XL V-LETO
12-ŠTEV.

0 ,
«V
l^fiai IL^JSLNÄ
iL
9
5
Vsebina zvezka za mesec december:
1.	Iz lirike ftiladih
Srečko Kosovel: Ekstaza smrti..............705
Ivo Grahor: Nad Opatijo ................706
Vinko Košak: Na prelomu . .... . ....... . 706
Francfc Vodnik: Kelih grenkobe..............707
France Vodnik: Sveta maša . . . ,: . . . . . .......708
2.	Juš Kozak: Šentpeter. (Nadaljevanje in konec v prihodnjem lttniku.) . . 709
3.	Dr. N. Pieobraženski: Nova Rusija
3. I. Ehrenburg.........................727
L Ehrenburg: Mcrcure de Russie, d. d. . . ..... . . . 728
4.	Jernej Jereb: Suženj demona. (Konec.).............741
5.	Giovanni Papini s Karlo Kocjančič: Walt Whitman. (Konec.).....750
6.	Gustav Strniša: Poletno razpoloženje: V soncu. — Impresija.....755
7.	Književna poročila......................756
A. Budal in Fran Albrecht: Slovenski bijografski leksikon. —
F. Zwitter: Drago Godina, Idealizem. — A. De beljak: Edmond About*Kristina Hafnerjeva, Kralj gora. — I. Šega: Ante Dukič, Iz dnevnika jednog magarca.
8.	Kronika........t..................763
Fran Albrecht: Češka kritika dramatika Ivana Cankarja. — A. De« beljak: Jacques Riviere. — Fran Albrecht: Sodobna kritika.
„LJUBLJANSKI ZVON"
izhaja v posameznih zvezkih ter stane na leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 Din, za inozemstvo 140 Din.
Posamezni zvezki se dobivajo po 15 Din.
, / ■ ' ' ; V v ---- .. ------------------ .. - -
Urejuje: Fran Albreeht. Uredništvo ne vrača rokopisov, ki jih ni naročilo. , Upravništvo se nahaja v Prešernovi ulici št. 54.
Izdaja «Tiskovna zadruga», r. z. z o. z. v Ljubljani (Fran Sarabon). Tiska Delniška tiskarna, d. d. t Ljubljani (Miroslav Ambrožič).
XLV. LETNIK LJUBLJANSKI MESEČNIK
v 1925	*7 \ J C\ XT	KNJIŽEVNOST
12. ŠTEVILKA	V U	IN PROSVETO
urejuje fran albrecht / last in založba «tiskovne zadruge» v ljubljani
Iz lirike mladih
Srečko Kosovel / Ekstaza smrti
Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele — (vse je ekstaza!) — vse tone v žgočem, rdečem morju; solnce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski človek.
—	Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
Lepa, o lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletij, tiho bo umrla kot bi zaprla stara kraljica zlate oči.
—	Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
Ah, iz oblaka večernega (zadnjega
sla, ki oznanja Evropi še luč!)
lije kri v moje trudne srce,
joj, in vode ni več v Evropi,
in mi ljudje pijemo kri,
kri iz večernih sladkih oblakov.
—	Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
Komaj rojen, že goriš v ognju večera, vsa morja so rdeča, vsa morja polna krvi, vsa jezera, in vode ni; vode ni, da bi pral svojo krivdo, da bi opral svoje srce ta človek, vode ni, da pogasil bi ž njo žejo po tihi zeleni jutranji prirodi.
In vse je večer in jutra ne bo, dokler ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, dokler ne umremo poslednji...
Ivo Grahor / Nad Opatijo —
Vinko Kosak / Na prelomu
Joj, v to pokrajino, še v to zeleno rosno zeleno pokrajino, šc v to solnce večerno, boš zasijalo s pekočimi žarki? Še v to?
Morje preplavlja zelene poljane, morje večerne žgoče krvi in rešitve ni in ni, dokler ne padeva jaz in ti, dokler ne pademo jaz in vsi, dokler ne umremo pod težo krvi.
Z zlatimi žarki sijalo bo solnce
na nas, evropske mrliče. Ai^rz^ '
/
Ivo Grahor / Nad Opatijo
Z vlakom drvim čez Kras, v visoko noč...
Svetiljke — globoko nekje. Podobne človeku so. Tonejo v morje, v nemirno temö. In sanjajo: iz nje!
Reka je legla v ropotu in dimu za skale, v mrak.
Neviden slap vrši navzdol.
Na spolzkem tiru
visi
življenje sanj. V zamrlem šepetu valov je vtonila mi vera vanj.
Tako se odsev potopi,
ko v noči svetiljka ugasne.	^ *
Vinko Kosak / Na prelomu
Sanjali smo
in vse bile s srebrom pretkane so misli naše, v očeh daljav odsvit
od bregov Indije.
Bila je Sulamit
kraljica naša.
Telesa njenega belota,
smaragdov, biserov odsvit
in njene ustnice
žarele so v življenje naše.
Takrat —
zakaj, o Bog, je moralo to priti? —
je jeknil klic
z gor naših,
vstal v belih sanjah
očrnel obraz,
oko globoko,
žuljave roke.
Takrat, o bratje,
sanjam svetlim dali smo slovo,
v življenje novo smo stopili
s težko nogo.
France Vodnik / Kelih grenkobe
Moja duša je bila žalostna do smrti kot Njegova takrat na vrtu Getscmani, ko jc trpel muke strašne zapuščenosti.
Brez angela tolažnika sem trpel muke samote in nisem zaprosil ne v srcu ne z besedo, naj gre mimo mene ta kelih.
In v neizrekljivi bolečini sem kletve sikni
proti Bogu in ga nazival
neusmiljenega rablja duš;
a k tebi sami, draga, sem molil
v tej uri viharja in teme
v najzadnjem dnu srca, vpijoče rane:
O, zdaj si ti moj Jezus,
o, zdaj si ti moje Jagnje —
sprejmi v svoje rane me,
sprejmi me in odreši me!
Ko je molčal še Bog, si se mi nasmehnila — o ti,
1'runcč Vodnik / Sveta maša
ki edina bediš
nad drobno zibko mojega srca, <fod vseh zapuščenega. ^
France Vodnik / Sveta maša
Med množico vernih sem klečal v svetem somraku hiše božje kot izobčenec.
Ko jc duhovnik pred oltarjem
k darovanju
dvignil kruh in kelih,
sveto Rešnje Telo, sveto Rešnjo Kri, —
se je v nemi grozi razklalo moje sreč.
In sem zavpil
s silnim glasom, da jc odmevalo od obokov cerkve mojega srca:
v ljubezni roke razprostrl: ki je hotela ubežati mu —
moje srcc.
Sklonil se je tik do mojega srca in je šepetal:
«Kod si blodil, blodil, otrokec moj (še v blodnjah sem bil jaz s teboj), ali boš zdaj za zmeraj moj, jaz sem te ljubil od vekomaj...»
Jaz pa sem le zaihtel v sebi kot majhno dete in bilo mi jc tako dobro.
Bilo mi je neskončno dobro vedeti:
vsi verni so tako svetli,
med njimi ne tujcev ne zoprnikov ni,
samo bratje in sestre —
nad njimi Jezu dlan blesti.
Jaz
verujem, verujem, verujem!
Jezus sam je nad menoj
da bi mc zatel, to drobno, plaho ptičko,

Juš Kozak / Sentpeter
(Nadaljevanje)
Sekira je zgrešila
V dveh letih se še niso zacelile rane. Na marsikaterem pragu, kjer je preje postaval gospodar, se je zdaj s skrbnim očesom ozirala gospodinja, polna težkih brig za otroke in domačijo. — Otroci pa so rastli brez žalosti v dušah. Iz oči se jim jc vsipalo življenje, spomin na hude dni je utonil v meglah pozabljenja.
Marija je s strahom ljubila malega Roka. Hladno je sprejemal njene dobrote in zdel se ji je vedno bolj potuhnjen. Iz pogledov mu je včasih siknil teman ogenj, ki je bil za mater tuj in sovražen.
Ni^se_zgodilpf_da. bi jo bil česa prosil. Če mu ni dala, je vzel. Kadar je zvečer posedala pri njem, so jo plašile zle slutnje. Več* krat si je zatrjevala: <<Ta^iEol^n^£owianojkene ljubezni in je nejbo. Resnično, Hostarjeva kri ga je zmešala, kakor sem slutUj^. v sanjah. Iz groba segata ponj!»
Zeba je opazila njeno žalost, toda starka je mirila: «Ne boj sc, Marija, mlad je in zdrav. Se že unese.»
Marije niso prepričale oči, ki so videle več, kot so povedale. Kajti kadar je bila Zeba sama in je gledala otroka, kako se skriva po dvorišču, jc prav tako mislila: «Čisto Hostarjev. Zc hodi tako kojjitari ip kakšen pogled!»
Rok ni ljubil Zebe, včasih se je celo zdelo, da jo sovraži, čeprav je ženica z odprtim srcem skrbela zanj.
Nekega večera, ko so še zarje žarele na nebu in je pokojna luč legla na hiše, je Marija pogrešila Rokca.
Vse je obhodila, nikjer se ni oglasil. Prisluškovala je, ni ga mogla odkriti. V drugič se je približala drvarnici. Čudno mijav? kanje je prihajalo iz nje. Videla je, da se pred vrati plazi stara hišna mačka in jo proseče pogleduje.
Tiho je odprla vrata, zabolelo jo je srce.
Na drveh je sedel Rokec, oči so se mu iskrile, tako silno je užival. Na vrv, ki je bila preko bruna pod stropom prevešena, je privezal mladega mačka, katerega je s sladkostjo dvigal in spuščal. Mačč je žalostno zamijavkalo, kadar je doseglo tla in je z vsem naporom drobnih tačic poizkušalo ubežati. Neusmiljena vrv pa mu je zopet sunkoma zadrgnila vrat in z vsemi štirimi odp sebe je obvisela uboga živalca v zraku, vdana v muke.
Marija je obstala in ni izpregovorila besede. Jeza ji je za* meglila oči. Otrok je ni niti opazil ter je z zlobnim posmehom nadaljeval mučitev. Vzel je še tanko palico in drezal mačka pod trebuh. Živalca jc onemogla visela nad zemljo. V bolečinah je zvijala telo ter stegala tačice.
Tako strastno se je Rok vsesal v svojo žrtev, da si je nevede grizel ustnice z zobmi.
Šele tedaj, ko je mimo Marije skočila stara mačka v drvarnico, zapičila bleščeče oči v otroka ter se ji jc naježila dlaka, je Rok odskočil.
Zagledal je mater.
Nič ni rekel. Uporno je povešal oči.	,
«Spusti žival!» je velela Marija. Na besedo nrdbogal. Mati je zakričala tako ostro, da jc fant potuhnjeno odvezal mačeta.
«Zakaj si to storil?» je bolestno vpraševala Marija.
Rokcc je povešal oči.
Bridko jo je bolelo. Prijela ga je za bradico in zahtevala, da bi ji pogledal v oči. Ves trud je bil zaman. S silo mu jc hotela dvigniti glavo. Tisti hip pa se je spačilo otrokovo lice, na roki je začutila ostro bolečino in mati se je zavedela, dajo je sin v onemogli jezi ugriznil do krvi.
Mariji so omahnile roke, solze so ji zalile oči. Rok pa je zbežal in se skril v hlevu.
Še enkrat je Marija dvignila desnico in pogledala krvavečo ranico.
«Otrok, otrok!» je glasno tožilo srce.
V žalosti in v jezi ni vedela, kaj bi storila. Preveč ga je ljubila. Čutila je, da je kot mati onemogla. Že je hotela stopiti za njim, toda korak ji je zastal. Molče se jc okrenila in odšla s povešeno glavo. Skrivala je roko in je krčevito ihtela.
«Stari Hostar se oglaša! Moram ga krotiti!» Tako se ji jc mešalo. A ni se ganila.
Drevenela je od strahu pred bodočnostjo. «Preslaba sem! Saj sem vedela!»
Dolgo uro je sedela. Prosila je Zebo, da bi poiskala otroka. Kmalu nato je čula, kako se starka jezi. Stopivša v sobo, jc pahnila Roka predse. Trmoglavo se je otrok obrnil v zid.
«Križ božji, Marija, kaj takega še nisem doživela. Veš, kaj je storil? Pridem v hlev, pa ga lepo nagovarjam, da bi šel z menoj. Nič hudega nisem reva mislila. Kar mi meni nič, tebi nič pljune'v obraz, ta sprida. Tako skrbimo zanj, za hvaležnost pa pljuje^ človeku v obraz. Klečat!»
»• • » m
fuš Rozak / šer#ptUr
Marija. je odprla oči.
je g) J.-	'	' -. _ f.ol vy	Hotela g.-i
je strahovats, ** rdB sta ji o&^tiiä ijd pl^vell^ bolečine.
«Vse xxe bo rni pomagalo, če beseda ne najde odgovora.» Tega se je tako silno saved&la, da je s odvr&iaosijo aapovedala: «Tja v koti Dokler as prosiš odpuščanja, se as geneS iT sobe!»
«i J v." ■•..; _ T. !-	'v :	Se j* cjdi!^
v.
oa.
Ro& js ostal v sobi in se poniglavo obračal v zid, dotier aista # zaprli vraž:. ß.o pa >5 slišal odhajajoče korake, se mu je posvetilo
• -•■... ^ ,.- _ i ^.Okcii i<yč& zaman, vrata so ostala zaklenjena.
Medtem je Marija potoka Luki, kaj se je sgodiäo.
L'.-i:a se je smehljal in tolažil: «EMarija, take smo tudi mi .. z' uganjali.» V sebi pa je mislil: «Nič prida ne kaše, čudno je cc^ vra&enl»
: 5P
«Hm, če bi ne slišal, sie bi verjel. Kakor bi Matija govoril Ti si premehka, drugšč povej mem!»
«Hi čuda, stne, če je tako, v samem sovraštvu živimo!»
«Matija se je strašno postaral t» je dejaJl^ps č*s Luka. «Slabo jo je pogodil, ker je odklonil načebtvo, ko so m« ga po kosah ponujali ter ga profili Trmast je do norosti. Kje bi bil danes Godežev, če bi Marija zinil besedo. Le pomisli, načekrik, pa -.side takrat, ko Je s?l» najhujša. Zakaj ni hotel?»
«Luka, le verjemi, >3 gole ošabnosti,» se je vmešala Zeba.
«Ne boš, Zeba,- ti ne posnač njegoveg	Rožmana jzy^x
in nek sta ejših moš srna še rad; s drugimi se ne bo nikoli več £/ pobotal.»
«Zakaj s menoj ne govori? Saj vendar v£, kako nedolžno sem mislila.» Prvič je Marija pi&d drugimi omenila dogodek 2 Godeževicou «Povejte» stric, če jte to pravično?»
«Motiš se, Marija. Če bi Aza to storila, bi se vdal Drugače . ?& ga ni človeka, prsd katerim bi njegova ne obveljala!»
«Bog znä, kako je z Azo, niti diha ni od nje.»
Luka je slx^igioil s rameni.. «To romanje je v naši krvi. Težko, 4a bi se še kdaj povrnila.»	/	___
«Matija bo umrl zaradi nje!»
«Elx, vsak Človefe imS> svoje rane,» je dejal Luka ter se s mr	; ;;o£b nekam zagleddr> Kmalu natp je zapustil sd
^ in taginfL	Cč*™	,
/jiA^a*.	^CLjgx, JHJL^K,	\
Marija ni bila radovedna, a vendar je večkrat pomislila, kam zahaja. «Pravijo, da ne pije več tako, zdoma pa vsak večer ob isti uri. Eh, našemu stricu je vsaka streha pretežka.»
Tedaj, ko je položila Marija Roka v postelj, je Luka previdno zavil med Zamejčevo in Hostarjevo hišo po ozki stezi. Ozrl se jc v Matijino okno in postal: «Matija sveti, na uro gleda, kdaj se bo ustavila ter bo Aza stopila v sobo. Ne boš jc učakal!»
Že drugo leto, odkar so divjale koze, je rodila zemlja bogato klasje, kakor bi se hotela usmiliti ljudi. Celo Luka sc je razveselil nosnega polja in jc utrgal težek klas.
Med njivami je hodil. Dospel je do nizke hišice za šentpetrsko cerkvijo. Ogledal se je, če ga nihče ne opazuje. V temo je raz* svetljeno okno sipalo luč. Smehljaje se je naslonil na zid.
Na_stolu je klečala in slonela čez mizo Škofička. V rokah jeprebirala debeli rožni venec in s pojočim glasom je enako* merno izgovarjala molitve. Od časa do časa se je ostro ozrla na Aleša, kateremu jc že spanec vezal oči.
«Zakaj ga muči?» je pomislil Luka.
Poleg nje je ležala debela palica in kadar je otrok zgrešil trudno molitev, je treščila po mizi, da se jc bledi obrazek pre* plašeno ozrl v svojo krotiteljico.
Luka je z žalostjo gledal v otožni obrazek. Oči so se skrivale globoko pod čelom, kakor bi se bale sveta. Šiljasta bradica je bila tako prozorna kakor cukreni prstki, ki so se rahlo sklepali. Otrok je venomer drhtel pred nečem.
Luka se je kar odmaknil, kakor bi se bal, da ga otrok sluti. Kmalu se je zopet primaknil in poslušal z utripajočim srcem in z jezo na ustnicah. Vsak yečer se je molitev enako konča vala.
«Še en_očenaš, da bi te Bog obvaroval grehov tvojih staršev!»
Oni pod oknom je stisnil pesti. Aleš je odgovarjal in sproti pozabljal.
«Oh, Aleš,» jc šepetal Luka, «tvoja mati je težko umrla. V smrtni uri jc delala grozno pokoro. Za očeta pa moli. Zaradi tebe je nesrečen. Sovraži pa ga nikar!»
Večkrat je že pomislil, da bi ga dal drugam v rejo, a ni se m$gel odločiti. Nocoj pa je sklenil govoriti z župnikom.
•Žalostno jc gledal, kako mu Škofička postilja pod onjiščem. Aleš pa je sedel pokorno na tleh in zaspana glavica mu je klonila na prsi. — Naposled jc velela osorno: «Spat se spravi!»
«Ta ga nc bo imela nikoli rada. Čudno, da se te tako branijo ljudje, moj mali Aleš. Ti res še nisi zaužil niti drobtinice sladkega kruha.»
Ko je Luka videl, da se je tam spodaj pod ognjiščem zvil v klopčič, je odšel.
Namenil se je k Pacu. Nič več ni bilo ne v obrazu, ne v kretnjah prejšnjega veselja in razmaha. Sam je posedal in pre? mišljal.
Nehote je segel v žep in izvlekel par zmečkanih piškotov. Nasmehnil se je in jih zopet spravil.
«Bog zna, zakaj ga je dal Rozman tej Škofički? Jutri moram govoriti z njim.» Čudne misli so se mu dramile: «Kako bi bilo, Luka, če bi povedal ljudem in bi ga vzel k sebi? Kam?» Uporno je strmel v mizo. «Marija bi ga gotovo vzela!» V tem hipu je že odločno zavrnil tako misel: «Nikakor ne! Marijo imajo že tako in tako v zobeh, zdaj pa še to! Ne in ne!»
Čim bolj se je poglabljal v premišljevanje, tem bolj si je pre* sedal.
«Eh, Luka, za spoznanje boljši svet bi bil, če bi ti nikoli nc zapustil materinega telesa.»
V tegobi je praznil kozarec za kozarcem. Pacova Lizika ga jc dolgo časa molče opazovala. V otroku je že poganjal cvet in Luka je s posebnim veseljem gledal v črne zenice.
«Stric Luka,» ga je nagovorila, «zakaj me pa nocoj nočete? Take črne pike imate v očeh.»
Zdramil ga je zveneči glasek. «Na, išči!» se jc zasmejal.
Dekletce je prebrskalo žepe in se sladkalo.
«Lizika, ves svet ima črne pike v očeh!» se jc hahljal nad ne* dolžnim vprašanjem.
«Jaz jih bom pa izpraskala!» ,
Vzel jo je v naročje ter se branil pred porednimi prstki. «Ti, ti si črna pika.»
Pacov se je razjezil: «Luka, pusti otroka, kaj ga mešaš s svojimi prismodarijami!»
Luka ni odgovoril. Žalostno je mislil: «Eh, Pacov, zakaj ti jc dal Bog takega otroka?» Plačal je in odšel.
Drugi dan pa je stopil pred župnika. Potožil mu je svoje bolečine.
«Bolje je tako, le pusti, Luka!» ga je miril župnik. «Dobra ženska je, malo goreča samica, nič ne bo hudega. Drugje bi bilo še slabše. Zanesi se, poučim jo sam, kakb mora ravnati z njim.»
Nekoliko pomirjen se je vračal.
Srečal je Matijo, ki jc počasi stopal proti cerkvi. Hotel se mu je izogniti, toda ni mogel. Nehote se je ozrl za njim. Videl je sivo glavo, še vedno pokonci, in mogočen korak, kakor bi meril svet.
«Prekleto, ves je v nogah, v temi ga ne moreš izgrešiti.»
Tudi Marija je šla v cerkev, a njej jc srce nemirno utripalo. Danes jc sklenila, da bo še enkrat poizkusila z očetom.
Ko je bila služba božja končana, je hitro zapustila klop in se ustavila zunaj pred cerkvijo.
Na vratih je zagledala Godeževega z ženo. Zardela je. Žena je šla mimo, polna lastne hvale. Ali že jc pogledala Marijo, stoječo kakor ukopana. Leta je takoj spoznala, da Godeževka čaka na pozdrav. Tega ni zmögla. Druga je v drugo uprla pogled. Nobena ni niti zmaknila z glavo. Andrej jc pozdravil. Marija jc lahno odzdravila, toda v tistem hipu je zagledala Matijo, ki se je počasi približeval. Predse je upiral oči, tako kakor bi sploh ne videl, kdo hodi pred njim. Skozi zrak je gledal. Marija je pristopila. Matija pa je prej vendarle videl, da je odzdravila Andreju.
«Oče, kako vam je?» Pridružila se mu je in ga boječe gledala. Nalašč ga jc ustavila pred cerkvijo, da bi ji ne mogel obrniti hrbta, kakor je storil doma. To pot je zadnjič poizkusila. Na lasu je visel pogled. Vsesala se mu je v lice. Kako bo zgubal obrvi? Srce ji jc močno bilo, roki sta drhteli.
Toda Matija ni trenil z očmi. Hladno je stopal in sc delal, kakor bi ne vedel, kdo hodi poleg njega.
Marija ga je hotela prijeti za roko, gorela je od sramu, a pre? magovala se je in ni zapustila mesta. Še enkrat je načela. Tiho, da bi jc nihče ne čul, je prosila: «Oče, odpustite!»
Pohrknil je, a odgovoril ni. Ko sta prišla do Hostarjeve veže, se jc Marija poslovila: «Zbogom, oče!»
Matija pa je enakomerny nadaljeval pot do lastnih vrat.
«Zcba, Zeba! Pred vsemi ljudmi me jc zatajil,» jc jokala Marija na starkinih prsih.
«Tiho bodi, Marija, tuji mu bodo lagali na grobu, ker je lastne zatajil.» — «Zdaj je konec, Zeba!»
«Potrpi, se že unese, ko ga nc bodo več nosile ošabne noge. Saj ga je žc oblizovala smrt in ga še bo. Nocoj mu povem!»
«Nikar, Zcba!»
«Kaj? Čc se ga ves svet boji, jaz se ga nisem in se ga ne bom!»
Med tem, ko jc odšla Zeba k Matiji, je Luka zopet zavil proti Škofičkini hišici. Danes ga je poklicalo prej. Vedel je, da je ženska pri večernicah in kakor je že večkrat, tako je tudi danes poizkušal govoriti z Alešem.
"Hiša je bila zaprta. Luka je pogledal skozi okno. Pri vratih jc zagledal Aleša, kako nepremično čepi na skrinji. Pristopil je in pritisnil za kljuko. Napol je odprl.
«Aleš, Aleš!» je potiho zaklieal.
Fant se je tresel kot šiba in se ni ganil. Luka pa je takoj spoznal, da bi rad prišel, a si ne upa.
