal ga je učitelj veroznanstva in slovenščine g. A. Lesar. Priporočamo g. Lesarjevo „glaso-slovje" vsakemu omikanemu Slovencu; prepričani smo, da ga bo vsak s posebnim veseljem prebiral.
Listnica. Vec cč. gg, dopisnikom. Da bo v prihodnje „slovenski Glasnik" več berila donašal in da vecih sestavkov ne bo treba na toliko kosov tergati, mislimo ga v novem letu v mesečnih vezkih, po 3—4 pole na enkrat, na svitlo dajati. V per-vem razdelu bo prinašal lepoznansko blago: pesme, novele in mnogotere druge pripovedke, v drugem razne podučne so-stavke potopisnega, narodopisnega, natoroznanskega, starovin-skega, zgodovinskega in narodskega obsežka; tretji razdel bo odločen za našo odrašceno šolsko mladino po gimnazijah in realkah, obsegal bo pa razno tvarino za dijaške potrebe, pa tudi boljše izvirne izdeUie naše nadepolne mladine; četerti oddelek bo pa verno ogledalo slovanskega življenja v poeziji in v drugih prikaznih. Pri tej priložnosti prosimo čast. slov. pisatelje, da Glasnika v svoji novi osnovi prav krepko podpirajo in naše lepoznansko polje prav marljivo obdelujejo sebi na čast, domovini na slavo. G. P. G. Pf. Hvala, se porabi, dalje pismeno; g. J. L. Prejeli, se zgodi; g. A. M. v BI. Oznanite vredništvu svoje sedanje stanovališče, da se spolni Vaša zelja ; o šolskih praznikih nas ni bilo v Celovcu; g. M. J. na D. Blagovolite naznaniti, ali ste že spet na Dunaju; g. L. G. Hvala; vse se porabi; prosimo še dalje; g. J. V. v K. Hvala, vse se porabi; g- D. Št. v L. Dans smo dali pismo na pošto, poprašajte po njem v L.
*)   ZakasEJeno.
**) Lepo prosimo; v novem letu gotovo ne bomo v toliki zadregi zavoljo prostora.
Natisnil Janez Leon v Celovcu,