Še enkrat ga je poklical ter mu ponujal pogače in mesa.
Kakor boječa kokoš se jc približal, vzel iz roke ter sc hitro umaknil.
«Zakaj ne greš k meni, Aleš?»
«Ne smem!» je za jecljal.
«Zakaj ne smeš?»
Aleš mu je trepetajoče pogledal preko ramen, ganiti pa se ni upal.
Luka ga je nagovarjal, stopil je na prag, fant pa je lezel nazaj.
Ko mu je zopet ponudil roko, je Aleš boječe iztisnil: «Vi imate vraga v sebi.»
Mrzel pot ga je oblil. «Kdo ti je to povedal?»
«Teta jc rekla. Bog vas nc mara in angeli se vas ogibajo.»
Tedaj je oče pogledal sina kakor norec. Ničesar ni mogel raz* umeti, čeprav jc že marsikaj videl in slišal na svetu.
«Kaj sem ti storil, Aleš?» «Nič!»
«Se nisva lepo igrala?»
Alešu so se zasvetile trudne oči: «Konja jahati!»
«No, pojdi!»
Otrok se je še vedno boječe približal, Luka je sedel na prag, ga posadil v naročje: «Hi... hop!»
Počasi sc je v sinu razvezalo veselje, da jc tlesnil z dlanmi. Luka ga je stiskal k sebi, da bi ne videl, kako se mu solze oči. Nikoli jih ni poznal, to pot pa so pritekle iz preklinjanega srca.
Škofička je stala pred njima. Aleš je zavrisnil in izginil v hišici. Luka se je počasi dvignil ter srdito strmel v zardelo žensko.
«Kateri zlodej tc je prinesel, da mi pridiš otroka?»
Luka ni črhnil besede, zaškrta] jc z zobmi in se s stisnjenimi pestmi bližal.
«Pravim, stran!» jc rjula Škofička, da sc jc čulo daleč čez žitne valove.
«Molči, če ne...»
«Jezus, ubiti me hoče!» je kričala kakor obsedena.
Od cerkve so prihajali ljudje. Luka je za trenutek premislil. Nato je siknil skozi zobe: «Še eno mu reci o meni, pa te nc bo več med živimi...» Naglo je odšel.
Škofička jc še precej časa godrnjala pred hišo in naštevala njegove grehe.
Pod Hostarjevim zidom jc Luka obstal. S stisnjenimi pestmi se je ozrl v nebo. «Prekleto, spozabil se bom!»
Ko je stopil v izbo ves potrt in zlovoljen, jc Zcba vprašujoče stala pred Marijo.
Luka sprva niti poslušal ni. Marijino vprašanje ga je opozorilo. «Kaj pa vi pravite, stric, kdo bi bil ta človek?»
Zeba je še enkrat pričela, kako je prišel k Matiji čedno oblečen tujec. «Kakor po navadi sem potrkala, da bi sc pomenila. Pride k vratom, rečem vama, bolj bled, kot ima sivo glavo. Tako mrtva? škega ga šc nisem videla. Kar beseda mi je zastala. Jaz nič, on nič, zaloputne vrata pred nosom, pa gre!»
Luka je vstal.
«Nikar ne hodite, kdo ve, kaj ima, lepo vas prosim!»
«Saj ne pojdem, ampak vse se mi zdi nekam čudno.»
V tem času je sedel Matija pri peči in roke so se mu tresle. Držal jc bel papir pred seboj, od časa do časa je uprl kalne oči v čudnega tujca, katerega še v življenju nikoli ni srečal. Gosposko oblečeni človek je z dvomljivim posmehom okrog ust opazoval Zamejca.
Matija je z zamolklim glasom vpraševal: «To vam je dala ona?»
«Ona!» jc odgovarjal tujec pojoče ter se pačil z rokami.
Glasno je bral Matija: «Oče, če ne dobim denarja, tudi križa ni treba naročati, kajti takrat so me že vzeli valovi!»»
Široko je pogledal tujca: «Tja pojdem!»
«Prepozno, gospod!»
«Kdo pa ste vi?» je srdito zvenelo iz njegovih prsi.
«Tisti, kateremu sta on in ona izročena na milost in nemilost!»
«On — kdo je, nc poznam ga!»
«Piše!»
«Satani!» Matija je vstal, a noge ga niso nosile. Zopet se je zgrudil nazaj.
«Kakor hočete, gospod, če ne dobim jutri opoldne denarja, pripišite sebi, mene ne boste več videli.»
Matija je drgetal od jeze. Pogledal jc proti vratom. Zaprta so. Okna zagrnjena. Strašne so njegove roke, to vc dobro. Tujčev vrat pa je podoben otročjemu. Z vso silo bi se pognal. Kdo ga je videl? Nihče ne bo vedel, kdaj in kako je odšel.
Zc je vstajal. Skozi meglo pred očmi se mu je svet vrtel.
Tujec se je zvito posmehnil. «Nikarte, gospod Zamejce, če me ne bo nazaj, se bo isto zgodilo. Je že tako urejeno.»
Matiji sta padli roki, da je udarilo po mizi.
«Ven, ven iz moje hiše!» je divje zapovedoval.
«Kakor želite, jutri opoldne se vrnem,» je še enkrat poudaril neznanec in izginil, preden se je Matija zavedel.
Ko je dvignil zopet glavo, je bil sam ter je izprva menil, da so sanje. A v rokah je še vedno mečkal beli papir, popisan z njenimi črkami. Tam je bilo zapisano vse, o čemer je govoril tujec.
Bral je, dolgo bral. Nakar je omahnila trudna glava na roke in ležal je pozno v noč.
Luč je dogorevala, dan se je že delal, ko je zopet dvignil do smrti trudno čelo.
Če bi bil mogel jokati, bi rjul qd bolečine, tako pa je vrelo in kipelo v njem, da so prša hropla. Toliko, da je še hodil, večkrat se je prijel za mizo ter obupano zastokal.
Njenega imena ni mogel izpregovoriti.
«Piše, da je imela otroka, pa ga nisem videl, da ima moža, ga ne poznam. Denarja hoče, ga mora imeti, sramotni dolgovi, a kam je šlo, kam? O, siva glava, zakaj ne počivaš že pod zemljo? Toliko sramote še ni padlo na nobeno.» Ustnice so mu trepetale.
Komaj se je zdanilo, je sklenil: «K Rožmanu pojdem!»
V	srajci, z zavihanimi rokavi je stopil na cesto. V jutranji tišini so peli tiči. On pa ni čutil, da mu sveži dih poljublja vročo glavo.
Trdo je stopal. Ko pa jc prišel do |arovža, se je ustavil. «Ne in ne! Zamejec ne bo liikogar prosil za svet!» Spustil je mrzlo, železno kljuko, katero je že držal v rokah, ter se vrnil.
V	srcu ni bilo prostora za mehke misli. Srdito je mislil: «Očeta je izdala, dom je zatajila.» Ustavil se je sredi sobe in goreče po* gledal v strop: «Za vso ljubezen!»
Zaskelelo ga je pri srcu, da je pritisnil roko na prsi. Nič več se ni zavedal sebe. Stekleno je gledal predse, pot ga je oblival.
«Prav je. Dokončala je,» je zašepetal<cez čas.
Polagoma si je opomogel iz bolestne otopelosti. Na uro je pogledal. Zazdelo se mu jc, kakor bi sc bila nevidna sila uprla v kazalca in bi ju gnala z vrtoglavo naglico. V njegovi glavi pa je misel izpodrivala misel, načrt je padal pred načrtom. Krčevito hitro bi se rad odločil.
Nenadoma je visoko vzravnan obstal pri peči. Globoko jc dihal: «Dobro, denar dobi, kakor je hotela. Zdaj ne poznam nobenega otroka več. Matija, hijene si rodil.»
Pokril se je in se podal k Streharju.
«Pomeniva se na kratko!» Ustnice so mu bile tako blede, da se je oni prestrašil. «Vi potrebujete zemlje, kar je mojega do Friškovca, gozd in ono na Barju vam prodajam.»
«Matija!»
«Kakor sem rekel. In še en pogoj. Do moje smrti ne sme tega nihče vedeti.»
«Hm. Za vašo hišo bi mi dobro došlo, ampak ...»
«Nočete?» Vstajal je.
«Gospod Zamejec, takih kupčij nisem vajen!»
«Jaz tudi ne, pa jih moram biti!»
«Ne morem!»
«Če ne boste vi, bodo drugi. Do opoldne bo prodano!»
«Odpišiva dolg!»
«Ne! Tisto gre na mojo glavo.»
Tedaj je Strehar pogumno vprašal: «Aza?»
Matija je povesil glavo in ni mogel izpregovoriti imena. «To bo poravnano na sodnji dan.» Strehar je vedel vse.
«Če je tako, gospod Zamejec, kdaj zahtevate denar?»
V tem hipu je vstopil Rozman zasopljen. Lica so se mu tresla od razburjenja.
«Kaj pa je, Matija? Poglej, tole sem danes prejel. Neznan človek mi je izročil.»
Srepo jc pogledal Matija. Enak list, kakor ga je sam imel. Črke so zaplesale: «Gospod župnik! Najnesrečnejšc bitje vas prosi usmiljenja. Povejte očetu, da ni rešitve. Pisala bi vam s krvjo, pa je nimam toliko!»
Molče je Matija položil list Rozmanu v roke.
Župnik jc hodil gori in doli: «Kaj hočemo storiti?»
«Pišite!» je Matija velel Streharju, ki je vzel papir in vestno poslušal Zamejčevo narekovanje. «Zemlja, ki sem jo namenil hčeri Azi...»
Rožman se je pripogibal preko ramen. Dve solzi sta mu za* blesteli v očeh. Obrisal jih je in se obrnil v zid.
«Gospod župnik, prav je, da ste tukaj, podpišite!»
Rožman ni videl lastnega podpisa. Gledal je Matijincga. Zdelo se mu je, da je vsaka črka dvakrat zapisana.
«Preden bo zvonilo, moram imeti denar!» je dejal Matija. Onadva sta stala molče.
Podajal je potno roko. Rožman ga je spremil do vrat in tam so se Matiji pričele tresti noge. Zbegano je pogledal okrog sebe in skoro ihte je zašepetal: «Zdaj je konec, konec, gospod...»
«Potrpi, potrpi, Matija!»
Okrenil se je in odšel.
Doma je sedel k peči ter položil papir na mizo. Ni se ganil. Komaj je Strehar odštel denar, je prišel neznanec.
«Štejte!» je velel Matija. Tujec je delal počasi in previdno.
«Velja!»
Matija je zavil bankovce v prodajno pogodbo ter jo pomolil tujcu: «To izročite!»
Brez slovesa je izginil skozi vrata. Matija pa je ostal pri peči. Trenutno se mu je nekaj oglasilo v duši. Hitro je stopil za njim in ga ujel na dvorišču.
«Dajte mi njen naslov!»
«Saj res!» Tujec je sladko odgovarjal. Pomislil je in zapisal.
Matija se je vrnil z lističem v roki ter se do večera ni ganil od peči.
Pod noč je prišla Zeba. S hripavim glasom jo je vprašal: «Kje lazi Svedrač?»
«Ne vem. Tisto prismojeno prepeljava.»
«Naj pride takoj k meni.»
«Poišči ga, kje naj ga iztaknem?»
Kmalu nato so se gostje pri Pacu spogledali. Na vratih se je pokazal bledi Matija. V krčmi so vsi onemeli. Nekateri so celo vstajali, da bi sedel na njihovo mesto, ker se jim je zdelo, da se mu šibe noge. Krčmar se je pokorno približal. Odkar so bile koze, ga še ni videl pri sebi.
«Princsi vina. Daj jim piti, komur hočeš!» Umaknil se je v temačni kot in od tam nepremično motril izbo. Večkrat se je ozrl v vrata.
Tako nenavadna je bila mogočna, sivolasa postava v Pacovi krčmi, da ljudem vino ni teknilo.
«Če bi vsaj eno rekel!» je dejal sosed sosedu.
Matija je slišal. «Le pijte!» je zinil zamolklo.
«Ti ne piješ,» je opozoril krčmar.
«Saj res!» Matija je videl, da je pozabil piti.
Tistega, ki ga je pričakoval, ni hotelo biti. Krčmar je postavljal na mize.
«Slišiš, Pacov, postaral si se!»
«Res je, Matija! Tebi se bolj pozna kot meni.»
«Komu boš dal?»
«Lizi sem namenil. Če bo hotela, bo krčmarila ...»
«Ženske gospodarijo slabo!»
Vrata so se odprla in vstopil je nov gost. Sprva ni nihče spoznal kosmatega obličja. Obleka je visela od moža. Prišlec pa je poznal
vse. Paeov ga je pogledoval od strani. Le Matija, kamor se je pozni gost podal, ga je takoj presodil.
«Gospod, tudi vi tukaj? Kako se je svet izpremenil.»
Matija se je nasmehnil. Nič ni rekel, le pokimal je. Po glasu so ga tudi ostali spoznali.
«Pušglc, Pušelc! Kje vraga je tebe nosilo?»
«He, bratci, iz groba pravice prihajam. Par let so me prekajali.»
Matija je stegnil desnico ter porinil pijačo pred berača. «Na, pij, eden iz groba, drugi vanj!»
Berač je pil, da se mu je cedilo od brade in mu drhtelo jabolko na vratu. Ko jc odstavil, se je zasmejal: «Oh, zakaj zapirajo take, ki jim je pijača življenje?»
Obstopili so ga. «He, Pušelc, zagodi, zagodi!»
Otročje nejeverno se je ogledoval Pušelc. «Res je, ves čas so me prsti srbeli. Včasih so mi kar po zraku plesali. Ampak mehu mi niso dali.»
Med tem so prinesli harmoniko.
Od vseh plati jo je ogledoval. Nežno jo je stisnil k sebi in solze so mu zalile oči. Parkrat je poizkusil. «Trdi so, trdi!» je dejal ter krčil prste. «Še malo bi pil!» Zopet mu je Matija ponudil. Nato se je ozrl po vseh, da bi videl, če ga poslušajo. S hripavim glasom je vpadel.	«Zvedel sem nekaj novega...»
Nekaterikrat je poizkušal povzdigniti glas, a ni zmogel. Kakor bi trske hreščale. «Igraj, igraj!» so mu prigovarjali.
«Ne gre, ne gre,» je smeje odgovarjal.
Matija je povesil glavo in si z dlanmi zastrl oči. Vrata so se zopet odprla. Svedrač se je splazil med pivce. Previdno je ostro oko ogledovalo Pušelca.
«No, tebe so pa dolgo. Še par cunj je ostalo med vrati.»
«Enkrat se mi je že zdelo, da so tudi tebe pripeljali!» se je režal Pušelc.
«Ho, ho, tebe zapirajo, ker jim vse verjameš. Kdor pa nc veruje v pravico, tega ne bodo.»
Vsi so se zasmejali. Tedaj je Matija dvignil glavo: «Svedrač, sem pojdi!»
Tesno k sebi ga je posadil. «Poslušaj me! Jutri pojdeš na pot! V Trst. Si razumel? Tam poiščeš...», premišljal je, kako bi povedal. «Azo poiščeš... Naslov jc na tem*le lističu. Mojo hčer! Dobro poizvedi, kaj dela, ničesar ne povprašuj, ničesar ne pri* poveduj. Takoj se vrni. Čakal te bom podnevi in ponoči. Ampak to ti rečem, če črhneš komu le besedo!»
Svedrač jc parkrat pogledal listič. «/Če dobro. Se spoznam tam!» Matija je izvlekel mošnjo. «Najljubše bi mi bilo, če bi se še danes odpravil na pot!»
«Kakor želite, gospod!»
«Pij, greva skupaj!»(Cez pol ure sta odhajala. Zunaj na ccsti ga je še enkrat posvaril: «Nc pij, da nc obležiš! Jaz čakam.»
Tretji dan jc že izkušal Matijino srcc. Ljudem ni privoščil besede. Pred njim jc stal dan in noč polič z vinom, zaužil ni razen kruha ničesar. Delo je počivalo.
Šele četrto noč je potrkal Svedrač na kuhinjsko okno, kakor sta se domenila.
Matija jc planil iz dremavice.
«Kaj je?»
«Hm. — Žejen sem!»
«Pij in govori!»
«Ne vem, kako bi povedal, da bi vam bilo všeč?»
«Govori resnico. Enkrat v življenju. Si jo našel?»
«Nate listič. Zlagan je.»
Matija se je vsesal vanj z očmi in ušesi. Hitro je spravil papir.
«Vprašujem, vprašujem, nikjer nc poznajo. Tisto, kar jc tam napisano, je bilo nekoč. Napol so mi povedali v tej hiši, kakor bi s prstom pokazali krog vogala. Dva dni iščem. Ležem gori in doli. Obrnem se na starega znanca. Tudi tam so taki, ki več vedo kot gosposka pri paragrafih. Pokazal mi je čudno hišo. Za take, kot ste vi, ni. Potrkam na nizka vrata. Prekleto sem sc jezil. Črviva tla so tako škripala... Nekdo odpre. Nihče drugi, kot ona. Jojmine, nc ona, ampak senca njena. Joj, sem pomislil, kje je tista xžida, v katero so jo doma oblačili? Hitro se »lažem. Hm, da iščem... že veste, kaj se išče v starem mestu.»/ v ^
Matija je vstal od bolečine. Spodnjo ustnico je stisnil pod zobe.
«Prepadena me je gledala. Poizkušala se je smejati. «Vi, vi, oče,» mi je požugala s prstom. Ampak videl sem, da ji je tako malo za smeh, kakor Kristusu na križu. Težko je povedala, da bi mi rada postregla. Delal sem se malo pijanega. Pokukam skozi špranjo. Na postelji je ležal mladvfant, dosti čez trideset let ni imel, požvižgaval jc. Ne rečem, da ni bilo čedno, ampak čudno, kot pri puncah. ,Kaj pa, oče Svedrač? Kdaj. ste ga zadnjič videli?' je prav tiho govorila. Nisem hotel nič vedeti. .Tiho bodite/ je prosila, malo je iskala, pa mi je dala tole...»
Izvlekel je iz žepa groš.
«Najbrž ni imela revica drugega. Veste, trdega srca sem, veliko beračije sem že videl, ampak, ko sem ta groš zagledal, so mi prišle
solze. MjyJjog, kaj je s tem dekletom, kijejtjila.Jcra^ica^are. Če se spomnim takrat, ko so pripeljali <farne zvonove in je bila ona še v kratki oblekci...»
«Molči!» je zavpil Matija.
Svedrač je utihnil. Boječe je gledal, kako zajema Matija sapo.
«Prisezi, da ne črhneš nikomur besede, kam sem te poslal in kaj si videl!»
Postavil je boga na mizo.
«Gospod, če še nikoli nisem molčal, to pot naj mi jezik otrpne!»
«Prisezi!» je veleval Matija.
Svedrač je dvignil roko. Taka groza ga je obšla, da je sklenil te prisege nikoli ne prelomiti.
«Zdaj pojdi! Za groš ti dam tolar!»
Ko je odšel, je poiskal Matija star, orumenel papir, na katerem je stalo: «Mojj^_volja».
Pisal je z drhtečo roko: «Želim in zahtevam, da se po moji smrtLproda vse, kar nosi Zamejčevo ime. Izj^iacajiaj se Zebi sto tolarjev, mojemu bratu Luki petdeset, Svedraču dvajset goldi* narjev. Od hlapcev dobi vsak po eno obleko in^par čevljev. Kdor prelomi mojo zapoved, se pregreši nad mojim spominom.»Podpisal se je široko in čitljivo. Ko je še enkrat pregledal, se mu je zazdelo, da se je v življenju poslednjič podpisal. Zvil je papir ter naslovil. «Mariji...» Nato se je nečesa domislil. Na drug list je pisal: Za Marijo. Tam notri je stalo: «Tebi jc vse odpuščeno.» Zapečatil je oba lista in jih položil v miznico.
«Tako, zdaj je vse poravnano. Do kosti so me...»
Azin naslov in groš je hranil v prsnem žepu.
Pozno je že bilo, a Matija ni legel. Pokleknil jc na klop pri peči in se s komolci naslonil na mizo.
Dolgo časa je srepo zrl predse. Nato je sklenil roke. Goreče je pričel moliti: «Kadar me boš poklical, sem pripravljen. Prav je. da 8i mi vzel vse za lajšo smrt. Z mojo dušo, ki je ljubila, sovražila, ki ni poznala odpuščanja, ne,usmiljenja, bodi vsaj Ti mugstljiv! Premalo sem živel zate. Ti pa dobro poznaš moje grehe. Za svet sem živel in svet se je maščeval nad mano.»
Pogledal je skozi okno: «Dani se,» je zašepetal. Upihnil je luč ter odšel v izbo. Tam je legel vznak na posteljo in v jutranjem somraku je počivala na blazini pepelasta glava.
«Oče, zdaj vem, zakaj si prišel v sanjah. Pripraviti si me hotel.»
Kmalu je vstal. Skoro božajoče je napregal konja. Kar ni bila njegova navada, to pot se je ozrl po dvorišču.
jaš Kosaik t še&pešer
Na vse sgodaj je sfrai &*kom ia. pripravljal meso. Skrbno je delal Večkrat ga je obšla slabost, čuiš je vroč oaval krvi» vselej s^e je zravnal in stisnil listnice, «V delu bom pozabil,» je govoril, polglasno* Toda spomin ga .k. zapekeL Nikoli? Ta beseda ga je tako zaskelela, da sc je zgrabi! s desnico za prsi.
Prva ženska je psišia iz cerkve,. Kri mu je udarila t lica. Povešal je oči. S tresočimi rokami je popravil meso iti zavihtel sekiro.
Zameglilo ee mu je pred' očmi Pred seboj je zagledal namesto jtnesa lepo Aaino glavo; tako milo so- žar*:?.e oči., kakor bi otrok klical očeta na -pomoč. Matija je z&mižal bo. s strašno ršožjo zamahniL Toda noge so se učibile, roke so ot*pnile in sekira 2ji . zadek. Odbila je kes brestovega 6ok& in ploskoma odletela po tleh. Öolesino je svetlo jeklo zkječalo na kasnemiSh tleh. Hlapca priskočil«.
Pod čokom je ležal Matija» bled kakor vogek- Ena roka se je krčevito zagrebk v prsi, druga je Štrlela kvišku, GSi so biSe vodene, ustnice 'atisnjene ^ bolele Sekira & ležal a podeg
Hlapca sta oaemela* Šele^ez čas se j-? eden pripognQ: «Mrtev je!» je dejal in sveto sta se pre&rižaU, Od zunaj so "vieli ljudje
«Matija je uaurli» je sle od asi do ust vsak je plasti! svoje 'delo.
Kakor vihar je Sk> po Ü&ntpete	jutcu* ^
Sfcoi'i gnečo si je rinil Lid	gledal, se j& /gradil^,
na fla. Görke sobe so m< ; mr	' / f*^
Sam ga je- dvigail ki prenesel aa '/oz. Bil je težtk kot škafe.. Marija je zvedela doma na dvorišča Kakor je stala» tako se je. zgrudila. Ks> je prišla Zeba, ni mog^a povedati kaj je s&godllov Pokazala je proti Zamejčevi hiši «Jezus, o&?» je vzkliknila stoka.
Mariji je klonila glava. '	•
«Jezus, pomagajte, ljudje božji, Matija je mrtevt»
*	še preden je svonilo poldne; je	ejec na deti. Rožman jc stal pri vratih ter si brisal oßä. Poizkušal je moBti, p* ni mog
Celo »vfedra^ 'čjv^rij^fid i jjq	yrg;>	^ ,
•	Cnffilfeg frfrftg^	Ni je bilo hiše. £jer bi se gospodar med jedjo zagledal predse m potrdi?. «Umri je-t»
Besedi «umri je» 'StaNHJl popoldne že v savskih vaseh-, Golovcem, v Rudniku. Zreče: so se že vozili k^ari Zeba je prinesla Mariji, kar is, našla v obleki«


«Glej, Zeba, Azin naslov je nosil s seboj.» A Marija ni vedela, da se Aza nanj nikoli ne bo odzvala. Edini Svedrač je znal, ki pa je molčal iz spoštovanja pred mrličem. Zato jc poslala slepo pismo v svet.
Drugi dan so že pričeli ugibati, kdo je podedoval. Vsa cesta je stavila. Marija pa je vedela vse. Strchar jc prišel z resnim obrazom: «Nc zamerite, pokojni je bil vaš oče, rad bi vedel...»
Molče mu je pokazala testament. Sodil jc: «Ne bo veliko ostalo. Pogreb boste plačali, voljo mu boste izpolnili. Ne verujem, da bi . . .»
«Storite, kakor vam je ljubo, gospod Strehar...»
«Ne mudi se ..., naj pozabijo ..., da bi ga vsaj med pogrebom ne opravljali.»
Ko je prišel Luka, je dejala Marija: «Še par let naj bi bil živel, pa bi ležal na tujem odru.»
Luka je povesil glavo: «Eh, Marija, hudo jc pa le, če pomislim, da Zamejčevih ne bo nikoli več.»
Popoldne se jc zbrala zadruga. Možje so prišli črno oblečeni. Starejšim je resnost posvetila trenutek.
Andrej pa je stal bled in nestalen. Vest mu je očitala, mrtvo obličje ga je iskalo.
«Možje,» je povzel z mehkim glasom, «tam v sosednji sobi leži Matija Zamcjec, bivši načelnik, ki je pozneje izstopil iz zadruge.»
Starejšina je vstal. «Kako misliš? Saj ne vem, kaj bi rad povedal, ampak rečem le to, da se zadrugi nc rodi z vsakim mlajem Matija Zamejec. Če bi ne bil član, bi ga morali zato prositi. Ne maram, da bi mu na grobu kdo lagal. Svetujem vam, da se za zadrugo jaz poslovim od njega, ti pa mu položiš sekiro v grob. Zavoljo časti naše zadruge storite tako.»
Andrej je še bolj prebledel. Čeprav so mu v ušesih zvenele ženine besede — ti moraš govoriti — je moral popustiti, ko je pregledal obraze. V tem trenutku ni imel nikogar zase. Močneje od njega je govoril Matija iz sosednje sobe.
«Menite prav. Po zadružnih običajih naznanjam, da se je Zamejeeva družina odrekla sekire ter bo z njim položena v grob.»
Podali so se pred mrtvaški oder. Ko jc škropil Andrej, se mu jc vidno tresla roka. A Matija je imel zaprte oči in srce je mirovalo.
Popoldne so prišli celo iz gorenjskih vasi, od povsod, kjer je kdaj kupoval. Na dvorišču so stali vozovi drug poleg drugega.
Rožman je prihajal, kadar je utegnil.
«Zdaj je vrsta na meni, Matija,» je govoril, ko je ostal sam pred pokojnikom. Premišljal je in upiral vanj pogled. Ni mogel
verjeti, da ima oči zaprte. Čudna tišina je plavala nad svečami. Župniku se je zazdelo, kakor bi še vedno odgovarjal: «Vedel sem, gospod župnik, da bom umrl. Od takrat, ko je prišel oče.»
Rožman je sklonil glavo. «Ali te je hudo bolelo, Matija?»
«Takih bolečin bi vam ne privoščil.» Tako mu je bral z obličja.
«Si se oddahnil?»
«Zdaj mi je dobro. Le otroci me skrbe.»
Župnik je pogledal in videl, da je pod očmi resnično zapisana skrb.
«Ne skrbi, Matija, vse preide!»
«Gospod župnik, to jc večna skrb.»
Razmišljal je: «Rodove ustvarjaš, veje obsekavaš, skrb pa ostane na zemlji, kakor na Onem svetu.»
«Kmalu pridem za tabo, Matija.»
«Pridite!»
Tako živo ga je gledal, da se je pri slovesu še enkrat okrenil, kajti zazdelo se mu je, kakor bi sc oni zganil.
«V očeh in v srcu sva združena, Matija.» Pokropil ga je.
Strinja, ki se jc popoldne pripeljala od Save, je pripovedovala, da so ga v noči pred smrtjo videli. «Zbudila sem se,» je govorila s strahom. «Nenadoma so se odprla vrata. Vstopil je v srajci in razoglav. Po večerji sem pustila kruh na mizi. Kar sesedel se je od lakote. Do poslednje drobtinice ga je pojedel. Vprašajte mojega moža, če ni res.»
In resnično se je poznalo ljudem, da prihajajo s tajno grozo kropit. Te sanje so se raznesle. Kmalu so oživele druge. Nekdo jc zagotavljal, da ga je v tisti noči videl pred Jergelčcvo hišo, drugi je prepričeval pivec pri Pacu, kako ga jc zagledal pred mesnico, katero je hotel odkleniti.
Zadnjo noč je stražil Luka. Pred odrom jc premišljal življenje od mladih dni do smrtne ure.
«Vse je bilo med nama, Matija. Rada sva se imela in sovražila sva se, le ločiti se nisva mogla.» Pristopil jc med sveče. «Zbogom, Matija!» je dejal in ga prijel za mrzlo roko. Zrl mu jc nepremično v obličje. «Zbogom, Matija!» je ponovil šc enkrat, odtegnil roko ter si obrisal oči. Nato je hitro zapustil sobo.
Marija in Zeha sta ostali pri njem, dokler ga niso zabili. Hči jc ves čas tiho ihtela. Leta že nI govoril z njo, todaona je vedela,-da med zidovi domače hiše bjje_tudi zanjo srce, ki bolj nanjo^ misli nego nase. Zdaj so trdi žeblji zaklepali nepremičnega. Čeprav sc jc njena žalost trla v obupnem molku, se je vrgla na krsto in pritiskala nanjo obličje: «Oče, oče, zakaj si me zapustil samo?»
Zunaj pa so že čakali pogrebci. Rožman je hitro blagoslavljal. Zvonovi so sprostrli mogočno žalno pesem.
Visoko je mrtvar dvignil križ, za njim se je podal Andrej z zadrugo. Na črnj blazini je nosil svetlo, skrhano sekiro. Osem mož je zadelo krsto in med pogrebce* je lilo jokanje iz hiše.
Tiho jn svečano so hodili. Marija je visela na Lukinih lehteh. Zeba je plakala kot dete. Niti ob cesti, ne v sprevodu ni nihče izpregovoril besede. Težko so nosili možje in trdo so udarjali koraki.
Ko so v cerkvi dvignili krsto, se je poznala na tleh krvava lisa. Še obupneje so zagrmeli zvonovi. Med razore nekdanjih Matijinih njiv je padala tegoba.
Iz vseh Vasi šentpetrske<fare so prišli. Le Aze ni bilo, ki jc bila mrtvemu srcu najdražje bitje. Ob cesti so ostali le otroci in starci doma. V Zamejčevem hlevu je hrzal konj.
Krsta je zdrknila v jamo. Župnik je opravil molitve in se pokril. Pristopil je k jami.
;c~*W«Matija,,^fara jemlje od tebe slovo. Ne morem misliti, da te ne bomo več videli hoditi med nami. Tvojo drago, sivo glavo bomo pogrešali, kadar se zberemo. Bil si ponosen pred bogom in ljudmi. Stoje^si gledal svetu v obraz, stoje si padel med črve. Zadušila te je večna skrb. Ko je poslednje veselje zate usahnilo, ti je le ona ostala za življenje. Pred mrtvaškim odrom sem spoznal, da si nam ti pokazal, kako jo moramo nositi, večno skrb, ki gre iz roda v rod. Matija, preslabi so črvi, da bi snedli, kar je bilo Zamejčcvega. Polagam tc v razore božje njive, da boš večno živel v naši^ari. Zbogom, Matija!»
Tri kepe so zabobnele na krsto.
Na Rožmanovo mesto je stopil starešina zadruge. Z njim se je približal Andrej.
«Zamejec!» jc povzel starček. «Zadruga izpolnjuje svojo dolž* nost. Dolgoletnemu načelniku, našemu prvemu možu, polagamo sekiro na mrtve prsi. Po očetu si jo podedoval, kruh si služil z njo, dom si ustvaril, otroke si izrcdil. Tvoja čast in tvoje poštenje jc bila. Nanjo smo prisegali, za njo smo stali. Vzemi jo s seboj pred božji prestol. Prijatelj Zamejec, bil si...» Moža so oblilc solze, zamahnil jc z roko. «Ne morem, nc morem več.» Sekira je zamolklo padla na krsto.
Možje so se odkrili, iz Cunjarjevcga rodu je udaril jok. Na jeklo je padala peščena prst. Gomila je rastla.
Luka je vodil Marijo v voz. Zvonovi so utihnili. Opoldanska tišina jc dihala nad grobom.
Zvečer so pili pri Pacu. Krčmar je vprašal Svedrača: «Ti, povej no, kaj ti je zadnjič naročal. Štefan vina dobiš, če poveš.» Vsi so napeto prisluhnili.
«Po otrobe me je poslal,» je zlovoljno odgovoril Svedrač, in Pacov se je ugriznil v ustnice.
Pri Hostarjevih so sedeli Luka, Marija in Zeha.
«Stric, zdaj spi sam tam gori,» je dejala Marija.
«Veš, tako se mi zdi, Marija, kakor bi venomer gledal v nebo.»
Dolgo so molčali, nato je vzdihnila Zeba: «Danes so ga častili, jutri padejo po njem kot zverine. Zdaj šele vem, da sem ga imela taEo rada" kotTastnega otroka.»
Ena izmed mater jc bila nocoj mračna kot noč. Opolnoči pa jc vstopil vanjo sivolasi duh. Vse je prehodil. V hlevu se je vzpel konj, ko ga jc zaslutil. Nato je duh zapustil mater. Zunaj pred vrati je objel zid ter ga poljubil. «Ne boj se, mati, nihče ti več nc vzame mojega imena.» Z dnevom je izginil.
(Nadaljevanje in konec v prihodnjem letniku.)
Dr. N. Preobraženski / Nova Rusija
3. I. Ehrenburg.
«Rojen 1.1891. Sem Žid,» pričenja svoj življenjepis II ja Grigorjevič Ehren-burg. (To jc bolj izzivanje nego plemenska zavest.) Po ponesrečeni revoluciji 1. 1906. jc moral zapustiti Rusijo, nc da bi dovršil gimnazijo. Osem let jc stradal v Parizu. Leta 1914. jc stopil prostovoljno v francosko vojsko, bil na fronti. Boljšcviški preobrat jc globoko ogorčil Ehrenburga. «Jeseni sedemnajstega leta smo jo križali!» jc pisal v strastni «Molitvi o Rusiji» — «Veseli se, Berlin!» Hitel jc v Rusijo in med bele, kjer pa so mu večkrat stregli po življenju kot židu. Prišel jc tudi v ječo kot «Wrangljev vohun». Pozneje pa sc je hvaležno spominjal ccntralnc kurjave v ječi, ko jc zmrzoval v «zavetišču prolctarskih pisateljev», zavit v velikansko rdečo zastavo namesto odeje.
Zdaj smatra Hhrcnburg svojo «Molitev o Rusiji» za slabotno in ideološko zgrešeno pesem. «Kakor mnogi, nisem spoznal dolgo pričakovane revolucije.» Prestopil jc, kakor mnogi njegovih tovarišev, v sovjetski tabor. Toda boljše» vikom sorodno, internacionalno prepričanje pronica že iz njegovih prvih del. Tudi spomini s francoskc fronte (Obraz vojne) so polni zbadljivk na naslov evropske kulture. — Leta 1912. jc natisnil Ehrenburg knjigo o novi kolektivni «umctnostUživljcnju», ki naj bi nadomestila staro «samostojno umetnost». A njegovo dosledno marksistično stališče ni niti jasno niti prepričevalno. Za--nimivejša so druga dela tega izredno produktivnega pisatelja. (Spisal jc v teku zadnjih petih let «vedno v kavarni, po pariški navadi» razen pesmi kakih deset knjig proze.) Glavno in «edino resno» Ehrenburgovo delo jc obsežna (354 strani) povest «Nenavadni doživljaji Julija Jurenita in njegovih učcnccv». Pisatelj jo
ceni, ker «nc more nihče in tudi avtor sam točno določiti, kje tu neha zabav« ljanje». Fantastični mehikanski «apostol provokacijc» Jurcnito jc prišel v Evropo, da osmeši in onemogoči sedanjo družbo s pretiravanjem njenih napak. Khrenburgova satira je strupeno učinkovita, toda njegov skeptieizem jc mučen, ker ne kaže njegovo zabavljanje in ironija nobene poti do bodočnosti. (On koketira tudi s tistim vednim zaničevanjem, ki tvori «temeljno lastnost in sve« tovno poslanstvo» Židov.) Številna vpijoč^ protislovja naše kulture in njena onemogla morala nudijo seveda napadalcu hvaležno gradivo. Splošna gniloba in hinavstvo ostavljata grozen vtis, toda pravoverni komunisti nc imenujejo Ehrenburga zaman «najbolj ponesrečenega Jurenitovega učenca». Vojna in rcvolucijska pokvarjenost ni udušila pri Ehreburgu nagonske «Živalske toplote» (naslov pesniške zbirke), preproste človeške žalosti in ljubezni. Kakor drugi zastopniki ruske moderne, je tudi Ehrcnburg pesnik osebnosti. «Kaj je vsa naša skrb in celo smrt pred neomajno visoko, državno pravico življenja? Vse mine, a hrast, zimzelen in solnec so vedno bili in bodo. Mi živimo kakor oni.» (Obraz vojne.) Jurenitov učenec «Žid Ehrcnburg, ki pravi vedno ,ncS slab pes* »lik, prazen časnikar, izdajica, hinavec, hudobnež s krotkimi, zamišljenimi očmi» je torej neusmiljena karikatura.
Ehrcnburg ni realist, njegove obupne slike sedanje Rusije so simboličnega pomena. Nc pozabimo torej, da je napisal tudi «Malovcrjctnc zgodbe» begunske tragedije, verskega obupa siromašne služkinje, ki misli, da je Lenin Antikrist. Pisatelj razume te ostanke potopljene Rusije prav tako. kakor tragedijo po? besnelih komunističnih fanatikov ali pa iskrenih komunistov, obupanih nad življenjem.
«Mcrcure de Russic» je preveden, v nekoliko skrajšani obliki, iz knjige «Šest povesti o lahkem koncu» (1923), katerih skupen izid jc vedno smrt. S tem je — kakor pravi pisatelj sam — podan vzorec «nove pisateljske etike, poštene in neusmiljeno ostre». Ehrenburgov smotreno lakonični jezik mu jc dovolil stisniti v majhni povesti vsebino cclcga epa.
Ilja Ehrenburg / Mercure de Russie, d. d.
Del prvi.
V začetku — ničesar. Siva redka trava. Poleti prah. pozimi — sneg. Razen tega ni ne ljudi ne živali nc zgodovinskih spominov. Tam nekje je vzhod in zapad — ruska država. Tu samo — Halčak, ime in plešasta zemlja. V Haleaku ni ničesar. — A glej — nepričakovano se pojavi prvo leto. 1912. po Kristovcm rojstvu. Prišli so in pobrskali po tleh. Prilezla je na dan rdeča plast. Kri zmajeva, suhi sok zemlje. Škilasti Taras — izkušeni — bil je star rudar — jc obliznil. povohal in veselo izpljunil.
Pop je zapel zahvalno pesem, krčmar onemogel. Kopali so. Taras je lazil pod zemljo. Zatehlo je smrdelo po žveplu. Joj, zatehla zemlja!... A zato jc bogastvo. Taras ima verižico iz ponarejenega zlata in obeske. Ženske se obešajo nanj kakor grozd. Dela podnevi in ponoči.
«R u s s k o j e Slovo», št. 218 iz leta 1912. B r z o j a v i: «V Halčaku so našli kmetje zelo bogata polja cinobra.» (Od lastn. poroč.)
Škilasti Taras — izkušeni — je mrtev. Izsušil se je od debelih babnic, zadušil se od gnilega cinobra. Kašelj mu razsaja zdaj spodaj, zdaj zgoraj, v grlu — Taras se odkašljuje in solzi. Skratka — preletelo je štirideset izgubljenih let, ameriška sreča, verižica, babnicc, žveplo. Tarasa ni več; osmoljeni, podolgasti zaboj se svečano spušča v drugi rov.
«Mercure de Russic», delniška družba. Ravnateljstvo 74, Boulevard de Midi, Bruxellcs. Glavnica 6,000.000 francs. Po velikosti drugi rudnik živega srebra v Evropi. Letni pridelek 68.000 met. stotov. Letni promet v frankih 3,000.000.
Kolumb je umrl. Namesto bronastega spomenika: vznožja z napisom «hvaležna Evropa...» trhel križ. Zato živi Halčak. Nekega dne — 14. januarja 1913. — so prišli: belgijski inženjer Mr. VolenCe in dva Rusa — oče in sin — Jegorič in Andrjuška. Mr. Volcn9e je meril, računal. Jegorič je dobil deset kopejk, pri* voščil si vodke in dal tudi sinu. Vlegel se je v baraki pod ušivi kožuh, razpraskal se in zaspal. — E*eh!
«Felix Van den Mer in S?va.» Dva sina — Emil in Franc. Emil je debeluh, ljubi zanesljive dohodke, lahke mrežaste majce, ledeni whisky, sanjave šivilje in — drugega nič; ležal bi do sodnega dne. Zato jc Franc kakor blisk: Kongo, Togo, Baku, številke, ničle, bar, vroči flip, Ford, skok, noč — to je Franc. Oče jc sinteza, ceni enako razburjenje in osveženje. 59 let. Vdovec. Mlad jc. Vsak teden gre dvakrat zvečer (ob sredah in sobotah) k umetnici Jeanni. Dva sina. Dva večera. Zato pa dva in dvajset podjetij:
I	'
: 1. Banka «Kolonialni kredit» (Anve rs* London «Buenos Aires*
Kalkuta«Johannisburg). : 2. Napredni list «Echo de Peuplc» s prilogo «Žena — mati —
gospodinja» (Bruxellcs).
i 3. Tovarna orožja «Van den Mer in s*va» (Liege). : 4. «Zasebni policijski biro» — Finančne poizvedbe — Hitre : razporoke. Pariz.
: 3. Delniška družba za prodajo malikov. (Albertville. Kongo.) : 6. Kavarna «Innoccnce», nočni bar, separirani kabineti itd.
(Pariz, 9 ruc Blanche.) j 7. Sola za slikanje na porcelanu. Angleški učni jezik. Brugge -: Lac d'Amour itd.
Predstavil se je kralju. Veličanstvo je pri pogledu na obok pod telovnikom občutilo pogum: opora. Častna legija. Socialistični voditelj mu je stiskal roko: napredek, delavske bolnice, šole. Umetnica pa kaže svojim zavistnicam ob skušnjah — vsak četrtek in ponedeljek: bisere, plašč, parfum, — sinoči jo jc obiskal... Vsi pa vedo: Van den Mer, prvi, edini, napredek, opora, navdu* šenjc. Če ga ne poznajo osebno — zadoni vsakemu svečano, kralju in šoferju, naslov: 17—19, avenue d Art.
Svečano gore v spominu vsakogar telefonske številke:
Paris: Elysees 4*47*08.
Bruxelles: 17*49.
Berlin: Steinplatz 1*12*00.
Halo! Ga ni doma. Zaposlen je. Jutri.
Halo! Za tega je doma. Hitro! Motor brni. Dvigalo. V naglici se stisneta dve roki, se trčita s težkimi zlatimi prstani. Le hitro!
—	To je najbolj ugodno! 100 odstotkov. Pustite vse. «Mercure de Russie.» Nekje na Ruskem. Živega srebra skoro ni na trgu. Veliko povpraševanje. Bomo znižali. Pokupimo delnice.
—	Dobro. Odgovor jutri.
Kaj je to, živo srebro? Poklical je Emila:
—	Toplomer.
To ve tudi sam. Izplačalo se je učiti — dve leti doma, sedem v collegeu, štiri na visoki šoli, pa še ne more pomagati očetu. Vzel jc slovar. «Živo srebro je blesteča, tekoča kovina.» — No, seveda — toplomer! Spomnil sc je — razbil ga je kot deček. Brez sladčic. Zato so čudežno skakale po tleh srebrne kroglicc. Naprej — «strdi sc pri 391/£° mraza». — Torej je ono v Rusiji trdno. Mraz je. Skrčil sc jc in veselo pogledal v okno — solncc, zelenje. No, tja že ne pojde. Bedarija! — «Vre pri 360°.» To je abstrakcija. Toliko ni niti v Kongu. Slovar ni nič boljši od Emila. Zaman jc plačal 16 frankov za vezanega. Še enkrat — številke — 3914, 360 ... nc, nc, to so stopinje, obresti pa so po — 100. Za vsako žogico...
—	Halo! Potisnite papirje navzdol. Kupite več nego polovico.
—	Halo! 100 odstotkov dobička! Feliks, avto! Hitro k Jcanni. Pomlad, ljubezen in živo srebro.
Jutro. Brozga. Jegorič je stopil ven. Dolgočasno je. Hotel je zehniti, odprl usta pa je pozabil. Potem pa navzdol. Oko svetiljke. Nesramno zoprno diši po žveplu iz trebuha zemlje. Tolče. Tema. Utrujenost.
Dr N, PrecbraUnskj / Neva Rastfa
Zopet je jutwx V časopisu «Echo de Peuple» je kopica novosti: V Rusiji je nemir. Vse radtuke hočejo pogaja v zrak. Dežela pogromov m anarhistov. Tam je vse mogoče. Potem — v Avstriji so odkrili izredno bogata polja cinobra. Pričeli so že z delom. Tudi rudniki «Nuevos» v Aldem&ims so podvojili produkcijo. Na Špzn* s kern je red Ministrska, kriza je končana. Van den. Merjev mešetar je pisal te brzojavke v uredništvu vso noč in niti honorarja ni zahtevah
Antična ko&onada borze. Razburjene gruče cilindrov. Palice. ^ šučijaa je papirjev. Svečenik raskričava tečaje. Tam nekje so zlati rudniki, premogokopi, mehikanski petrolej, turkestanski bombaž, oladfcomo nilsko troje. Nekje js pet, sopara, mraz, dim. smrt. Tukaj co samo papirji
Panika: «Messtsre de Ruscie» padajo <t26£ix> «244!», «170!» Kakor kamen. Cilindri drhtč. Palice so kakor peroti. Prodajte brž, brž!
Večer. Mali rentnik Doubeaux se bridko joče, vtaknil je nos v telovnik iz vdblodove dlake — treba bo pustiti smetano, piti k^r mleko. Ä ori ljubi najbolj na svetu, feoij nego Belgijo, bolj nego hčerko Aneto, bolj nego telovnik i z velblodove dlake — svojo kavo s smetano.
Van den Mer^oče pa cedi sline in gladi — ne bedra Jeanne, saj je danes torek — temveč kup papirja. Zdaj je na varnem za vselej. Živo srebro ga ne bo pustilo n*i cedilu. Lahko bo živel tudi sto let — saj je na svetu Vichy, zdravilr-o blato m elektrika.
In živo srebro res ne pÄ na cedilu. Ničle dohodkov se spiljejo kakor zemlje pri branjevki, H je»prevrnila košaro. Haičalc je skoro New York. Na griču je ravnateljev* vila. Zemljo za vrt sc pripeljali od daleč, — izbrane vrtnice «ros» de France» so .dišale po burgundcu. Ceste. Avtomobili, Kiosila zri povabljene. Časnikarji. Statistika. Vagoni lete. Bolnica natlačena. V naglici pokopavajo. V Bruxelles pa letijo brejavi: «nakazali... na vas račun. .. dva mžlijooa.»
Jegortč kašlja. Dela do kolena v vodi. Kaj je novega? Nekoč , jo spustil na tla svetiljko. Globa. Nekoč — v .pijanosti — je prižgs-I cigareto. Tudi to se je srečno is teklo. Nekoč pa. se je spri s pred* delavcem Vasiljevlm. Vasiljev ga je hotel ubiti, a je bil usmiljen in mu samo prijaznd isBSKsob. Predzadnji še — drugi so izpadli sami. Kaj zato, tudi brez sob se živi! Le dolgčas je hudo. Barake, prepir, pot, uši, težko spanje.
Edino, kar ima, jc Andrjuška. Pogumen dečko. Prej je vozil zgoraj samokolnico, zdaj sc spušča v rov. Plavolas je, vesel. Včeraj je dobil plačo — kupil jc klobaso in jo dal očetu. To je veselje.
Ali pa pove kaj takega, da prične trhlo srce skakati in lajati kakor ščene. Na primer: Nekoč, hudiča, že posvetimo tem Fran? cozom!
Andrjuška je res veselje.
Izpadel je. Jegorič je to vedel, a se je prestrašil. Ponoči pa je imel prvič v življenju čudne sanje: sedi tam Francoz, na glavi ima namesto kučme kar ccl stroj, kakor kak bet, jč raka, rak pa je velik kakor jagnjc, on pogoltne cclega. Škarje mu štrle kar iz trebuha, nekoga so zagrabile — a on ne ve koga. Zbudili so ga na delo.
Zgrabile so njega, Andrjuško, sinčka, edini up! Prišli so iz rova, njega ni. Zaman so preiskali vse kote. Rov so zapečatili — to je po postavi. Dva dni pozneje so ga sicer zopet odprli — podkupili so nadzornika. Šele pozneje so našli Andrjuško z razbito glavo: pal je. Jegorič je šel zjutraj s svetiljko gledat v rov. Francoz ga jc pojedel: veliki, z betom in škarjami. O, kako bi ga zgrabil, pobii, vrgel dol med žveplo, smrt in ogabnost!
Pisarna mr. Van den Mera. Jutranja pošta. Zbor delničarjev? Ni strašen — saj ima sam dve tretjini delnic. Poročila iz Halčaka. Nakazilo, ničle. Zdaj pa kultura. Boj klerikalizmu. Svoboda pre? pričanja nad vse. Posvetna šola. Pomagal bo naprednemu ministru, socijaliste pa povabi na^prosvetno prireditev. Utrudil se je. K draguljarju. Nekaj prikladnega... Zaponka v modernem slogu — briljantna kača v liliji. Jeanni za sinočnji večer. Ona je sedaj na višku — spočetka plašna deklica, potem tigrica, naposled pa skrbno: «no, oddahni se» in kava, cura9ao in še več — z eau de colognom ga drgne, da sc odpočije vse telo. Obed. Koncert. Van den Merovo srcc sladko bije med napudranimi rameni in fraki v taktu z otožnim Chopinom — bil je mlad, zdaj pa starost, žena je umrla, jesen življenja, — in odgovarja viharnemu Wagner ju — šc bomo živeli, Jeanna ima nožico, to jc divota. Venec dneva pa jc večerja. Miza je oltar z darovi vseh dežela. Atlantske ostrige. Astrahanske ikre. Burgundee. Pomaranče z Jafe. Cejlonske banane. Javanska kava. Španski kseres. Mr. Van den Mer ne jč, marveč moli — sprejema darove zemlje, kuharsko umetnost, promet, kulturo. Potem — v snežne rjuhe. To je zadnji trenutek
—	ničle, dobiček, vedno naraščajo. Srečni Van den Mer plava v hladnem živem srebru.
Jegorič je dolgo beračil v bolnici — nima moči, prsi ga bole, ves je sključen. Dali so mu steklenico mazila. Jegorič pa je naredil požirek in postal vesel. Izpil je ves eter. Odkriti se mora, pretežko mu je na srcu. Šel je k vdovi Arini.
—	Koga češ? Čisto za nič sem — bolna ležim. — Saj nisem prišel zato! Zavoljo Andrjuške. Francoz pa ima škarje. V svetem pismu stoji — pride sovražnik človeštva, da uniči človeški rod. Zato je razkopal zemljo. Komu je treba živega srebra? Saj to ni premog ali pa železo. Zlato izloča z njim. To pa že vemo, kdo rabi zlato. Pojedel je Andrjuško. Pride čas in je že blizu. Moli, Arina, da nc zaspiš. Jaz ga bom, gada žveplenega! Bog pomagaj!
Stekel je ven. Padel jc na mrtvo zemljo.
Del drugi.
Nekje je vojna, v Halčaku pa so rovi in žveplo. Rudarji so v vojski. Na delo so prišli Kitajci. Jegorič je ves zmeden. Francoz spušča pline, ubija ljudi, hoče ugonobiti krščanski svet. Jegorič jc pripravljen na zadnjo uro. Pije eter in bencin, dela. Večno — podnevi in ponoči — vidi rudnik, spodaj pod zemljo pa drugega Andrjuško. Na vasi oznanja:
—	Pripravite se, da ne bo vseh požrl Francoz! Ženske po? slušajo, tulijo, se pripravljajo.
Nekje je vojna, pajčevina jarkov. Debelijo se žepi dobavljalcev. Za pedenj zemlje umirajo desettisoči Petrov, Peterov in Picrov. Vojna. Halčak pa pijančuje, razgraja, koplje živo srebro, pri? čakuje.
Nekje je vojna. Nekje je Halčak. Tukaj pa diši po mandarinah, parfumu, bencinu Fordov. Monte Carlo. Bivališče monakovskega princa, ruskih knezov, vohunov, aristokratskih vlačug in Van den Mera. Kaj hoče? V Brusclju jc vojna. Tudi tu nc bi bilo slabo — palme, morje, kazina, languste — toda... Veliko jc neprijetnosti. Nemci so zavzeli tovarno orožja in časopis, zamorcc love in ženo v vojno — ti sedaj ne kupujejo malikov. Namesto Angležinj je v slikarski šoli vojni štab itd. Treba bi bilo postati vojni dobavitelj, toda Van den Mer se počuti slabo: podagra, slaba prebava. Jeanna je odšla s kubanskim veleposestnikom. Njeno mesto — bolj na? tanko rečeno, njen čas — sreda in sobota — ni zaseden. Emil je ostal v Bruslju. Pomaga Nemcem izvažati premog in — kot patriot
—	pričakuje povratek Alberta na belcu. Franca so poklicali k
vojakom, a se je izmazal s pomočjo bistroumne kombinacije čekov, latinskih bolezni in ognjevitih izjav v časopisih — «mi zmagamo». Namesto v Ypres se je rajši odpeljal v osvojeni Togo, da prične kupčijo z zamorci in izdeluje gumi. Oče je sam in mrk. Edina tolažba je Mercure. Inženjer poroča: «Vse v redu. Kitajci naročeni. Delo poceni. Velika naročila za Ural. Pošiljam 320.000.» Poštne vreče lete okrog Norveške, da se rešijo zvitih podmornic. Živo srebro teče. Van den Mer še lahko živi med oleandri vile «La Muette», je marinirane prsi kitajskih rac, včasih, če je lepo vreme in ne nagaja zdravje, poljubuje tudi prsi mile. Cureille, znane v Niči, in igra v kazini, dasi samo «črno in rdeče». (Velike igre si ne upa — kje so časi!) Bog in neznani Halčak ga nc za* pustita.
Vojna se nadaljuje. Štabna poročila, invalidi, izvoz. Nenadoma zadoni na severu (60°) prva slabotna salva: «Dovolj!» Delnicc, fronte, cilindri, srca nalahno drhte.
V	Halčaku je še mirno. Pripeljal se je boljševik, mornar, lepo je govoril in sam je vesel, zastaven. Nihče ni razumel. Napili so se vsi. Samo Jegorič je vpil: — Zdaj je konec, pes šarasti! Kristus je vstal!
V	Monte Carlu je bolj nemirno. Vročina. Van den Mer pa nc mara vročine — je nadušljiv. Razen tega mu ta revolucija ni po godu. Delnice so se znižale za osem točk. Seveda se bo vse uneslo. Kakor pri nas leta 1830.
Republika na sebi ne moti. Socijalisti so tudi prijazni ljudje. A za sedaj je slabo. K mile. Cureille ne sme brez prstana ali vsaj klobuka. Vročina pa narašča. Pogledal je tlakomcr — povsod je ljubil živo srebro, od ogledala pri mile. Cureille in do zdravil, dasi jih nikdar ni potreboval, vedno je bil previden — pogledal ga je in se blaženo nasmehnil: živo srebro sc je stisnilo, kazalec je padel na malo besedico: «nevihta».
Nevihta je izbruhnila. Daleč. Na severu (60°). Bum! Topovi križarke streljajo na carsko palačo. Ljudje umirajo in vpijejo «mir». Eni kriče: Evropa, Rusija, Dardanele, ideali, obresti, lepota, restavracije, balet, država, Curasao. Drugi pa kriče: mir vsemu svetu, bum, bum! Oni, ki branijo restavracije, državo, safes, Van den Mera, so vedno bolj slabi, njuhajo kokain, odletc proč, v morje! Nad vsemi pa je človek v čepici, nizki, čokati, z glavo kakor krogla. Smehlja se. Pesem vre: «Razrušimo ves stari svet...» Lonec vre in krop meče kroglo na površje.
A potem? Pesem še ni končana, nihče ne ve in noče vedeti. Le po njem — bum!
Zdaj Jegorič razume. Marca meseca so ubili stražnika — bc* darija — bil je dober človek, rodbinski oče. Poleti so zažgali inženjerjevo vilo. Tudi ni prav. Seveda je inženjer njegov upra* vitelj, ampak poglavitni je Francoz sam. Jegorič kriči:
—	Tovariši, pozor! Primite hudiča samega! Živega srebra hoče, ker to je naša kri.
Vsi razumejo: — Res je! Tako je! Proč z imperialisti! Vstaja Halčak, težek kakor kamen, omamljen po delu v rovih in po ženskah.
Radiospostaja. Sprejemalci poslušajo utripe žile človeštva. Grozna bedarija. Eiflev stolp vpije:
—	Zavzeli smo prevoznikovo kočo. Nemci so izgubili štirideset tisoč, pod orožje so poklicani sedemnajstletni, vsi so navdušeni.
Votlo bobnenje. Nauen:
Francozi so vrženi iz prevoznikove koče, sovražnik je izgubil dvanajst polkov, petdesetletni so poklicani pod orožje. Vojaki hrepene po bitki.
Škrtanje... Boljševiki pošiljajo v ruščini — «vsem, vsem vsem». Wilsonu, Cleman^eauju, kralju Emanuelu, papežu, šleskim rudarjem, kaizerju, zamorcem, štorkljam ob Nilu, egiptovski mumiji v Louresu in bodočemu človeku. Vsem:
—	Car je padel... prožimo roko ... mir vsemu svetu.
V uredništvu lista «Petit Ni^ois» se je razpočila bomba. Brzo* ja v: «Eiflev stolp je sprejel...»
Urednik zahteva sode in mokro brisačo, ker jc slaboten in katolik.
—	Daleč je sicer, toda ... Mati božja! Kaj neki misli policija — postreljati vse!»
Mladi stavec se blaženo smehlja in zloži ganjen šest navadnih črk v skrivnostno ime:
«Ssosvsisest.»
Zložil je, čita, razločno sliši: Bum...»
A domisli se policije in molči.
Van den Mer ima slab dan. Nemci so zavzeli prevoznikovo hišico. Zdaj je še bolj daleč od Bruslja in Emila. Iz Rusije pa ni nič. Na promenadi je srečal mile. Cureillc. Ona je zdaj kakor marmor iz muzeja. Niti besede. Jasno — kje so dragulji? Denarja
pa ni. Obed ne diši — težki roastbeef tišči. Sklenil je igrati Vf kazini. Od začetka za malo denarja, potem vedno več. Razgraja. Saj trdijo, da so Van den Meri po materi španske krvi. Ni on Španec, junak in brezumnik? Krogla skače, zasmehuje in nosi propast. Stopil je ven poten, s težkim roastbeefom v želodcu in s kamnom na srcu. Izgubil je 140 tisoč. Zdaj je edino upanje — živo srebro. Solnce plaši oči po lestencih kazine.
Mlečnozobi paglavec, ki jc dobil tam sto frankov, govori svojemu dekletu:
—	Zdaj sva bogata, moja si, nocoj bova skupaj... Kupi vrtnico, odšteje bakreni drobiž in ji izroči cvetko svečano, kot da so to biseri. Prodajalka zavpije hripavo:
—	Večerni listi... V Rusiji...
Saj niti ne ve — kaj je v Rusiji. Ve samo, da je to neka provinca, radi katere bodo gotovo kupili list. Raztreseni Van den Mer da mehanično novec, vzame list.
Zamazal si jc roke s časopisom. Skrbno briše z robcem. Vsede se na klop pod palmo, gleda krotke morske valove, mastne bele vile, paglavca, ki hiti poljubljat zagorelo dekle, gleda in bi rad še zelo živel.
—	No, «Mercure» me bo rešil! Kmalu pride denar... Mirno odpre časopis. Nekoliko groznih besedi. Časopis zdrsne na pesek. Van den Mer je razumel. Urno — kakor hodijo v urad, da ne zamude ure — gre poleg mirt in vrtnic v svojo dremajočo vilo.
Večer je nagel in blag. Oljke se blišče. Mirno morje je kakor posneto mleko. Pod tisoč zvezda na nebu cveto zvezdne skupine aster po vrtovih. Po jugu diši in po mandeljnih. Glasno se igrajo otroci. Lakaj Jaques kadi pipo na klopi. Nenadoma poči strel. Pipa pade in se zakadi v travi. Van den Mer drhti ob veliki mizi z bilancami in slikami. Suje z rokama, kakor da išče rokav suknje in počasi zleze iz naslanjača na preprogo. Zraven leži list: Radio «vsemsvsem!» in črna igrača iz tovarne «Van den Mera in S*va.», Liege.
«Petit Ni^ois». «Šc ena nedolžna žrtev zločinskih boljševikov.»
Venci — ministra umetnosti, sirot — nekoč jim je podaril veliko dobička pri kvartanju —, ravnateljstva kazine. Nastavljenci pariške pisarne «Mercure de Russic» so poslali skromne georgine, ker pričakujejo, da bodo odpuščeni, a na traku stoji: «nepozab* nemu ženiju rudnikov Halčak.»

• Mkdfl so Šv itwHetä in že kakšna! Halčak jc šestnajstkrat ispÄ^ffla^wil gospodarje. Bili so basi, rdeči, želeni kader m sopet Mi m rdeči. Ostala sta samo rudnik i& JegoriČeva brada. Sovražni ste a oidMc 7 ioUu.
V Rusiji je strahota. Kristus j« bil razpet sem m nekoliko ur. Tukaj pa Je krUža&o petdeset milijonov, leta leta... Pae-. jedo m mačke. Pravijo, da b6 dežja ss petnajst let. Tlakomer se mižati niti ss milimeter. To je osveta m kralja živega »rebra, Van den Mera!
Zctfcr se premakne drugi kazalec. Palača v Kaplja. Bronasti festend. Ra&trgane suknje. Številke; Kratke besede. V dvorani obup. Takrat prične gIava*fcrog!a s smehljajem, kakor nekoč, davno, nemara se pred vesoljnim potopom;
— Jasno fo... nujs&o... inozemski kapital.
NifeČe ne nasprotuje.«. Seveda, treba je lived, to j® začasno, »« bomo ss vdali Ampak dolgi mid, 's glavo na kupit aktov leži lepa, pralna m nežna Ta, ki se je rodila v oktobrski noč£ igraje zmetala ven kralje in svetnike, razbijala kakor kozarce raesta fn prepričanja, bila ranjena prt Prekopu1, junaško stradala stlri leta. Ta, 3d je hotela vse. Dvorana je njena krsta. Kiremelj gornik, vsa RSFSE pokopališče.
Emil melanholično seča šparglje. Postal je še bolj debel in idealen, Y&urih, po kosilu, je isavdahsijen naravnost mistično.
je čaške krone m mehikaaske delnice. Čehi m Mehikanci go vsak dan bolj mirni in pametni. Ni izgube, Radi tega stoji zdaj na posetnici a vednim 17-19, avenue <¥Art, Še nova točka; vila Monkepos v Spa. «Echo de peupie» sopet pridiga strpnost in mix en napredek. Angležinje rišejo cvetke. Zamorci časte trehwäaste maiike. Ž vedi in Amerikanci hodijo pobožno v čredah v «Ismo* cence». S eno besedo-: po nevihti je vedno lepo vreme. Samo «Mercure de IRussie». Sicer — Rusije ni več. Niti konzulata, niti države. Samo is navade jo tiskajo že na zemljevidih.
* Ampak kreme in dolarji se tudi xspreminjajo v franke, franki pa v šparglje, kulteo, mir.
.Toda *Frane — čudak — tr.di, da obstaja Rus i ja še smerom. Pravkar 'se je povrnil 22 Toga. Gurai. Slonovina. On ljubi tako življenje z revolverjema ifc^toru (španska kri). Rad bi prepričal brata:
* 2»*daje Wranglove utrdbe na ozkesi snedmorju, ki veže Kr.&a s kopnem.
—	Listi pišejo ... ruske prismode je menda srečala pamet. Živo srebro je drago: 28 frankov za kilogram. Halčak pa je neizčrpen ...
V Bruselj so prišli boljševiki. Res da so zločinci, ampak... Franc sklene poizkusiti. Zajtrk v «Grand*Hotelu». Ljudje kakor vsi drugi — oni v Togu so bili na videz bolj strašni. Saj imajo celo prijetne besede:
—	Jamstva. Ugodnosti. Dvajset let. Halčak. Franc šteje. In v svečanem odmoru med sirom in hruško izjavlja:
—	Velja. «Mercure de Russic» se obnovi. Vaša vlada z dolgim imenom podpiše pogodbo s tvrdko «Van den Mer S*va».
Emil vzdiguje obrvi — je začuden:
—	Hočeš tja?
—	Zakaj pa ne? Če sem bil v Togu...
Emil se vda. Ni nestrpen. Razen tega je prijetno dobivati iz divjaških dežel lepe ničle, kakor jih jc dobival nekoč oče.
Franc se pripravlja. Štiri inženjerje vzame s sabo, enajst urad* nikov in zamorca Usuja — za osebno stražo. Kupil je tri kožuhe, popotno lekarno, zaboj mila, hribe konzerv, kodak in debel dnevnik. Emil ga spremi na kolodvor. Čudna reč — nihče ne raz* ume, da je to zgodovinski dogodek, da se pelje — junak, Kolumb in Frančišek Ksaverij, v puščavo, kjer bivajo ljudožrci in sovjeti. Drugi gredo samo v Köln po suknjo ali v Berlin zaradi zabave, Franc pa — tja.
—	Ti si pravi sin Feliksa Van den Mera, pravi Emil.
Vlak gre. Emilu se zdi, da mu lije v žep zaželjeno živo srebro — 28 frankov za kilo.
Izredna seja sovjeta v Halčaku. Govornik iz mesta razlaga:
—	Vlada delavcev in kmetov ... pogodba ... Gospodarska nujnost...
Vsi vedo: tak se spet začne vse od kraja.
—	Kdo je proti? Naj vzdigne roko.
Nikogar. Vsi samo sklonijo glave in stisnejo zobe. Tiho je kakor v Kremlju. Samo Jegorič vpije:
—	Izdajice! Ne pustim Francoza. Umrjem, a ne pustim!
Franc je prišel. Nabira delavce. Čez dva meseca bo vse v redu. Velike sesalke gonijo vodo iz rovov. Usu stoji pri vratih pisarne in ne pusti noter nikogar.
Rudarji ne vedo, kaj hočejo. Dela niso vajeni več, legar raz* saja. Toda plačali bodo z moko. Gremo! Gremo! Celo stari Sizov se vzdigne v vročici in pleza proti rudniku:
—	Saj sem dober rudar! Daj kruha! No, daj!
Usu pa odpira bleščeče bele oči. Videl je zamorske junake, ranjene leve in šc več — bele ljudi, vojno, Pariz. Ničemur več se ne čudi.
Jegorič se jc odločil: žrtvoval se bo, a vendar rešil. Glava je sicer v ognju in telo boli, kakor da grmi voz po njem — legar je tu — a kaj zato. Osem let je pričakoval. Mimo gre Usu. Jegorič se je stresel. Zamorce ima s seboj! Težko bo! Jegorič se obotavlja. Toda zdajci sc odkrije zemlja. Globoko doli zagleda Andrjuško, belo jagnje, ubiti otrok. Pojdc!
Usuja je premogel spanec. Jegorič je prežal. Urno jc skočil skozi okno. Ves je v vročici, ušivi kožuh, umazana brada je rdeča kakor cinober iz Halčaka. V roki stiska kamen. Franc pa sedi in piše. Majhen je, v športni suknji — igračica, ne človek. Ravnateljstvu poroča, da je končal pregledovanje. Zdaj bo treba ... Kaj bo treba — tega še ni napisal. Gleda razmršeno brado in je obstrmel, dasi je vajen voditi stotine mešetarjev na borzi, gospodične v «Inno? cence» in zamorce pri lovu na nosoroge. Ne pokliče Usuja in ne vprašuje. Sluti, da to ni tat, ki hoče konzerv, ne ropar in ne morilec, to je Halčak sam, težki dih krvave razkopane zemlje.
Ampak kaj bo? Jegorič jc tudi obstrmel. Roka s kamenom se spusti navzdol. Je to tisti veliki Satan? Kje so škarje, železne noge? Majhen je in slaboten — skoro kakor Andrjuška. Oči se omočijo in iz trebuha se mu dviga soparno, močvirno sočutje. Stopi bliže, požgačka Francu lice z brado:
—	Eh, tudi živo srebro ti ne pomaga! Lej, kako si mršav!
Žalosten in prevaran odide od Francoza v praznoto.
Franc se jc zavedel, ko je Jegorič odšel. Oštel je Usuja. Čudne Jegoričeve besede ni razumel. Menda je bil pijan, ker so vsi lačni. Nenadoma je občutil srbečico pod levo prsno bradavico. Z ogab* nostjo se jc namrdnil in umil prsi z razkuževalnim milom. Nato je pisal dalje: «... pošljite še tri velike sesalke. Dva tedna kesneje bomo pričeli z delom.»
A delo se ni pričelo. Trinajst dni pozneje je Franc obležal. Ni pomagala ne lekarna, nc milo, nc prestani Togo. Leži in voha — žveplo. Toplomer ima pod pazduho. Živo srebro se vzpenja gori. Brada mu ščegeta lice ... Srce, srce. Bode! Tla se razpočijo — neki starec ga vleče za nogo v luknjo. Konec.
Zdravnik pravi: Srce ni vzdržalo.
AT*
739
Štirje inženjerji, enajst uradnikov, zamorec Usu, lekarna in preostale konzerve potujejo v posebnem vagonu preko Rige — domov.
Emil čita nedeljski podlistek: «Zadnji znanstveni uspehi. Človek je lahko nesmrten. Staniče...» Sladko zeha. Žena rahlo igra Mcndelssohna. Žena ima krasen posluh, čuvstvenost in najlepše prsi v Bruslju: dva Vezuva na vitkem stasu. Zdajle pojdeta — Emil že vidi modri pidžamo. ki jo vzburkava sladki potres. Nekdo potrka. Lakaj. Brzojav:
«Franc Van den Mer umrl za legarjem potujemo Bruxelles.»
Žena se je hotela zjokati — Emil je ni pustil. Ima preljubeče srce in bolne živce.
—	Saj sem rekel, da Rusije ni. Halčak je sam legar. Kaj je na izgubi Franca in izgubi živega srebra? Prepričan sem, da se po Beneševem govoru dvignejo češke krone za deset točk. Franc jc bil sanjač.
Žena je potolažena:
—	Seveda. Zato pa ni sanjač naš mali Louis. On je naslednik tvrdke «Van den Mer S*va».
Emil se je pretegnil:
—	O tem ni treba več govoriti. Sicer...
Mislil je — sicer se prično jokavi spomini — otroška leta, slovo na kolodvoru, njegova potovanja in slično. Potem pa bo res nerodno pričeti najpoglavitnejc, to je modro pidžamo.
Šla sta in na zakonski postelji sredi modre svile, puha blazin je prevlcklo lahno smrčanje črno halčaško luknjo.
V	Halčaku se je ustvarjala sredi vzdihovanja, šepetanja, mo* litve — čudna pravljica. Bil je starec, ki se ni vdal in je umrl kot mučenik. Ljudje so umirali. Utrujeni preobjedeni legar je brez slasti zevaje pobiral zadnje žrtve. Zato pa je nastajala povest o svetem Jegoriču. Ni bilo starega meniha, ki bi jo zapisal z gosjim peresom in cinobrastimi začetnicami na trdne usnjene pole. Ni bilo pesnika, niti časnikarji niso vedeli za čudežno izmišljotino. A pravljica je šla, prepojila slamnate strehe, rdečo zemljo pod snegom, ovčje kožuhe in cclo zrak, da bi pozneje novi ljudje s krvavimi curki prebudili Umrlo, da bi spet ob novem potresu zlezel Emil ali Louis na mehko preprogo svoje sobe.
V	Halčaku pa ni ničesar. Praznota. Krog je zaključen. Pomlad. Žalostna trava. Ni ptice ne ovce. Konec je podoben začetku.
rernej Jereb / Suženj demona _ ^
Prišel je konec šolskega leta. Ko so delili izpričevala, serije" ustavilo profesorjevo oko na meni. — «Čudil sem se,» je zganil moje izpričevalo,, «Nemščina! In v prvi vrsti še nekaj drugega. Pazite!» — Mrzlo me je izpreletelo po hrbtu in skozi mozeg. Trepetaje sem razgrnil list. Letoje bilo izgubljeno!
Hladne kaplje znoja sem čutil na čeluTUsoda se je neusmiljeno poigrala z menoj. Komaj sem čakal, da končam in grem, pa sem obsojen še na eno leto tega življenja.
Ravnatelj me je gledal z bistrimi, filozofskimi očmi, ko sem ga vprašal skoraj očitajoče:
«Kako se je to zgodilo?»
Nasmehnil se je izpod navzdol visečih brk in je dejal mirno, skoraj očetovsko:
«Moj dragi, vi mislite, da se vam je zgodila krivica. Morda bi vam bili izpregledali, čej)^ne vedeli od vaše gospodinje, da sc bavite z raznimi, dijakom nedovoljenimi stvarmi. Zato gospodje niso hoteli imeti usmiljenja. Da, da,» je dostavil, «ljubice in pesmi...»
Dolžili so me tudi pamfletov na profesorje, ki jih nikoli nisem spisal. Vendar se radi tega nisem zagovarjal.
«Prihodnje leto imate priliko, da se poboljšate.»
«Učil se bom privatno.»
«Tako?» se je začudil ravnatelj. «Dobro. Ali vaš oče naj pride.»
Ta je prišel in jc slišal: «Ljubice, ljubice, ljubice!» Bil je silno ubog in potrt. Gledal me je s tako vdanimi in žalostnimi očmi, da bi se bil razjekal pred njim.
Gospa Fani jc sprva pobledela, koj nato pa se je uravnovesila. Nekaj drugega je šlo skozi njo in njena beseda ni mogla molčati.
«Eno leto dalje boste pri meni.»
Mojemu očetu pa je_ dejala; «Tega je kriva Tončka.» Moj uboai oče jc verjel. Prepričala ga je, da se je trudila zame. Ome* nila je, da ne ve, kam bi šla čez počitnice, da bi si ohladila živce.
Tedaj je dejal oče: «Pridite k nam; v hribe.»
Zakričal bi bil, a sem moral molčati, ko je oče povabil prilež* nico svojega sina v hišo. Saj so še modri profesorji obsodili čisto ljubezen in dovolili leto uživanja nji, ki je bila kriva mojega padca. Greh je samo tisto, kar je očito, vs<^ ostalo je dovoljeno. Človeško življenje je sestavljeno iz atomov ironije. Vse naše sodbe so krivične. Zadnjih vzrokov človeško oko nikoli ne razkrije.
Ko sem povedal Tončki, kaj se je zgodilo, je pomislila, nato se je nasmehnila:
«Lepo je to! Ne bom hodila v šolo in skupaj bova od jutra do večera.»
Edina, ki sem našel tisti hip duševno oporo v nji.
Tisto poletje ni bilo dežja, trava je bila zelo visoka, gozdno drevje ni pripuščalo niti žarka skozi gosto listje. Bil sem sam zase, ležal sem na gozdnem mahu in strmel v veje dreves, ki so se križale in prepletale kot moje misli.
Le k sosedu sem šel. Franckino oko me je gledalo to pot ne* znansko lepo in otožno. Ko je nastal večer in ni bilo luči v sobi, sem jo objel okrog pasu. Ni se branila. V minuti, ko sva bila najbolj sama, mi jc povedala, da jo snubi dober in premožen <^fant. Le eno je vznemirjalo njeno vest. Imel je razmerje z vaško izprijenko, otroka so prisodili njemu. Radi tega je bila misel nanj težka, njeno srce se je upiralo ...
Uboga Francka jc mislila, da sem jaz nedolžen. Bilo me je sram pred njeno čistostjo. V tistem hipu bi jo iz spoštovanja do nje nc bil poljubil. Moj.e_ustnicc so se dotikale strahot...
«Kaj mi svetuješ?» me je vprašala vdano, kot da sem jaz edini njen svetovalec, njen brat, njen oče. V njenem vprašanju so ležali vsi moji pogledi, vse moje lepe besede do nje, vsi davno izzveneli smehi. Zvenelo je vprašanje, če jo ljubim, če sme upati...
Moje srce je bilo razdrobljeno, dejal sem ji: «Stori, Francka, kakor veš. Če je dober, boš morda srečna z njim.»
V	mojem odgovoru pa je ležalo zanjo vse nekaj globljega. Kakor da ne more verjeti, me jc gledala za hip in dejala počasi:
«Težko mi je, ker ne vem ...»
V	njenem srcu je odločilo dejstvo, da me je obiskala Tončka. Očitanja staršev so jo bila spodila, hrepenenje po meni jo je pri* gnalo. Bila jc naivna; svojemu očetu nisem mogel natveziti laži, preveč bistro je gledal.
«Glej, da odide; gospodinja jc dejala, da je slabo dekle.»
«Ker jc ljubosumna.» Ta beseda mi je ušla.
Moj oče jo je ujel in ni dejal ničesar. Tončka se je odpeljala, zdolgočasena nad enim samim dnevom, ki nama ni dal niti minute samote.
Takrat sta se videli Francka in Tončka mimogrede. Franckine oči so gledale težko in se niso mogle dvigniti do mene.
Kig ®sm jo dobfl plakajožo vrtu, sem ^il k ©.jSy potešil oem refeo kvog njenega pas« In d©?, svojo glavo. k njeai Oa* as je • kraa«JmMa	objemu,
«Kaj ti je, Prasseka?»
«ÖäbäÄ eeicQ se. Vzmz<&zi ga.»	s
«S&j srečna-*
«Ti to govoriš, Ster IjubiS, kogar tvoje, srce
Tisti trenutek sem r&sumel tragiko šmsfce. Boleh me je. Osa sa® j© gledati«. nepreotao s veiskim očmi, kot da mi očita...
Ko je' psišla gos#a Farn, jo je oče mrsfe sprejel- Po^atfjea&a je obsttth »tu Jsi vedela,, k&j saj stfoti Fo teetfi besedi j® raspodfla vso assmjo, ode je veselieje posedal; tedaj je seääa. "Tako je
Bila je vesela, prikupila 3© je ljudem, g meni?, j® govorila m&ogo. V pisanih barval?, me je o^isaia, te Ibarve pa so v žarosnetu ksaečMh duš padaše sme»
«Vidite,» tffl-i je dejala ftekoč. «Francko bi morali ljubiti, o&a je dobro deMe.»	*
Jas ničem dejal ničesar. Bil sei», vesel, da js vpričo očeta njeä vpliv pofeledel Eägal sem g-» ji v duši. To je občutila, sato je poeftaj«]la ravaodušiaejSft od -fee do d&e, Nekega jutra nad je
«Pridite!» me je gledala v odi
J&n nisem dejal ničesar m nisem prišel.
*
Ko so minile počitsiee, sem občutil grenko s&vest, kako? da nimam ta£ pod nogami. Kri?_o>j	dft ^ ksj ai&ue?
Radi tega^nisem mogel biti doma; trpela je dra&ä*» sramota je ležala. a'a vseh im poomeh ljudi Moral sens iti v mesto-ia saa* d&Ujevati s^o življenje.
Qlobofco sem bil poaižan. Invel sem trdno voljo, da premagam vse. Vendar. se aiaeia «čžL Užival' aesa le&> svobode, ki j» ostala kot skin fač v mojem spominu.
- Hod^ eem v naravo in sanjal Včasih nie je dofcila ob Soči jutranja satja samega, 'ko ss&ä pöölu&ä! slap ptačjife glasov.
Vse, kar se' je godilo z menoj, sem prejemal s nasmehom. Tu pa tam ee je ukresala i&kra v mojübi očeh. Moj eferas se je jzreesvil; kot da bi mi stopi! ves £|držev&&! stmp hkratu v gkvo, sem strnil pest. Kadar me je-feospšMteni -videla takega, je odšla» Tistega kg sem jo \mogk pog&biti
«Tjfea voda ste.»	^
Bil sem. Sam sebe sem se bal. Igral sem bližajoče se izbruhe. Lagati pa nisem mogel. Zvezde so odsevale mojo pot, listje je ponavljalo moje besede. Skoro nikoli ni bila zabrisana pot za menoj in za Tončko.
O počitnicah se je bila Tončka izpremcnila. Zdelo se mi jc, da je otožnejša in da se me je naveličala. Hodila sva ure in ure in sva bila tiho. Saj nisva vedela, kaj je temu vzrek.
Postal sem bolestno ljubosumen nanjo. Sanjala je o veselicah, lepih oblekah, avtomobilih in bogastvu. To me je bolelo, ker sem vedel, da lej>p telo vselej trenutno doseže, kar poželi. In res mi je dejala:
«Ali si bil že kdaj tam gori?»
«Kje?»
«Pri tistih ženskah... saj veš.»
To me je vprašala s takim ravnodušjem, da sem ostrmel. Niti rdečica jc ni oblila.
«Ne,» sem utajil. «Čemu vprašuješ?»
«Tako. Lepo življenje morajo živeti.»
«Tončka!»
To sem dejal in nič več. Iskal sem besed in nisem jih mogel najti. Ali so bile svilene obleke in svetle kočije, ali je bila po* štenost za to besedo, ki jc pljunila v najino srce?
Spoznala je, da se ji je zareklo. In da bi se opravičila, je dejala: «Čemu imajo eni vsega, drugi pa nič? Jaz bi rada živela sijajno ... Ali je to greh?»
Gledal sem jo. Moje srce je trepetalo. Še vedno me je zrla lepo, nedolžno, celo čudila se je, da sem se zavzel.
«Kaj misliš?» je vprašala.
«Mislim, da govoriš strašno neumno. Poglej... če bi jaz imel vsega, oblekel bi te v lepo obleko in peljala bi se v divji naglici, da bi žarelo mimo naju ...»
«Kako si moj!» se je nagnila k meni.
«Ker pa tega ni, morava gaziti blato. Če nočeš biti Hanca, ne moreš biti moja.»
Bila je tiho. Tiho sem bil tudi jaz. Zdelo se mi jc, da se bo v razdalji tihe muke razcepila cesta in bova šla vsak svojo pot.
Moja slutnja se je uresničila. Tončka je izostajala; včasih je po več dni ni bilo. Mukepclni so bili večeri, ko sem hodil ob vlažnem jesenskem vremenu samotno pot v polje mimo murv, kot mimo procesije ljudi z ogromnimi glavami. Hodil sem tja in sem, tisoč misli sem zamislil in zavrgel... Ni je bilo. Vsak tuj človek
me je oplašil, slednja senca je vzbudila trepetaaje v meni. Tako sem čak&i tire m me,
Traden in premočen seat!i se vračal domov. Ko je prišla, sem ji s prvim pogledom vse odpustil. Niaem ji razodel mieJi, da sem Ijubosumeat nanjo, da me morda vara, ker sem se bal» da se osmešim pred njo. Ljubil ossn jo blazno; bila mi je edir?a duševna opora, moral sem jo imeti '
Misel, da me vara, se je poglobila, ko sem jo srečal na cesti s pismom, ki ga m hotela pokazati in si ga tudi iztrgati ni pustila, s Ta navidezno malenkostni dogodek me je pretresel do dna. LeŽč na postelja sem razmišljal, da ni niti ene bilke več, ki bi sne držala kviška Dvom o ženski zvestobi in prepričanje o njeni nestalnoeti me je razjedala.
M
•Tiste dni Je Francka obhajala ženitovanje; j m sem bi! njen d?"ig. Sedel sem na njeni desnici, na levici je sedel, ženin.
Ženitcvanje ni bilo veselo, trajalo je od jutra do polnoči. Včasih jje sazvenel smeh med nami Smejal sem se jas, smej^Ja se je tudi nevesta. Vendar se je nekaj neznano č»xdnega piedo med nama. Preden* je šla v cerkev, se je^ggibala mojih pogledov ir* komaj- da me fe popravila. Po poroki me je gledala ravno* dušico, le njeni pogledi so^psnaßjo dolgo viseli na meni Proti večeru, ko je vino razplamtelo krilni mogla zakrivati svojega srca.	*
Zrla me.je neprestano, govorila je s menoj. Včasih je družba naenkrat potihnila, slišal se je samo najin glas, da sva se prestrašila samega sebe. Ženin Js. opazil, da preveč govoriva, Francka ni opazila. V meni se je dvignilo nekaj is napuha in stopilo v glavo; postal sem razigran. Cigareto, ki sem jo ponudil jas, je kadila. Kadar sem dvignil kozarec, je pila. Kadar sem se zasmejal, se je nasmejala. Vendar je v dnu mojega smeha ležala uganka. Vsdfhnil sem, kot da leži gora na menL Vzdihnila je tudi ona.
Ko so še redki svačj?; za hip odstranili, me je pogledala s toliko žalostjo, da sem se zdrsnil. ? «Kaj ti Je, Francka?»
«Nič,» je dejala. «Smiliš se mi»
«Cemu?» *2em se zavzel. Zakaj, če bi bila ona mene vprašala, kaj mi je, bi bil odgovoril isto: «Smjiliš se mL»
Oust pa je sadrževaja jok v svojem glasu. «Ne morem ti po* vedati. Slišala sem nekaJ^a ne verjamem.»
Bala se je razdreti lepo sliko, ki jo je nosila o meni. V očeh, ki so zrle name, je bilo toliko čiste ljubezni, da se je porodilo v
najbolj zakrknjenem delu mojega razbitega srca kesanje. Tisti hip sem jo poželel.
Zapazila je cigaretin pepel na moji obleki. Skrbno ga je očistila, nato je njena roka nehote obstala na mojem iaktu, njeno oko pa me je merilo v dno. Bila je kot pijana, zamamljena za trenutek. Solze so ji stopile v oči in ji spolzele po licu. Tedaj se je zavedela, dvignila se in šla skozi vrata ... Ostal sem sam. Gledal sem strmo, kot gre moj pogled skozi steno in se lovi sam s seboj.
Vesel sem bil konca tistega dne in le predolgo smo se poslav* ljali. Njena roka je obstala v moji nenavadno dolgo. Nato se je obrnila proč, da bi~zakrila solzo. Bila sva^očena za vselej...
Ta tragika me^je pretresla v dno duše. Bežal sem domov. Oblečen sem se vrgel na posteljo, tedaj se je zgodilo nekaj nepri« čakovanega z menoj. V krčevitih sunkih se mi je pričelo potresati telo. Pričel sem jokati, da se je trgalo iz mene. Bil je prvi resnični plač v mojem življenju. Jokal sem silno, divje, neutešeno. da so tekle solze, močile obleko in blazine. Jokal sem eno uro... dve uri... kot da so se neskončni studenci žalosti odprli. Ali so bile moje duševne moči zlomljene, ali so bridkosti vseh dušnih pretresljajev prikipele do vrha in se razlile. Tega joka nisem mogel ustaviti, šel je kakor plaz ... Proti jutru sem se umiril in zaspal; spal sem dolgo, dolgo ...
*
Ko sem se vrnil v mesto, sem srečal Tončko. Bila je resna, zamišljena, skesana. Ko me je zagledala, je pričela jokati.
Čudno me jc presunilo. Pobožal sem jo po solznem licu in ji dejal: «Povej mi, kaj ti je?»
«Ne morem,» jc odgovorila. Pogledala me jc v oči in jc videla za vsak greh žc vnaprej odpuščanje.
Z jecljajočimi besedami mi je povedala vse. Zgodba ni niti poučna, niti kratkočasna, tudi novega ni nič na nji.
Tončkin oče je imel prijatelja, ta jc bjl odvetnik, star pohoten starec, ki je ljubil otroke. Kadar je videl Tončko, jo je pobožal po licu in ji dal bonbonov. To je bilo takrat, ko je bila še majhna. Ko je njeno telo zaokrožilo svoje oblike, je prihajal v hišo po? gosteje, njegov pogled jo je iskal. Nekoč sta ostala sama v sobi, poljubil jo je in povabil na dom. Sila, ki jo ženska sama ne razume, jo je gnala, šla je. Sprejel jo je prijazno, vrata je zaklenil. Ponudil ji je piškotov in likerja, albume z golimi akti, nazadnje jo je prijel in jo nesel na posteljo... Krik je presunil zid, ob kateri je stala postelja; v sosednem stanovanju so pričeli razbijati na steno.
Starec je bil premagan. Ozmerjal jo je z otrokom in zaloputnil vrata za njo. V boju je izgubila zlato zapestnico, ni šla ponjo.
Ta zgodba me je razočarala. Tc strani življenja nisem poznal. Njena odkritosrčnost mi je bila prijetna, vznemirjala me je njena dvorezna žalost. Kaj če njena potrtost izvira iz izgube zlate zapestnice?
Moja ljubezen je prvič dobila potezo samoljubja. Bal sem se, da bi je kdo ne vzel pred menoj. Ta misel mi je sedla v dušo in se me je držala kakor klop. Kakor je bila nevredna, se je nisem mogel otresti ne ubežati pred njo.
Tončka je bila ta dan vdana, dobra, mehka kakor vosek. Okle* nila se mc je, kakor da me noče izpustiti več iz rok. Šla sva na polje in stopila med njivami na ozko, samotno trato.
Mrzla in temna februarska noč je bila, le stežka sva razločevala posamezne obrise predmetov v bližini, nad mestom in nad obzor* jem. Vsepovsod je ležala tihota, v oddaljeni hiši na polju je lajal pes, luč je blodila okoli nje. Čudna tajinstvenost je bila razlita čez pokrajino; v ozračju sta ležali težka misel in žalost.
Sredi te mračne okolicc pozabljenih duš sva pogrnila pelerino in sedla nanjo. Nekaj časa sva bila tiho, nato sva dahnila v poljubu prvo besedo. Duša ni mogla izraziti v besedi; ne ona za prošnjo ne jaz za odpuščanje; vse sva izlila v dotikljaj najinih teles in sva se razumela do dna.
Tončka se je omamila; čudna omotica ji je planila v glavo, zdelo se jc, da se podirajo tla pod njo in da plava v prostranstvu ... Legla je in zaprla oči. V težki sapi jc dvigala prsi kot da trpi. Iz njih se jc dvigalo pritajeno stokanje.
Mojih dotikljajev se je zavedala le napol. Z roko sem do* znaval oblike njenega telesa. Na moje zadnje vprašanje je samo dahnila kot v sanjah: «Da» ...	X
Ko pa sem zagledal nasproti mojemu obrazu njen obraz, ki je bil mil, otroški, kot v omotičnih sanjah bledeč, se mi je zasmilila. Zdela se mi je silno lepa, žal mi je je bilo. Obtožil sem svojo žival* stvo in sedel poleg nje.
V tem se je predramila in široko odprla oči. Kakor divja je planila kvišku in zakričala kot otrok, ki se preplaši iz strašnih sanj.
«Mama, moja mama!» je šlo presunljivo skozi noč. «Kaj si mi^ storil? Kaj si mi storil?»
Od groze, ki jo je vzbudil ta žalostni, nečloveški klic, so mi stopile solze v oči. Kakor da kdo za svojim lastnim življenjem joče.	c
«Glej, glej konja ... Brani me!»
Njen glas se je stopnjeval v grozo, ki je bila neznanska, višja kot črno nebo tistega večera. Kazala je na rob polja, na breg Soče, ki se je le nejasno razločeval. Objela sva se, kot da se oba bojiva, da naju ne pogazi kaj strašnega, nevidnega v tej pokrajini.
«Saj nič ni!» sem dejal v joku... «Saj nič ni!» Buljil sem v temo. Zagledal sem ogromnega črnega konja, ki je bežal v velikih skokih čez reb polja, kot da ga neznana sila bruha do obzorja in meče v globino.
«Brani me! Brani me!»
Držala sva se sklenjena kot dva otroka in trepetala sredi noči; niti besedice nisva izgovorila več, tako silen je bil ta vtis.
Črni konj se je vdrl v tla, od nekje je v isti smeri zalajal pes. Trepetaje sva vstala s tal in bežala domov...
tf
Ko sem ostal sam na cesti, je šla procesija silnih vtisov mimo mene. Vsi dogodki iz dni muke, vsa spoznanja grdobije. In vendar sem, se čutil očiščenega po svojem joku, očiščenega tudi, ker se ^ moja sla ni dotaknila dekliškega telesa ...
Zavest zmagoslavja je šla z menoj, kakor tisti večer, ko se je prvič razgrnila v svoji lepoti pred mojimi očmi. Nisem se je do* taknil... Veliki duševni vtisi so me kovali in zgnetli v novega človeka.
Prijetno je človeku, ko se naenkrat sredi polnoči ?ave, 4äJe ßostal drug človek, kako čudno razprö ljudje, navajeni prejšnjega človeka, svoje oči. Kakor da je eno življenje dovršeno in to je umrlo in z njim vse in vsi, ki so ga spremljali, in začenja drugo.
Trepetal sem ob mislih na čistost, dekle in ljubezen, ta večer sem se smejal. Čemu sem klečal v blatu? Čemu sem prosil za pra* vico, ko pa je po naravi dana?
Kaj poreče gospa Fani? Zblaznela bo ...
Prvič je bilo, da se nisem plašen vračal domov.
V kuhinji me je čakala luč. Ko sem jo vzel, da pojdem v posteljo, se je prikazala gospa Fani pri vratih. Položila je prst na usta.
«Tiho! Na vaši postelji spi moj sorodnik. Dejala sem, da boste spali na divanu.»
Razumel sem vse. Stisnilo me je v prsih.
«Nocoj nc! Ravno nocoj ne!»
Pogledala me je pozorno. Njen obraz se je izpremenil. «Saj niste pili.»
«Nc!» sem dejal, «toda nočem!»
«Ne bom vas pojedla,» je dejala trpko, zaničljivo. «Vašemu dekletu ostane dovolj.»
Kakor da je pljunila vame. Zazdelo se mi je, da sem zašel v tujo hišo, med tuje obraze, s katerimi nimam opraviti nič več; stopil sem do vrat, da popravim pomoto.
Gospa Fani je spoznala moj namen, ko še prvi korak ni bil storjen. Vzela je ključ in ga je skrila v nedrije. Računala je, da me bo premagala s svojim mesom, če bom stikal za ključem ...
Pobledel sem. Zrl sem ji v oči, kakor gledajo krotilci kač. Ona me je merila od glave do nog.
Nato se je premaknila. Pelerino mi je vzela z ramen. Bila je blatna. Gospa se je pričela tresti, njene oči so dobile blesk risa. Z zateglim, zaničljivim glasom je ponovila dvakrat:
«Zdaj razumem! Zdaj razumem!»
Gledal sem drzno. Iz nje je bruhalo in padalo na mojo dušo.
^ Psovke in žalitve, vse, kar jc meni najsvetejšega, jc padlo v blato njene besede, ki so se izpremenile v krik.
Objela me je groza. V razbeljeno dušo je udarjalo kakor strela. Prikipclo jc do vrha.
Vse žile, vsi živci v meni so se napeli: «Tiho!» Pritajeno, a z vso sugestivno silo, sem izgovoril to besedo.
Ona pa je hotela izkričati mojo in svojo preteklost polnočni tihoti, izpovedati svojo dušo, in se ubiti. Jaz pa sem hotel živeti. Gorel sem, kipel kot polna čaša, planilo mi je v možgane, da sem občutil, kot da se je moje telo dvignilo in pada v neznansko brezno...
Naenkrat je njen glas utihnil. Ko sem se napol zavedel, sem videl, da so se moji prsti zagrebli v njen vrat in zadržujejo besede, da ne vrö iz grla. Slišal sem grgranje, videl sem bele pene na ustnah, telo se je zvijalo in stresalo.
Zavedel sem se polagoma. Izpustil sem jo v grozi nad samim seboj. Njen spačeni obraz je omahnil, zdrknila je na tla. Še jc živela, bila pa je strašna.
Polodprte oči so begale. Dal sem ji vode, položil sem jo na skrinjo.
Šele takrat sem se zavedel do dna. Postal sem skoraj morilec ženske. Kaj bi bil storil, če bi bilo to telo mrtvo ležalo pred menoj? Posluhnil sem, če ni nikogar, ki je slišal in zdaj prihaja. Vse je bilo tiho. Le težka sapa gospe je rezala tišino.
Malo da nisem planil k nji in jo prosil odpuščanja. Zadržalo me je sovraštvo, ki je bilo večje kot poprej. Sovražil sem jo radi tega, ker me je zavedla na stezo morilcev.
Ogrnil sem pelerino, prekrižal roke in stopil k steni. Mračno sem gledal na kepo, ki je trepetala v groznici. Njene oči so se zvijale v onemoglosti kot oči živali, ki slutijo smrt.
Bila je zlomljena. Demon je ležal pred menoj, suženj je bil grost. Strah pred smrtjo ji je zlomil vse sile. Prvič sem občutil, da sem gospodar nad samim seboj vpričo tega bitja ...
Ob tem občutku sem v trenutku zrastel sam v sebi in občutil zemljo pod nogami. Počasi, s prezirom sem obrnil pogled od njenih prosečih oči in stopil v kuhinjo.
Odprl sem vrata na verando. Potreboval sem zraka. Hotelo Storni je luči. Zadihal sem in razprostrl roke ... Mesec je bil vzšeT in predrl oblake, medla svetloba se je razlivala čez vrtove, cedre in palme so trepetale v nji.
«Tončka!» Ne vem, če sem mislil nanjo, ko sem izgovoril njeno ime, ali na eno tisočih, ki sem jo želel, da me pelje iz sence v svetlobo. Nagnil sem se čez ograjo verande. Moje roke niso dosegle žarkov.
Vrgel sem pelerino na cesto, roke so se oprijele stebra in trte, splezal sem na tla. V tistem hipu so se odprla vrata verande. Bled obraz se je prikazal v njih. Nisem razumel besed, ki so šle za menoj. Prezrl sem mahljaje roke.	i
Človek, ki bi bil kmalu postal morilec, sc je izluščil sam iz sebe in je stopal čez ulico, čez trg, mimo vrtov, v samoto, v svobodo, v luč — le eno ga je tiho grenilo, zdelo se mu je, da ima dvojno senco za seboj... Tej senci ni mogel ubežati.
Giovanni Papini / Walt Whitman ?
(Konec)	AA* ^f>
IV.
VWaltu Whitmanu izginja vekovita razdvojenost med mesom in dušo. Nekateri žive samo za meso in so pogani v slabem pomenu besede. Drugi dajejo duši služiti mesu in ti so presukani malikovalci, skeptiki, vražji, gizdalinski. Tretji žive spet samo za dušo in trpinčijo telo: ti so asketje, ki sta jih zavrgla Kristus in preprost človek. Četrti spoštujejo telo in ga stavijo duši v službo: to je primer Walta Whitmana.
Ali moremo trditi po pravici, da opeva telo zaradi telesa, ljubezen zaradi ljubezni? Ne. On opeva telo in dušo: dušo skozi telo in telo kot začasno oblačilo duše. In kadar poje o ljubezni, tudi o najbolj razpaljeni spolni ljubezni, ne misli kakor katerikoli
Latincc na nje hipni slaj, temveč vidi v moškem moža in očeta, v ženski ženo in mater in na dnu prihodnosti neštete rodove, ki se porode iz njune združitve.
So takšni ljudje — in katolicizem jih je mnogo poznal — ki drže svoje telo daleč od greha, pa so neprestano izkušani in trpinčeni in greše vsak dan in uganjajo nespodobnosti v svojih mislih. Ti so čisti po mesu in nečisti po duši in oskrunjajo, če moremo tako reči, duhovno življenje. So drugi kakor Walt Whit* man, ki žive v polni meri in v zdravju svoje telesno življenje brez prevar in krivih pretkanosti; tem se tako posreči poduhoviti tudi živalsko življenje. Ti drugi veljajo mnogo več nego prvi. Jaz cenim duhovno življenje nad vse, vendar baš zato nočem, da bi bilo prepolno očitkov vesti, bojazni in zatajitev zaradi telesnega življenja. To mora biti omejeno na najmanjše; mora biti očiščeno, v smotru netelesno, toda zatreti ga ne moremo — zato pa ga ne smemo ne preklinjati ne zakrivati. Walt Whitman je bil prvi, ki si je upal biti pred ljudmi nenraven zavoljo svojih nravnih smotrov in pornografičen zavoljo svojih čistih namenov, naj bo tudi za to slava njegovi duši, ki se ni bala omadeževati se, ko je sprejemala vase to, kar majhni ljudje imenujejo nespodobno.
Pustimo torej ob strani Whitmanovo nenravnost in telesnost. Preidimo k neki drugi obtožbi: k tisti o brezverstvu. Ni mi treba izgubljati časa za razlaganje, kako da ne pripada nobeni določeni veri. V vseh ozirih je stališče njegovega gledanja vseobče. Če vzamemo človeštvo v njegovi skupnosti, moramo priznati, da nima ene same vere. Walt Whitman pa, ki sam zase predstavlja človeštvo, sprejema vse vere, to se pravi: nobeni ne priznava, da bi bila več vredna od drugih. «Verujem, da se povrnem čez 5000 let ponovno na zemljo. Jaz pričakujem odgovorov proročišč, častim bogove, pozdravljam solnce. Naredim si božanstvo iz najbližjega štora in debla, plešem zaklinjajoče plese v središču obisov. Po* magam lami ali brahminu, kadar čisti svetiljke pred idoli. Plešem tudi v procesiji falusov po ulicah in se skrivam v zamaknjenosti in strogosti v gozdovih kot gimnozof. Pijem medico iz lobanj, ob? čudujem shaste in vede, spoštujem koran. Stopam na teokale, ki so oškropljeni s krvjo, in razbijam po bobnu iz kačje kože. Spre? jemam Evangelije, sprejemam Njega, ki jc križan bil, in vem, da je božanski. Poklekujem pri maši, ali stojim pri molitvi puritanca, ali potrpežljivo sedim v cerkveni klopi...» In to ni eklekticizem. temveč univerzalizem — popolno priznavanje religiozne tradicije, pa naj bo oblika, ki jo pokriva, kakršnakoli. Walt Whitman čuti potrebo po religiji in oznanja, da prihaja z novo: «Tudi jaz, ki
sledim mnogim in mi mnogi sledijo, spočenjam novo religijo in vstopam v areno... Potrjujem, da obstaja vsa zemlja in vse zvezde na nebu zavoljo religije. Potrjujem, da še noben človek, od začetka do danes, ni bil dovolj veren, niti za polovico ne.» — «Potrjujem, da mora biti dejanska in neminljiva veličina teh Držav njih vera.» In nekemu mladeniču pravi, da niso nobene stvari nič v primeri z vero.
Toda kaj je bistvo Whitmanove religije? V nekem spevu izpoveduje, kateri so njegovi bogovi: idealni človek, smrt, duša, čas in prostor. Vendar gre tu le za dozdevno mnogoboštvo: Whit* manovo mišljenje je enotno. Vse reči so eno: ta enota se lahko imenuje duša, se lahko imenuje Walt Whitman, a se imenuje še bolje Bog. Bog je vse in vsepovsod. «Jaz vidim stvaritve Boga v vsaki uri izmed štiri in dvajsetih in v vsakem trenutku njihovem; v obrazih mož in žena vidim Boga in v svojem lastnem obrazu v ogledalu. Po ulicah najdem pisma, ki jih je izraževal Bog, in vsako je podpisano z božjim imenom Boga; in jih puščam, kjer so, ker vem, da, kamorkoli naj grem, druga bodo točno prihajala znova, vedno znova.» Ko premišljuje o nesmrtnosti, se on, ponositi, priporoča Bogu:«Daj, Bog, da izpojem to misel.Daj meni ali njemu ali njej, ki ju ljubim, to neizbrisno vero. V Tvojem vseobčestvu naj vsakršna stvar, ki je v njem zamotana, ne bo zamotana za nas. V veri, v načrtih Tvojih, ki so zakriti v Času in Prostoru, v zdravju, v miru, v odrešenju vesoljnem.» Tudi on hrepeni kakor mistiki k božanskemu združenju: «Umi j me vsega, okopi ji me v sebi, o Bog; daj, da se bova mogla, dvigajoča se k Tebi, jaz in moja duša ustaviti na višini Tvoji.» In čujte himno božanstvu, ki bruha iz njegove ljubeče duše: «O, Ti nadzemcljski, brezimni, Ti vlakno in dih, svetloba svetlobe, ki si izlival svetovja, Ti njih središče, Ti najmogočnejše središče resničnega, dobrega, ljubezni, Ti vodnjak moralni in duhovni in vir čuvstvovanj, Ti shramba ... Ti utrip, Ti gibalo zvezd, solne, svetovij, ki krožijo in se gibljejo v redu, varni, harmonični skozi enolično prostornino prostornine. Kako bi mogel jaz misliti, kako izdihniti en sam dih, če se iz sebe ne bi mogel pognati k tem višjim vesoljstvom?»
On je, kakor je videti iz teh besed, neke vrste paradoksen osebnostni panteist ali, če hočete, krščanski panteist. Kristusova duša mu je bolj sestra nego duše vseh ostalih razkrivateljev božanskega. Nekega večera zagleda na bojnem polju tri speče ranjence in takoj se mu eden zazdi Kristus. «O, mladenič, menim, da te poznam — menim, da je ta obraz prav obraz Kristusa, Kristusa, mrtvega in božanskega, brata vsem, ki tu zopet leži.»
In kakor se mu je zdelo, da je podoben Bogu. tako čuti, da je podoben Kršstu. Oba obtožujejo na isti način: «Čujem obtožbe, da hočem uničiti ustanove. V resnici nisem niti za ustanove niti proti njim.» Zgraditi hoče samo svoje mesto ljubezni in to mu daje pravico, čutiti se bolj kristjana, nego so tisti, ki pokrivajo s tem imenom svojo mrzlo pobožnost. Tako govori on N j e m u, ki je bil križan: «Moja duša je s tvojo dušo, o ljubljeni brat: No maraj, Če te mnogi, ko kličejo tvoje ime, ne slišijo! Ja» ne vpijern tvojega imena, toda jaz te čujem... Kajti mi vsi delu* jemo, da oznanimo smoter sam in dediščino s&mo... mi usmiljeni, poslušajoči in vez med ljudmi.» In mi poj demo svobodni in nezadržni, «da nasitimo z nami vse čase in ure, da si postanejo •možje in žene» prihodnjih plemen in časov lahko bratje in ljubimci med seboj, kakor smo si mi.» Njegovo sočutje do krivih, njegova ljubezen do vseh ljudi, tudi do najbolj ponižnih in zaničevanih, njegova frančiškanska hvala smrti so gotovo krščanska Čuvstva in čeprav ni bil Walt Whitman vpisan v imeniku nobene cerkve, ga vendar moremo brez obotavljanja prišteti med učence in na-slednike Kristusove.
Še manj moremo dvomiti o njegovem verskem čuta Osi ni veroval samo v telesa, temveč tudi v «resničnosti, ki jifo ne po* znamo, a so vendar blizu v ozračju,» in ni verjel samo v sedanje življenje, temveč predvsem v tisto bodoče. Ni samo trdil, da telo ne more umreti in da nihče ne more nikdar postati m a n j, «ampak ve, če bo prihodnost nič, je morala tudi preteklost biti nič, in ga ni strah pred temi črviči zemlje», ker je gotov, da ima vsaka stvar nesmrtno dušo: «Jaz mislim in potrjujem s prisego, da nič ne obstaja izven nesmrtnosti!»
Ker je prepoln upanja, se ne boji prihodnosti in hoče vedno dalje, proč od običajnih reči m strahopetne negibnosti: «Proč, o duša, dvigni nemudoma sidro! Prereži vrvi — vleči, razpni vsa jadra! AH Jiisva bik že dovolj 'tukaj, kakor drevesa, zasajena v zemljo? Ali nisva tu že dovolj poležavala in jedla in pila kakor divjaki? Ali se nisva za dovolj dolgo dobo poneumnjevala in slepila s knjigami? Jadraj proč — krmari samo po globokih vodah, o nemima duša, poizvedujoč jaz s teboj in ti z menoj. Ker midva sva namenjena tja, kamor 3Š mornarji doslej niso upali in kjer bova ogrožala ladjo, sama sebe. in vse. O moja vrla duša! Dajv jadraj daleč, vse bolj'date$£ O, radost, drzna, toda vaxna! Ali niso vsa ta morja od Boga? O, daleč, bolj daleč, vse bolj daleč jadraj!» — «Kdo je tiste, ki je šel še dalje? Ker jas bi hotel dalje., če dalje!»
V.
Zdaj, ko sem dospel do te točke, bi moral, kakor vsak govornik ali esejist, sledeč dobrim običajem, združiti niti in napraviti malo izvlečka. Sem pa preveč prijatelj Waltu Whitmanu, da bi naredil tako. Njegova poezija ni med tistimi, ki jih je mogoče uvrstiti v kak dosleden sistem in podrediti dialektičnim ocenitvam. Whitmanova duša je široka kakor svet, je ogromna kakor Bog in vsebuje vse: radost in bol, telo in dušo, svobodo in podreditev, divjost in ponižnost, Boga in travno bilko! Treba jo je vzeti, kakor jemljemo vesoljnost, ne da bi gledali na zareze, ki so jih ljudje napravili v stvari.
Toda Whitmanova duša ni samo nekakšno velikansko jezero ljubezni. Sestavljena je iz kakovosti, čuvstev, strasti, ki morejo oživljati ljudi, vnemati jih k dejanjem, k življenju, narediti jih bolj zdrave, močnejše, čistejše — boljše. Ti, ki čitajo Whit* mana, pa nc čutijo, da se pri tem plamcnčck njihovega življenja razširja in se še bolj sveti, kakor da je prišel v bolj nakisovan svet; tisti, ki ne začutijo neozdravljivega koprnenja, da niso mogli poznati in poljubiti njega, ki je napisal te speve; tisti, ki jih odbija robatost, ogenj, drznost in sila v teh spevih in menijo, da bi jim ta mož bolj prijal, če bi bil rafiniranejši, umerjenejši, previdnejši, negotovejši, olikanejši — ti niso razumeli Whitmana, nc bodo nikoli razumeli Whitmana in tudi niso vredni, da bi Whitmana razumeli.
Whitman je dober plebejec, ki opeva brez sramežljivosti vse stvari na svetu, in največji nasvet, ki nam ga daje po nasvetu ljubezni, je ta, naj se oprostimo vse literarne očesne mrene, ki nam kali čisti pogled na stvari. Mi — in tu mislim predvsem nas Italijane — smo preveč literatski in vljudni. Smo olikani tudi pred zemljo, ki noče poklonov; tudi v poeziji, ki ne trpi preveč izobraženosti. Treba bo vcepiti v nas, v naše žile, osušene žile diletantskih, pomehkuženih in izlikanih meščanov, nekaj dobre krvi, krvi kmetov, gorjancev—«svete kanalije». Ni zadosti odpreti okna, kakor je dejal Giulio Orsini. Treba je stopiti iz hiše, stopiti iz mesta in poslušati in ljubiti naravnost vse stvari, najbolj nežne in najbolj umazane, in razodevati svojo ljubezen brez metrične šare, brez prevelikega spoštovanja do svetih tradicij, poštenih konvencij in bedastih pravil dobre družbe. Treba, da postanemo malo barbari — makar malo prostaški — če hočemo zopet najti poezijo.
Če nas Walt Whitman nc nauči niti tega, je zastonj, da ga prevajamo in da toliki o njem govore. Poslovenil Karlo Kocjančič.
Gustav Strniša / Poletno razpoloženje
V soncu
V plenice, sončne žarke sem ovit,
doji vesolje s sanjami me, trudnega otroka;
med žitom spim. —
Pšenica zlata spleta se v zibel, škrjanec poje nežno uspavanko; plenice sončne grejejo, ženjice, vile se mi smejejo. —
Srce drhti,
iz vsega stvarstva vanj žari radost. Impresija
Mesečina curlja skozi zeleno tenčico vejevja, zlato valovje drhti čez bledeči jez: ognjena griva vihra vrhu brez, božanski pegaz brzi mimo drevja. —
Šepetaje se oglašajo vile in favni, ki za njim hite, da bi ga dosegli; a kje je odbegli,
smeje se jim vile in šumno zaplešejo. Završi veter, vile izginejo.
Ustavila se je draga sredi aleje, z roko prozorno lovi kipečo bleščavo, ki utrinja se biserna v svetlih laseh, polzi skozi prste, žari na tleh.
Valovje brez obstane; naenkrat peneče plane, žc moja draga v sijajini tone, lahna tenčica, nje sled trepeta. —
Večerna pesem lebdi v mesečini noči. /V/	>
KNJIŽEVNA POROČILA
Slovenski bijografski leksikon. Uredil Izidor Cankar s sodelovanjem: Jože Glonarja, Franca Kidriča, Janka Šlebingerja. 1. zvezek: Abraham—Erberg. V Ljubljani 1925. Založila Zadružna gospodarska banka. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Cena v subskripciji /a vse delo 500 Din, posamezni sešitki 90 Din, izven subskripcijc celotno delo 600 Din. Prvi zvezek 160 strani.
I.
Povzemimo iz oglasa, ki spremlja prvi zvezek, kako si uredništvo misli slovenski biografski leksikon: «To^ monumentalno delo, ki bo obsegalo do lOpi) stra_ni lcksikalnega formata in izide v šestih sešitkih, vsebuje življenjepise
*	vseh nekdanjih in živečih slovstvcnikov, umetnikov, glasbenikov, znanstvenikov ^ vseh panog, šolnikov, politikov, narodnih gospodarjev, podjetnikov, izumiteljev
*	in vseh osebnosti, ki so za razvoj kulture v Sloveniji kakorkoli pomembne, ^ bodisi da so slovenskega rodu in so delovale doma ali v tujini, bodisi da so C tujega rodu, a so s svojim delom med Slovenci trajno vplivale na slovensko C kulturno življenje. Slovenski biografski leksikon prinaša biografije s točnimi
življenskimi podatki, z opisom dela in pomena posameznih osebnosti za razvoj Slovencev, z navedbo vse literature, ki se na posameznike nanaša, in z opozo* rilom, kje jc najti njih slike. — Slovenski biografski leksikon ni samo popolna zbirka življenjepisov, marveč obsega v njih vso zgodovino slovenske književ* nosti, umetnosti, glasbe, politike, vseh panog znanosti .(bogoslovja, prava, zdrav* stva, prirodoslovja, tchpjčn,ih in drugih ved), šolstva, industrije, trgovstva in ostalih delov narodnega gospodarstva. Slovenski biografski leksikon je ne« obhodno potreben vsaki zasebni in javni knjižnici, jc pomočnik umetniku, znanstveniku, politiku, časnikarju in praktičnemu dclavcu katerekoli vrste.»
Uredništvo mnogo obeta, a s prvim sešitkom šestino svoje obljube tudi že moško izpolnjuje. Potreba po takem leksiku jc bila v slovenski javnosti že pred vojno zelo živa, a v tedanjih razmerah je bilo tako delo težko izvedljivo; naši kulturni delavci so bili preveč razcepljeni in raztreseni po srednji Evropi. Komaj pa jih jg domovina po vojni prizvala pod krov, žq_j£__podjetni in, neumorno ci^ivfti umetniški zgodavinar. dr.Izidor Ciuik^r..§pniyil ^isel iia.bjpgraf^rTc}csi= kon v ospredje slovenskega znanstvenega zanimanja, začel kmalu razpošiljati I živečim kulturnim dclavccm vprašcvalnc pole in pripravljati vse potrebno za izvedbo velikega načrta. In danes, sedem let po vojni, je deset tiskanih pol biografskega leksika že med občinstvom. Po obliki, tisku, opremi in razporejen nosti se delo z okusno solidnostjo, preglednostjo in priročnostjo na prvi mah prikupi. V seznamu kratic piscev na platnicah jc zabeleženih osem in dvajset strokovnjakov, ki se udejstvujejo v raznih področjih slovenske znanosti in umetnosti; priloženi oglas omenja še pet drugih. Premnogi članki z zvezdico, ki jim jc končno obliko dalo gotovo spretno pero urednika in sourednikov, so sestavljeni na podlagi osebnih podatkov, tako da sodelujejo pri leksiku, lahko rečemo, vsi živeči kulturni delavci.
Ta impozantna galerija brati vj&e^dnem_4£du vse one, ki so kadarkoli žrtvovali kaj možganskih energij slovenskemu narodu in njegovemu duševnemu podvigu. Toda^abeceda jc. zelo puhasta zapovcdnica; tajcp bomo na ,Q£ona Župančiča morali čakati prav do konca, dasi bi ga radi videli mnogo prej.
Slovenski biografski leksikon najbrž ne doživi nobene nove izdaje, kajti Čez leta bo bolj potreben in tudi mogoč južnoslovanski biografski leksikon, ki mu bo to delo poleg Stanojcvičcvc «Narodne enciklopedije srpsko«hrvatsko* slovenačkc» dragocen vir in podlaga vsaj za slovenski del. Ker se istočasno objavlja «Narodna enciklopedija», ki ima podoben, a širši okvir, bi sc na prvi mah skoro zdelo, da jc to razsipanje duševnih sil, zlasti ker so nekateri članki v obeh delih precej enaki in včasih tudi sotrudniki isti. A čc obe deli natančneje premotrimo, moramo obema priznati upravičenost obstanka; čeprav sc namreč tu in tam marsikaj ponavlja, se vendar v šc več primerih obe knjigi izpopolnju« jeta. Splošno jc «Narodna enciklopedija» bolj informativnega značaja, dočim izpolnjuje «Slovenski biografski leksikon» z večjo temeljitostjo in zlasti z na* vajanjem literature vse zahteve strogo znanstvenega dela. Nekatere razprave se lahko kar označijo kot pravcatc monografije; tako Lončarjev sestavek o * Janezu Blciweisu, Kidričevi spisi o Bohoriču, Danjku, Dalmatinu, Edlingu Janezu » Nepomuku, Elzcju Thcodorju in zlasti članek o Matiji Čopu v šest in dvajsetih ^ stolpcih z nad tremi stolpci same literature, prav tako Pirjevčcva sestavka o J De/,manu in o Einspiclcrju Andreju, čeprav sc tako zanese v knjigo dobršna * mera nesorazmernosti, bi vendar naštete spise prav neradi pogrešali, saj bi kje drugje težko prišli tako do veljave kakor tu. Posebno Kidričevi prispevki se odlikujejo po_ strogo znanstveni, zasnovi, obdelavi, temeljitosti in točnosti. Čc bo^ta^sptnK^iiu.v ^vsc.h snopiči^ toliko prispeval, bo. dobršen del vsega lcksifca sgjnp njegov. Slovenski znanosti bo ustreženo, ko izide iz tega peresa kaj večjega v lastnem okviru, obširno delo o kaki starejši dobi našega slovstva.
V članku «Albcrtal» stoji pomotoma, da je živci v prvi polovici 16. stoletja namesto 17. stoletja, kar sledi iz drugih navedenih Ictnic. O Mari Čopovi čujemo dvakrat skoro isto, najprej na str. 34. v sestavku o Bcrksu, nato pa posebej na str. 95. Pod člankom «Bcrnik Ivan» je podpisan Vr., ki ga ni v kraticah piscev. Morda je to Veber. Sestavek o Betcttu je napisal Kc., ki ga tudi ni med krati« cami, a je najbrž Kimovcc. Grda napaka se je vrinila v članku o Ivanu Cankarju na str. 69.: «Cankarja jc vse to nemalo grizlo, še bolj pa, da jc LZ prinašal ,na* vdušenc vodenosti Resmanovc in sulic novele Pcruškove', njegovih stvari, ki jih jc imel dovolj za tri štev., pa jc zadrževal», kjer se mora «njegovih» po? praviti v «njegove». Če se nočemo usajati radi izrazov «vsled» (stran 13. in drugod), «več ali manj upravičeno» (str. 17.), tiskovne napake «Kekov» (— Krekov, str. 24.), tujke «lektira» (str. 101.) in zveze «gotovi jeziki» (str. 101.), jjli&lim, da,bo tudi pedant našel, v knjigi malo hvaležne snovi za dlakocepsko zabavljanje, ker so se vestni pisci in šc vcstnejsTurcdnikf za "jezikovno pravilnost tako potrudili, da jc treba to šc posebej poudariti.
Naj bi kmalu sledili novi sešitki, da nam bo «Slovenski biografski leksikon» lajšal znanstveno delo ter pospeševal naše medsebojno spoznavanje. A. Buda!.
II.
Misel, podati v Biografskem leksiku revijo vseh kulturnostvornih energij, ki so sc kdaj udejstvovalc ali se udejstvujejo na tej zemlji, jc izšla iz iste aktivno razgibane sodobne slovenske duševnosti, ki jc inspirirala Narodno galerijo, da nam jc doslej že v dveh historičnih razstavah poskusila nazorno pokazati naš trud in prizadevanje na slikarskem polju. Ta misel je časovno utemeljena. Naš čas ni produktiven; zato jc razumljivo, da sc misleči duh razgleduje v preteklost, iščoč sinteze in črpajoč v nji utehe in pobude za bodočnost.
Vojna in povojna doba s svojimi moralnimi, nacijonalnimi in socijalnimi konflikti in krizami je zbegala narodom njih zavest ter v veliki meri ohromela njih vital* nost, zlasti pa je zbegala Slovence, ki smo številno neznatni in — kot se je izkazalo na mirovni konferenci — nevpoštevanja vreden drobec Evrope. To, da se pripravi pot in olajša delo produktivnim posameznikom prihodnjih gene* racij, da si okrepi lastno zavest in pokaže tujini, prijateljski in neprijateljski. kako je to ljudstvo izvrševalo svojo življensko dolžnost ter se kulturno iz.» življalo — jc v prvi vrsti namen takih nacijonalnih enciklopedij, kakršnih prva knjiga je naš «Slovenski biografski leksikon», prvi v zgodovini tega naroda.
Splošno se poudarja, da naloga leksikografa ni, zbirati doslej neznano grav divo, iskati novih virov, marveč oblikovati podobo dob in posameznikov na podlagi znanega in dognanega. Pri nas, katerih preteklost jc v toliki meri še nepreiskana, nedognana in ncocenjcna, ki nimamo temeljitih, izčrpnih mono« grafij, da bi pisec zajemal iz njih in jih podajal v izvlečkih, ta naloga obstaja. Resnično vidimo že v tem prvem sešitku, da so se nekateri sotrudniki ravnali po tej smernici. Tako je prof. Kidrič v svojih monografijah segel preko okvira običajnega leksika, ne samo glede dolžine sestavkov, marveč predvsem glede množice doslej neznanega in neobjavljenega; tudi izbor znanstvenih pripomočkov ki jih navaja, sega preko okvira običajne bibliografije: dočim kakega Glascrja, čigar mehanično nanizani, često nezanesljivi podatki malokdaj koristijo, sploh nc omenja, omenja po drugi strani dela, ki so samo v posredni zvezi z oseb? nostjo. ki jo raziskuje, ter bodisi da osvetljujejo samo kako trditev avtorjevo v sestavku. Očitno sc poslužuje pisatelj takih del zato, da bi mu čim nazorneje oživela doba in čas. To pa jc poglavitno za vsakega sotrudnika takega leksika: čim intenzivneje zaživi avtor z dobo, čim nazorneje mu je kulturnozgodovinsko ozadje osebe, ki jo raziskuje, tem plastičncjc in reliefneje bo načrtal to osebo. Kakor so važni točni biografski podatki ter točna ocenitev in navedba dela posameznikov, prav tako važno je časovno obeležje, zasledovanje tistih živih, notranjih vezi, ki spajajo posameznike s časom, utrinjajočim se iz dela in duha te osebnosti: čim močnejša osebnost, tem jačji so refleksi. Samo tako bo to delo več, nego zgolj zbornik biografskih podatkov in del posameznikov, marveč bo zares to, kar nam obeta uredništvo: v ekstraktu, v lapidarni zgoščenosti podana zgodovina vseh panog kulturnega življenja narodovega.
Mereč delo s tem splošnim merilom, prvega zvezka danes seveda še ni mogoče izčrpno pretehtati. To bo mogoče šele tedaj, K<oJ?o knjiga zaključena. Šele tedaj se bo jasno pokazalo, v Jkoliko je bil vsak izmed sotrudnikov kos svoji nalogi, to je, nc samo, v koliko jc točno obdelal posameznike svoje stroke ter njih dela, temveč tudi, kako globoko je prodrl v pocdinc dobe in jih umcl sintetično spojiti v zgodovinski očrt, kakor se te dobe zrcalijo iz raziskanih oseb. Za.tOvSmaUamo z^svojo dolžnost, da se k delu še povrnemo.
O^zjrezku, ki leži pred nami, se mora reči, da jc vz[jc peizhežni neenakosti sil, pojmovanja in sposobnosti posameznikov ter vzlic raznim drugim malenkostim (neokusno je, ako nam kdo izmed živečih sam zatrjuje, da je danes «odličen» organizator [str. 30.], neresno pretiravanje, ako kdo izmed sotrudnikov o kakem ~ sodobnem poetu govori, da je z nebrzdano ritmiko in smelo simboliko nad« «Župančiče v al Župančiča [str. 36.] itd.; vse to bi moralo uredništvo retu* - širati) v bistvu uspel in tvori tedaj k temu zares monumcntalncmu in reprezen? tativnemu delu povsem dostojen začetek. Upam — o tem seveda ne morem so3Tti —, da kolikor moči tudi popoln. Uredništvu priporočamo .samo, da jto» množi štab sotrudnikov, tako da bo imel za vsako panogo vsaj dva do tri
delavce: posebno velja to za tiste stroke, katerih avtorji so se že v prvem zvezku izkazali za manj sposobne in šibkejše v izrazu. Kajti lahko obvlada kdo svojo stroko do zadnje podrobnosti, vendar mora imeti za tako leksikografsko delo še nekak poseben tehničen dar: dar, da zna iz gošče dejstev in nevažnega izluščiti najbistvenejše ter preliti to v kratek, točen, definitiven izraz. To kratko^ in pregnantno točnost v prvem sešitku pri nekaterih sotrudnikih pogrešamo.
Založništvo dela, združeno gotovo z velikimi materijalnimi žrtvami, je pre* vzela Zadružna gospodarska banka. S tem je vodstvo tega zavoda dokazalo, da pravilno pojmuje svojo kulturno dolžnost. Kajti tudi denarni zavodi niso nekaka izolirana, samo lastnim svrham služeča podjetja, marveč živ ud skup? nega narodovega telesa, z dolžnostjo, služiti temu organizmu, pospešujoč in so» gradeč kulturo ljudstva, med katerim in od katerega žive. Fran Albrecht.
Drago Godina: Idealizem. Temeljna načela politične in gospodarske borbe s kapitalizmom. Samozaložba. Trst 1924. Str. 189.
Knjiga nam že po naslovu obeta podati novo pojmovanje socijalnega vpra* sanja in je v resnici doslej najoriginalncjše delo te vrste pri nas. Borbo s kapita* lizmom hoče postaviti avtor na bazo idealističnega svetovnega naziranja. «Misel sama pa se poraja iz materije, ker se vzbuja iz vtisov, ki jih sprejema človeško telo, torej materija od obkrožujoče ga materije potom peterih čutov in iz potreb življenja in razmnoževanja človeka kot fizičnega bitja. Kakor hitro sc jc porodila, pa zaživi misel svoje samostojno življenje, se nadalje razvija ter stremi za tem, da se osvobodi od materije in nad njo zavlada.» To težnjo misli imenuje avtor borbo ideje proti materiji, boj idealizma z materijalizmom in identificira z njo na raznih mestih knjige še boj altruizma z egoizmom, željo za osvobojen je od materijalnih skrbi in za zavojevanje višjega duševnega življenja, skratka: ves boj za uveljavljenjc višjih vrednot. Ta sila je spiritus agens zgodovine. Prvotno človeštvo je moralo skrbeti lc za svoje materijalne potrebe. Šele boj za zmago ideje nad materijo, t. j. izpopolnjevanje tehnike, mu jc omogočil, da jc istim materijalnim potrebam zadostilo z manjšo energijo in ostalo moč porabilo za višje, duševno življenje. A le en del človeštva je bil tako srečen, namreč oni, ki jc po razkolu v dve polovici, ki karakterizira drugo, politično dobo zgodovinskega razvoja, zavladal. To so bili izmenoma lastniki sužnjev, fevdalci in meščani. Zdaj jc pa tehnika že tako daleč napredovala, da lahko žc vse človeštvo uporabi ogromno večino svoje energije za čisto duševno delo, zato bo prišel proletarski prevrat, ki ga otvarja ruska revolucija.
Raj na zemlji nam obeta pisatelj, zato je vredno, da si njegovo zgradbo kritično ogledamo. Njegova trditev, da misel nastaja iz materije, more odgovar; jati dejstvom lc v toliko, da sc vse naše duševno življenje pričenja z občutki. S tem pa še ni rečeno, da je vse to duševno življenje usmerjeno na obvladanje prirode, t. j. na napredek tehnike. Tehnika kot sredstvo za dosego istega cilja z manjšim človeškim delom pa ima zopet vsestranske posledice in ne lc to, da (»mogoča razvitek duševnega življenja. Nekaj povsem drugega jc zopet nasprotje med egoizmom in altruizmom, med našim negativnim in pozitivnim polom, ki pa ne eksistira v tako jasni in ostri obliki, da bi se dala sploh jasno določiti, kaj šele iztrebiti egoistična stran naših čuvstev in stremljenj, kar pa bi bilo pred; pogoj za odstranitev nesoglasij med ljudmi in za bodoči raj. Kakor to razliko, tako poudarja in povečuje pisatelj tudi razliko med materijalnimi in duševnimi potrebami. Toda treba je lc opazovati najmaterijalnejše potrebe, kakor ono po hrani, obleki, stanovanju, da uvidimo, kako važno vlogo igra tudi tu estetski.
moralni, seksualni moment itd. Tudi tako zvane materijalne potrebe rastejo, se večajo ob napredku tehnike in zato moramo z žalostjo konštatirati, da je doba. ko bo vse Človeštvo skrbelo malone samo za najčistejše kulturne cilje,še daleč... Pa tudi mnenje, da se človek za te kulturne vrednote kat eksohen začne zanimati šele tedaj, ko je zadostil materijalnim potrebam, je preveč materialistično. Kakor da bi n. pr. pesniki izhajali le iz tako zvanih višjih stanov, med tem ko je vendar znano, kako malo interesa na kulturnem življenju ima vsaka pluto? kracija!
Sedanja faza boja ideje proti materiji je boj, ki ga bijeta vladajoče meščanstvo in proletariat, ki bo priboril človeštvu vstop v tretjo fazo razvoja, v dobo svobodne družbe. Iz zakona svobodne konkurence sledi logično koncentracija kapitala, ki vodi zopet do razlastitve srednjih stanov. To jc osnovna linija raz= voja, ki so ji podrejene vse druge: da se osvobodi pred seboj in drugimi neprijetnih moralnih obveznosti, jc ustvarilo meščanstvo liberalizem, ki se bor: proti veri, izvoru morale. V pohlepu za dobičkom jc prešel kapitalizem meje naroda, v katerem «jc zapopadena vsa dosedanja človeška kultura», a da narko* tizira množice, ki bi sc upirale razlastitvi, jc ustvaril nacijonalno*impcrialistično ideologijo. Pred meščansko revolucijo jc bilo — razen v obrti in manufakturi — tako proizvajanje kakor konsumiranjc individualno, a po njej je zavladal kolektivizem najprej v konsumu, nato še do polovicc v proizvajanju in lc šc organizacija produkcije in konsuma jc individualistična. A zdaj bo zmagal kolektivizem na vsej črti, njegova zmaga jc zmaga kulture. Ves ta proccs se bo pa izvršil na narodni podlagi, in siccr v obliki boja potlačenih narodov, ki so kulturno nad primitivnimi, a pod zapadnoevropskimi, proti zatiralccm. Samo ti narodi imajo šc pristno proletarsko duševnost, vsi zapadnocvropski so zmes kapitalističnega in malomeščanskega razreda, ki mu pripada tudi delavstvo. Dobiček kapitalistov ima svoj vir v izrabljanju brezplačnega dela strojev.
Ta del knjige pove dosti, a hira na bolezni racionalističncga konstrukterstva. Tekom zadnjih 50 let sc je uveljavilo v narodnogospodarski vedi spoznanje, da sta sicer svobodna konkurenca in koncentracija kapitala dejstvi, da pa do one splošne razlastitve vseh po maloštevilnih ekspropriaterjih ne more priti, ker vplivajo razen teh faktorjev še drugi. Zakon, morala, običaji, lenoba, neznanje, osebna razmerja in znanja, predsodki, manjvredna inteligenca, vzgoja itd., ves ta svet činiteljev, ki ovirajo, da bi se vršil gospodarski razvoj človeške družbe po zakonu svobodne konkurence in iz njega logično dcduciranih Marxovih teorij, onemogoča tudi, da bi se izvršila ona ekspropriacija, ki jo ima Marx za končni rezultat kapitalističnega razvoja in o kateri misli avtor, da jo bo preprečila le prej izvršena revolucija. A dočim opisuje dosti natančno postanek sodobnega gospodarskega ustroja, preide pisatelj s par besedami preko verskega in nac«o* nalncga. Če izvaja ves postanek modernega svetovnega naziranja in vso inters nacijonalno usmerjenost sodobne družbe le iz nenasitne želje kapitalizma po dobičku, greši težko proti naslovu svoje knjige, v historičnem materijalizmu ga dosega lc malokateri marksist! Tudi o individualizmu in kolektivizmu nima fiksiranih pojmov, nc loči delitve dela in ločitve stanov — ki v svojih clernen* tarnih znakih sovpadata z začetkom menjave produktov, t. j. trgovine, ki daje zopet inicijativo za iskanje vrednostnega merila, t. j. denarja — dovolj točno od kolektivnih udruženj produccntov in konsumentov, pri katerih jc eksistenca posameznika povsem odvisna od eksistence cclote (n. pr. v tovarni, kjer ima delo vsakega izmed delavcev lc pomen, če izvršujejo tudi ostali svoje delo, in je zato izročen na milost in nemilost lastniku). Zato prihaja do pogrešenih rezultatov,
kakor: konsum jc kolcktivističen, produkcija lc na pol; prva etapa socijalizacije je socijalizacija trgovine itd. Tudi nima kapitalistični dobiček izvora v brez» plačnem delu strojev (kar je v nasprotju s trditvijo na str. 114., da je odvisna vrednost produkta od množine dela, potrebne za njegovo produkcijo), ampak v neplačanem delu, ker ima «brezplačno delo strojev» na razpolago vsakdo in stroji brez ljudi sploh ne producirajo ničesar (govoriti torej ni mogoče o delu strojev, ampak lc o delu ljudi, ki je produktivnejše vsled uporabe strojev), med tem ko jc za najetje delavcev treba kapitala. Tudi ni pravilno mnenje, da je mogoča postopna socijalizacija v kolektivističnih panogah gospodarstva (n. pr. najprej socijalizacija trgovine), ker bi sc kapital, ki mu jc zaprta ena gospodarska panoga, obrnil v drugo; načrt, izvesti v industriji najprej prehod iz zasebne lastnine v lastnino vseh v dotični tovarni uslužbenih in potem šele v last celote, pa jc ob istočasni socijalizaciji trgovine nemogoč, ker itak že takoj v začetku država preko trgovine določa vse cene in jc torej medsebojna konkurenca, ki jo avtor za začetek še nekako pripušča, nemogoča.
Glede naziranja o denarju je omeniti, da je čisto vseeno, ali ga kdo označa kot od države diktirano merilo vrednosti blaga ali pa kot «jamstvo, da je delo dotičnika, ki ga ima, človeški družbi potrebno in da bo zanj dobil enakovredno protivrednost». Njegov načrt nadomestitve denarja z nakaznicami na blago v državnih skladiščih pa bo mogoč šele tedaj, ko bodo vsi produkti od trenutka produkcije do konsuma last enega — države. To pa predpostavlja zopet popolno koncentracijo kapitala, bodisi še pred ali pa vsaj kmalu po tako zvani prolctarski rcvoluciji, kar jc siccr nujen predpogoj za idealno družbo, idealno vsaj z gospo* darskega stališča, vendar pa vsled vpliva zgoraj omenjenih činiteljev po moji sodbi utopično.
In tako prihajamo vedno zopet do uverjenja, da je treba opustiti nado na definitivno rešitev socijalncga vprašanja, na popolno odstranitev egoizma, indi« vidualizma, konfliktov med ljudmi, v kar veruje tudi avtor te knjige, in da se moramo truditi lc, da dobimo naši dobi primerno in dosegljivo formulo za družbo po socijalnem prelomu, pred katerim nedvomno stojimo. Žal, da je analiza sodobnega gospodarstva, politike, narodnosti in verstva v «Idealizmu» preveč netočna in pomanjkljiva, da bi mogla pomagati na tej poti!
F. Zwitter.
Edmond About: Kralj gora. Iz francoščine prestavila Kristina Hafnerjeva. Ljudske knjižnicc 20. zvezek. Cena Din 18*—, vezana Din 30*—. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani, 1925. Str. 254.
Pisec teh vrstic je pred nekaj leti nasvetoval, naj se posloveni kaj iz Abouta (1828. do 1885.). Tako smo dobili predlani skrbno prirejeni Tavzcsov prevod «Notarjev nos». Avtor, po rodu Lorcnčan, je nekaj časa posečal Atensko šolo, odkoder je prinesel s seboj zabavno satiro «Svobodna Grčija» (1855). V tem kakor v ostalih svojih spisih se kaže pristnega Voltairovca po duhu in po slogu. Zabavno zna kramljati kot izurjen novinar. To jc bil namreč v poglavitnem njegov poklic, kjer jc zastopal antiklcrikalno strujo v bonapartistični stranki. Nemškosfrancoska vojna ga jc spreobrnila v vnetega republikanca in ga dokončno pahnila v časnikarstvo: ustanovil jc republikansko glasilo Lc XIX0 sifcclc. V gledališču je večkrat pogorel s svojimi igrami. Vendar pa jc kot izvrsten pri» povednik leto dni pred smrtjo postal nesmrtnik Francoske akademije.
Na novo oživljena Ljudska knjižnica jc za «Kazanom, volčjim psom» po? natisnila iz «Slovenca» gorenjo povest, ki se vrši v sosedni Grški ob času po
osvobojenju. Država se ni mogla na znotraj urediti, tako da so morale posegati vmes velesile, ki so ščitile njeno samostojnost na /unaj in pomagale pri ureditvi na znotraj. V osvobodilnih bojih proti Turkom (1821. do 1829.) so sodelovale tudi mnogobrojne prostovoljske čete palikarov (junakov) ali kleftov (razbojnikov). Četaši so se po končani vojni izpreobračali v hajduke, ki so prežali na imetje potnikov in mirnih prebivalcev. Zacvetelo jc urejeno roparstvo, ki mu slabotna vlada ni bila kos, posebno ker se ni mogla zanesti niti na svoje orožništvo, pogostoma domenjeno z rokovnjaško drhaljo. Na šaljiv in zbadljiv način riše pisatelj ta položaj, govoreč o plaščarski zalegi gorskega kralja, Hadžija Stavrosa, ter usodi treh ujetnikov, ki so jim zabredli v pest. Zanimiva knjiga je primerna tudi za mladino. Lična oprema jc preccj pridobila s trobarvno naslovno sliko, vendar se človeku toži po krasnih in številnih Dorejcvih ilustracijah francoskega izvirnika. Prikupno delo jc menda uporabljeno za operetno besedilo.
Prevajalka, če že noče zamenjati peresa s kuhalnico, bo morala pridno jemati v roke dve slovnici: slovensko in francosko. Vse napake, ki jih našteva Breznikov pravopis, so častno zastopane v tej knjižici. Šc več. Tu naletiš na nemogoče deležnike: odkimajoč (7), Gazetier (7) ni časopis, ampak časnikar, novinar; contrefaire ne pomeni «razstaviti», temveč ponarediti, tu prestaviti; bossu — grbast (ne pohabljen, 8); fraise = jagoda (ne osvežilo, 6) itd. Pesem na 5. strani ima pri Aboutu stike, Hafnerjeva jo jc prevajala bržkone po Fauriclu. Kako bledi so slovenski izrazi za: grimoirc, dementi idr. Pretrgati koga (207) = seči mu v besedo... G 1 a s sc mu jc zdel blagoglasen (3) zveni kot Cankarjev «položaj naroda je v slabem položaju». Stavim, da slovcniteljica ni čutila besedne igre: sa voracite mc rčpondait de sa veracitč (6).	A. Debcljak.
Ante Dukič, Iz dnevnika jednog magarca. Zagreb, 1925. Tisak i naklada Jugoslovenske štampe, d. d. Str. 65—236.
Ako listaš slovstveno zgodovino katerega si bodi naroda, najdeš izlahka zgledov za živalske povesti. Tako jc sodobna Italija nedavno dobila pasji roman (Pettit). A. Dukič je svoje misli naprtil Sivcu, ki ga neusmiljeni gospodar obklada s težkimi tovori, z batinami in priimki: Oslina, Besposlina, Uhonja, Gnjusonja itd., a stoprav tedaj, ko se žalostna usoda zasuče v boljšo smer, mu privošči prijazni naslov «naš osao». Morala te knjige je stara, utelesili so jo že Krištof Šmid (Pridni Janezek in hudobni Mihec), Slomšek (Blažek in Ncžica), Slovenske večcrnicc (Lipe in Jaka) itd. Ali naš A. D. jo je znal tolikanj okretno preobleči v nov plašč, da pozornost kvečjemu proti koncu za spoznanje opeša.
V nekem kraju se šopiri sebičen glavar, obenem krčmar in trgovec, ki na vse kriplje tišči svoje občane v nevednosti, da jih tem lagljc odira do belih kosti. Pa pride namesto zapitega plovana mlad napreden župnik, ki preskrbi srenji šolo, dobrih ccst in vodnjakov, da se razcvete blaginja po vsej okolici. Ob volitvah propade pritepencc glavar, izgubivši tiste dni zadnjega zaslepljenega pristaša, in njegova služba se poveri domačemu možu. Vsa zgodba se mi vidi simbol za naše narodno združenje. V tem me potrjuje sklepni prizor na str. 233.: «U tom polju oko uzvišena humka nepregledna množina naroda, a na humu bijela crkva, a pred erkvom zlatna stolica, na kojoj sjedi vrhovni Poglavar domovine, izabrani kralj ujedinjenog naroda, novi kralj, pravi kralj, kralj na« rodne krvi; a sjedi dostojanstveno i veličanstveno — svijestan svoje časti i vlasti — jer ne sjedi ondjc niči join milošeu, nego voljom naroda.» Hkrati je to zagovor svobodne in nezavisne slovanske ccrkvc, saj novi svečenik ponovno rabi
cerkvcno slovenščino in se poroči s prikupno devojko. Seveda se i/lušči iz dnevnika tudi zdravo zrno za naše nižje brate: usmiljenje do četveronožcev.
Knjiga vedrega in jedrega optimizma je jako koristna za pobijanje staro» kopitnosti med katerimkoli delom naše zemlje. Razumnik se bo naslajal ob pri* zorih, ki nalikujejo zanositim liričnim spevom, n. pr. obhajilo celokupne soseske (154—159), nič manj nego ob čisti narodni govorici, ki sc ji zgolj poredkoma pozna neznaten tuj vpliv v skladnji ali v besedišču.
Prepletena je z obilico zvonkih poslovic in krepkih rcčcnic; celo slovenski pregovor je v njej našel lepo mesto (98). Sicer se J. Lcmaitrc šegavo roga mislim, iverim in geslom, češ, da te lahko navadi umetnosti, kako se maksimc kujejo ne v 30 lekcijah, ampak v eni sami. Ali Lemaitrov posmešek je površen: kajti zgo« ščen izrek jc kakor seme s kaljo življenja v sebi. V našem primeru bi bila ironija toliko manj prikladna, ker jc Dukič izkoristil večinoma narodno blago. Nadalje kaže avtor izredno mojstrstvo v načinu, kako se beseda «prejeda».
V	početku se ti zazdi, kakor bi kanil tekmovati z Damirom Fciglom (Naše domače živali), samo da češče napletc tudi položajno komiko. Čeprav sc je V. Hugo prežimo izrazil o besedni igri (le calcmbour est la fiente de l'esprit qui vole), sc Dukičevc domislice izborno prilegajo vsakdanji zgodbi, ki jo razpreda dolgoušec, večkrat pa označujejo puhle nasprotnike, ki ne vedo drugega razloga zoper ljudske prosvetitelje, kakor da se jim plitko in plehko posmehujejo: o študentu predavatelju na priliko trdijo, da je «zaista pravi buditelj, jer budi noču djevojke» (88). Ob kratkem: avtor ume spretno sukati pero ter iz nič napraviti prijetno štivo.	/. Šega.
KRONIKA
Češka kritika dramatika Ivana Cankarja. Dr. Frank Wo lim an, docent za južnoslovanskc literature na univerzi v Bratislavi in avtor raznih drain, je izdal lani temeljito, obširno in izčrpno informativno študijo o srbohrvatski drami (Srbochorvatske drama. Prehled vyvojc do valky), letos pa pripravlja obširnejše delo o slovenski dramatiki, ki izide baje v kratkem v tisku. Kot pripravo za to delo jc objavil doslej dvoje zanimivih študij, in sicer članek «Počatkv slo vinske dramatiky a Anton Tomaž Linhart» (v Československem divadlu, 1925, zv. 1, 2, 4—8), kjer je podal precej točno sliko prvih početkov slovenskega gledališča in dramatike, ter v junijski številki letošnjega letnika češkoslovaške revije «Prud> » literarno kritičen esej «Slovinskv dramatik Ivan Cankar».
Govoreč o slovenski drami pred Ivanom Cankarjem in istočasno z njim, poudarja avtor izrazito socijalno noto slovenske drame in pravi: «Bogastvo slovenske socijalnc drame čudno kontrastira s srbohrvatskim siromaštvom v tem pogledu». Glavni zastopniki naturalistično*socijalnc smeri so mu Funtck, Gangl, Aškerc (Izmajlov), Kvcdrova, Kristan; Medved in Finžgar sta realista.
V	prelom stoletja in idej, v nastopajočo reakcijo proti naturalizmu sc pojavi Ivan Cankar.
Nato analizira avtor posamezne drame Cankarjeve, navaja vsebino in išče tujih vplivov, ocenjujoč vsako delo posebej.
«Jakob Ruda», pravi, se da v razvoju Cankarjevem in vse slovenske drama« like primerjati Hilbertovi «Krivdi». Ibsen s svojimi «Strahovi» ter njegova učenca Hauptmann in Sudcrmann (!) so vplivali na to mladostno igro. Socijalni čut
v Cankarju se tu še ni prebudil v smeri življenskc aktivnosti. Igra je ibsenov* ska vnanje, ampak manjka ji ibscnovska logika in doslednost notranje tragike Ibsenovc. Začetniške «Romantične duše» so načrt, «neizdelan v epigramatično dramatsko formo». Lirik in subjektivist se je tu šele učil objektivirati svoje osebne dožitke. A iz kvasa «Romantičnih duš» je vzniknila prva mojstrska igra Cankarjeva, komedija «Za narodov blagom». Cankar je vedoma eksperimentiral s surogatom romantičnih duš, a si moral priznati, da je eksperimentiral negativno. Če je hotel ostati realist, si je dejal, da je realistična tragedija nemogoča: dospel je k tragikomediji, komediji, farsi. Vpliv Ibscnovih «Stebrov družbe» je nesporen. (Idejni vpliv Nietzschcjcv na mladega Cankarja je Wollman prezrl.) A razen slovanskega imajo postave v tem delu tudi nelokalen, skoro vseslovanski po? men: s fiziološko nujnostjo se javljajo v vsaki primitivni slovanski «družbi». V tem je njih gogoljevska nesmrtnost. — V naslednjem delu se je že pričel mešati v Cankarjev realizem nekak nerealistični umetniški plus. «Kralj na Betajnovi» stoji stilno na razpotju. Pisatelju ni bilo toliko za «podobnost», kot za simbolični pomen, ki ga je dal svojim postavam. Cankar, duhovni individual list, se je postavil tu proti matcrijalnemu individualizmu. Socialno zlo, ki se ga dotika Cankar že v igri «Za narodov blagor», jc tu očitno in mu jc pisatelj dal občečloveški izraz. Cankar si jc v tej dobi stavil vprašanje po dramatskem slogu. In kakor ob svojem početku, ko je prcvcl «Hamleta», se jc zdaj spet discipliniral s študijem velikega realidealista Shakcspcarcja. Odtod njegov prevod «Romea in Julije». — V simboličnem «Pohujšanju v dolini šentflorijanski» jc Cankar podal v zjasnjeni obliki porogljive satire svoj življcnski privatissimum: svoje neodvisno vagabundstvo, visoko poslanstvo umetnikovo v družbi, sodruž« nost umetnikove duše in lepote. Jacinta je sladka in vzvišena prijateljica umet« nikova, cilj in plačilo. Šele pozneje jc postala neizpolnjivo hrepenenje — v «Lepi Vidi». Lotharjcv «Kralj Harlekin» (!) in G. Hauptmannova pravljica «Und Pippa tanzt» sta gotovo tu imela svoj dobri vpliv, da bi se osvobodil ves na; gromadeni gnev in gnus Cankarjev, ki se ni doccla izrazil niti v «Kralju na Betajnovi». (Tukaj sc Wollman gotovo moti: 11c Lothar in Hauptmann, svoj dobri vpliv na to klasično slovensko farso sta imela kvečjem Gogolj in Moliere!) Na odru učinkuje igra bolj s svojim komičnim elementom nego satiričnim, pravi Wollman. — Na vrhuncu se je čutil Cankar s svojo dramo «Hlapci». Po kolebanju v slogu se jc tudi pri njem pojavil nekak rcalnoidcalistični shake* spearski slog. Sodobnost in resničnost sta glavni podnet in objekt njegove tvorbe. Opazovanje zunanjosti, bogata fantazija, ki stavi dogodek sub specie aeterni, čisto srcc, ki sodi... Proti pesimizmu v «Kralju na Betajnovi» je v «Hlapcih» Cankar optimist. — K dramskim delom Cankarjevim je treba prišteti tudi njegovo knjižno dramo «Lepa Vida», ki bi se mogla nazvati tudi pesem v dramatični obliki. Vsebina jc lirsko epska. Razdelitev v dejanja in obliko dialogov je zgolj vnanja. Mnogo jc v delu nejasnega; a nerazumljivost ni tolikšna, kot so to hoteli kritiki anno domini (Opeka, Mote, Vrtovec itd.). Lessingovo misel: vzvišenejši je napor za pravico in spoznanje nego pravica sama, dopolnjuje Cankar: lepše je, želeti si kaj, nego izpolnjena želja. Delo je nekaka slovanska faustijada: proti germanski volji dejanja (Faust, Manfred) . sta tu poudarjena metafizično čuvstvo in zagonetka. V svatbi Dioniza z Vido jc morda naznačeno ustvarjanje umetnikovo, ideali in tehnika novoromantikov.
Dramatični obliki Cankarjevi bi formalisti lahko kaj očitali, predvsem njegov lirizem. A povsod prevladuje harmonija ideje in forme. Po zunanji strani ima avtor vse prednosti svojega izraza.
Od «Romantičnih duš» do «Hlapcev» se vidi rast dramatične oblike. Tam prihaja karakteristika iz ust drugih oseb, dejanje prekinjajo prihodi in odhodi oseb, tukaj je klasična konciznost, dejanje je dejanje, značaji potekajo iz akcije. Cankar je v vsem svojem bistvu in temelju novoromantik. V svojem prvem sccničncm poskusu, «Romantičnih dušah», hoče objektivirati razpoloženje svoje notranjosti in ga napraviti za predmet realistične tehnike, bolj hauptmannovsko razvlečene nego ibsenovsko in simbolično koncizne. V «Jakobu Rudi» znatno podlega Ibsenu. Komedija «Za narodov blagor» zaznamuje v idejah in formi prvo stopnjo Cankarjeve dramatike. «Kralj na Bctajnovi» je druga stopnja. Jedro teh iger leži v karakterizaciji: generaliziranjc individualnih pojavov vodi v prvi igri k ibsenovskim tipom, v drugi pa prevladuje že njih simboličnozidejni pomen. Simbolizem jc na vrhuncu v «Pohujšanju v dolini šentflorijanski». Končna in najvišja stopnja so «Hlapci». Ta igra šele ima svoj lastni slog: rcali* stično opazovanje se druži s simboliko, ki prehaja v idejni ekspresionizem, ibsenovsko konciznost in polnokrvno risbo shakespeareovsko.
Socijalni problem zanima Cankarja dramatika v polni meri. In rešuje ga povsem s socijalističnim upanjem v bodočnost. A zopet se povrača k početku svoje dramatike, k «Romantičnim dušam». V «Lepi Vidi» se jc povrnil k duševnemu romantizmu, da bi ga določil: nazval ga je veliko hrepenenje. Sub< tilnost problema je razbila dramatično formo. Dramatik, ki je izšel iz liričnega kvasa, jc v nekoliko igrah izpisal konflikte svojega objektiviranega jaz*a ter se zazrl vase še globočje, sc potopil v Hrepenenje, ki mu jc javljalo Absolutno. Tu že ni bilo več mesta za dramatika. V etičnih vrednotah svojih del se jc srečaval z ruskimi pisatelji, od Gogolja preko Tolstega do Gorkcga, ki so močno učinkovali nanj. V tej etiki, globoko socijalni, jc slovanskost Cankarjeve tvorbe.
Dramatika Cankarjeva jc kot vse njegovo delo v bistvu simbolična, romam tična, idealistična. Da ni napisal drame iz kmečkih puntov, jc vzrok to, da Cankar ni bil realist in jc v dramatiki mogel izražati samo svojo notranjost: iz simbolike in novoromantizma je rastel v ekspresionizem. O njem velja tudi kot o dramatiku splošna sodba Pregljeva: Ivan Cankar jc klasik slovenske novo« romantike. Primer Cankarjev pa jc klasičen še z drugega stališča: kot primer dramatske borbe, rasti in zmage sredi ozkih in neugodnih razmer, sredi majhnega narodiča. Adepti slovenske Talijc bi morali premisliti in prečutiti Cankar* jevo dramo. —
To je v bežnih potezah izvleček te študije, ki je vzlic nekaterim nedostatkom v bistvu točna in kot informativen članek cclo jako dobra. Zlasti obvlada avtor kritično literaturo o Cankarju. Kot poglavje v delu, ki naj nosi naslov «Slovenska drama», pa bi jo bilo treba seveda še zelo poglobiti in razširiti, ji dati predvsem širše ozadje iz svetovne literature, organičncjc zve« zati posamezne dramatske spise in jih osvetliti na podlagi drugih nedramatičnih pisateljevih del, določiti Cankarjevo mesto v svetovni literaturi in pretehtati zlasti njegov pomen in vpliv na mlado kulturo Slovencev. Slovenska moderna drama do vojne dobe je edinole in izključno Ivan Cankar sam; vse, kar se je napisalo drugega v tej panogi, je v primeri z umetniško višino Cankarjevih del bolj ali manj brezpomembno.	Fran Albrecht.
Jacques Riviere (1886—1925). «Dejstvo je, da jc Rivifercova Nouvcllc Revue Fran$aise pokazala francoskemu slovstvu pot v moderno smer. Ta pregled vrednot, ki ga je urednik nameraval takoj od početka, se je domala zaključil. S tega motrišča jc pokojnikova naloga, organizatorska nakana, iz«
vrSena. Glasno jc treba zatrditi, da bi brez J. Ri viferea bila francoska književnost še danes pri Franceum, Bourgctu in Richepinu. Rivierc*u gre hvala, da jc navse* zadnje pri Claudelu, Gidc«u, Proustu, Valcriyju,» pravi J. Dclteil v gorenji N. R. F. 1. aprila 1925. Ta številka (430 str.) je izključno posvečena njenemu soustanov« niku in večletnemu uredniku. O naslovniku dijaku, možu, voditelju lc pošlo v« nega obzornika, slovstveniku, romanopiscu, člankarju, politiku jc prispevalo raz* prave 53 domačih in 21 inozemskih literatov, da nc omenjam pisem in predavanj rajnika samega.
Bistri gimnazijec obsoja «nemoralni» naučili pedantizem, ki preoblaga mladino s pretežkimi nalogami. O sošolcih je pisal roditeljem, da se mu skoro vsi zde bebci. A skoraj jc prcdrugačil svoj izrek: «Bil sem pač uboren tedaj. Nisem vedel, kako zelo jc prezir pomilovanja vreden, nezmiseln in malenkosten v pri* meri s prizanesljivostjo in sočutjem.» Vztrajno čitanjc in razmišljanje ga je privedlo v skcpticizcm, resnični skepticizem, ki «dvomi, ali zares dvomi», kesncjc v vedoželjnost, edino strast, ki jc v istini brezbožna. Zgodaj jc izgubil vero, nc da bi bil zabredel v okruten antiklerikalizem, češ, krščanstvo bo lepo počasi shiralo od matorosti. «Ali sc jc kdaj videlo, da bi bil kdo ubil starega očeta, ki je postal nepotreben?» V razpravi De la F o i navaja ta «anima naturaliter christiana» čudne razloge v prilog verstvu. V katoličanstvu ga jc očaralo to. da odobrava neenakost, da odmerja svoj prostor zlu in da z izpovedjo nekako dovoljuje greh... Večkrat se je nameraval izpreobrniti, ali njegov katolicizem jc bil proticvangeljski in protikrščanski... Nadprirodnc stvari jc srečaval ob vsakem koraku. Verjel je v nesmrtnost. V članku «O veri» pravi: «Bog ljubi ljudi. Ljubi vsakogar izmed nas v svoji notranjosti, in sicer takšnega, kakršnega je ustvaril.» V tem jasnovidnem mistiku je kljuval goreč paskalski nemir. Izživljal pa se je v neumornem delu. «Mojc spoštovanje do dela se veča dan za dnem. Nad to ni ničesar na svetu, to je najtrdnejše, to nas najmanj ostavlja v stiskah, to nas najbolje brani,» jc priznal prijatelju NValtzu.
Ena plat njegove prikupne narave se javlja neprestano: srčnost in zaupanje v življenje. «Optimizem ostane dolžnost,» je rekel v najbolestnejšem trenutku; «če je črnovidnost opravičena pred izvršenimi dejstvi, je optimizem nujen, čim so nastopili nepopravljivi dogodki». Kot nasprotnik je bil plemenit. «Njegov duh,» trdi J. Cocteau, «nalik alabastru... se je dal pronikniti z lučjo. Poslušal jc, tehtal in tuhtal. Lahko si ga preveril. To jc najredkejša stvar na svetu. Max Jacob primerja Proustovo rečenico z možganskim zavojem. Rivifercov slog in pomenek bi jaz prispodobil s skrivnim vozlom, ki ga tvorijo velika od« vodnica in srčne žile privodnice.» Zahrbtnosti ni poznal. Nespametno pošten in iskren sem, pravi sam o sebi. O tej vnemi za odkritost razpravlja v posebni študiji «la Sincčrite cnvcrs soi«meme». Vsi nekrologi poudarjajo, da ga je bila sama čistost in sramežljivost. Francois, junak njegovega romana «Aimee», do« življa občudovanja, polna zatajenih krikov, pozna zanos, neprenehoma zlomljen iz bojazni, da ni prav videl.
To jc Rivifereovo jedro. Trenutno razpolovi jen je notranjosti: najprej naglo navdušenje, potem umski nadzor, ki mu omogoča biti igralec in glcdalcc obenem. To jc tajna njegove umetnosti, iz tega skuša doseči nov klasicizcm, osvetljujoč tvorno vrednost kritike. «Pomembno jc,» piše v oceni dadaizma, ki ga smatra za skrajno logično posledico romantizma (Reconnaissance ä Dada), «da se nam kritični duh neha zdeti bistveno ncplodovit in da znamo zopet odkriti njegovo tvornost, njegovo pretvorijivost.»
Glavne njegovo delo, Sltezeroe is glasbene Študije, so prožete « tem svet* aim zanosom. Pri vsem ustvarjanju zahtev* najprej več jasnosti, po'dej £im več razodetij. Značilno je zanj geslo: «Rasločno vidam - samo v stiku 2 fcteSje* njem», ki stoji v predgovor, k ponatisnjeni študiji tfAitacsand» (i924), nasfcali med triletnim ujetništvom na NemSkem. «Sovraätoo fefefcrf,» je dsjs^ neki Nesaec o tej knjigi, kjer naieti$ opazko; «Nemcu se morem odpustili njegove notranje praznote. K dednostim se snovi zateči, Če hoče	da kaj veija; pri<
5 e a j & se šele £ ri morali.» Germansko ssojmovanje d o i ž no g ž i je Lilo nevarno za svefcovui mir. Rivfere je stremel po «moralizmu, po SivJjeajis, d&si je 'bil exui Čez mero tankovesten. «Povsem &obH5en rosnander nš£elo&>& ne more dajat! prednocU Dobremu ali Zlu.» Zanimal ct je zgolj za dašeslovno ^knjjžtvo.-Bii je izmed malobrcjnih l?ranoosov, k? ljubijo psinwusüsta Freuda. Mikale' so g% BIe'.sterj«jve misli o shizofreniji. Dragi so m bili pisatelji psihologi: Proust, Gide, Stendhsž, Meredith» ftlarlvaux, Rusi« ziseti Dostojevski j, rada k&A* sega ee js naučil največjega slovanskega jes&a. Fri -pisale!jevaaju mu je &o za to, da mračni notranji sveč; njega in -princip, a čim preprostejšimi sredstvi V «Ljubljenki» si je prepovedi sleherno arabssko, vsskri&o podobo, £ucrbe<x. edino za točnost in določnost isimitostl Zategadelj ostane ta roman herm«HČna knjiga za izbrance.
S svojim pozitivizmom je vpilvai na podmladek, ki je v njem sa Ajk>1» Imsiseom utrpel najveöjo izgubo. 25&htevajo£ nujnost korenin še todfeo vavä&sjjjjm srahdm cvetkam, je bil Riviere izvrsten budltešj in voditi j naraščaja, st katetaga je žrtvoval ves uvcj čas kot urednik, n« kvar lastnica proizvodom. S s/o jim značajem» s nenavadno vestnostjo in skromnostjo ti je prJdobiü sopari je vseh, osobito mladini, saj je kakor malokdo umel cpo&ovaü Človeško os&bnost.
Bil je sin profesorja medicinske fakultete v Eordeausu. Saptfs&I je rfvoje otrok. Nad vse mu je bil psi srcu P&ric. «Decentra&sator se/ada je pisai svojemu svaku, pisatelju H. AJ&m*i?ouraie*u, «ampak Sfno zs. druge.*
A Bebetlvk.
ŽEK^Jkiu V 4. Številki leto5njega lesnika «Ljubljanskega £vona» . (efa.249., pod Črto) sem ze o priJiki debate o «cVV/oaJkl DesenSskU opozoril na nekatere literarne po&shuosfci g. J. Vidmarja» posebnosti,, ki ne moaejo Izvirati 3Z stvar^eg*.. idejnega nssproislva, iemveč naiottjo biti plori osebae sužnje. Ko sesa stvari imenoval s .pravim imenoma, je on potem v «Domu isx svetu* te svoje nečedne ssäve deloma prek&i>sl in opravičil To/1« ajeg<m užaljena ea$noljuhr»ost mu ne mi*?- To je dofoaz*! s svojimi sp&i to	v zniaji številki
svojca lic^, kjer se pod o^uß^no krjyy Jd-.jnega Buw^roistva trödi na vs&k n^in dokazati r£kojo literarno	in s 'jem — seveda svojo cupeiiornost.
Ampak meri,	ne gce s-Äse: rte gxe zä osebo, za knjifsrvn&s Älbredita.
TßK'dveö Vidmar ne.xaoie ubiti. Meni	jigisd iista^ ki ga uwjmk in na
k&feere^s sznce* Sato treba stvari rä^osxt^
Jos. Vidmar |e	naoje poročilo o C.Jeg?!*^ («.?torja aeve^a a« tK>*
znam) «OfeMziics-,. objavljeno v tem !it>X j-cgr^Ž/il ga kr'aiorsbil ier p-smi^ir»! ns fa na&n, da je e^tirsE nsi^i liajokb^ih odlomkov ic sestavkov üz zbirke, «fcvad tcsej, ki sem jin jaz	(mo-rde predobtokotno) cxikiO&Ü koC «beäae
ske is dnevnika», 4er je «vvamn pns.H-r& moje ps^rdne pripombo k pbirki. ki p^a se	n* dobsš» j^e. S jo Vidmes — k^go?
mul — povesil svojo ma55eval3.ost ^RjUJsa prav dofrro vssi — in sem to kadi
zapisal —, da tc preproste — tudi najboljše — sličice niso umetnine v strogem pomenu besede, zavedam pa se tudi, da velik del stvari v tej zbirki začetnika priča o nadarjenosti, katere drobec jc odkril celo Vidmar sam v svojem sc? stavku «Iz (!) zapuščenega Parnasa». Mojc mnenje, ki ga ne skrivam, je in jc bilo, da je treba pisateljevo delo, predvsem pa delo začetnika, soditi po njegovih najboljših stvareh in nc obratno. Ako misli Vidmar, da se pisatelj sodi po naj* slabših stvareh (včasih misli.tudi drugače, ti. pr. pri poročanju o Podbcvškovcm «Človeku z bombami»), je to njegova pravica, ki mu jc jaz nc zavidam.
Zlorabil jc nadalje moj članek o «Ifigcniji», objavljen v 1. številki letošnjega «Gledališkega lista». Ker smatra ta moj članek za meglen in nejasen, sc zdi Vidmarju — kot pristnemu dialektiku — potrebno, da zavija in ccpi besedč. Tako zavija moj izraz «pesniška sila» in izumetniči nekak razloček med pesniško in umetniško silo, kakor bi to dvoje pri literarnem umetniku ne bilo istovetno. Nobenega dvoma pa ni, da je vsaka umetnina samo odsev svojega stvaritelja in da ta «umetniško*človcška» stran umetnikova tvori del vsebine ali jedra (Gchalt) vsake umetnine. Čim silnejša, čim nravstvenejša jc umetnikova oseb« nost, tem pomembnejše jc njegovo delo. Zaradi te velike pcsniško*etičnc vsebine «Ifigenijc», ki se je Goetheju rodila iz hrepenenja po čistem, harmoničnem, notranjeresničnem življenju, katerega ni našel v razvratni sodobnosti, marveč je prenesel svoj ideal v mrtva stoletja antike, sem visoki etos tega dela še posebej poudaril. Tolmačiti torej moj izraz «pesniška sila» kot oblikovni (for* malni) del umetnine ter iz tega izkonstruirati nekakšne absurdne sklepe o škod* ljivi kritiki, je navadno podtikanje in zavijanje, resnega pisatelja nevredno opravilo. — Vidmar, ki bi rad nasilno ustvaril nekak umctnostno*idejni prepad med «starimi» in «mladimi», pove končno svoje mnenje o pravi kritiki. Pravemu kritiku — pravi — mora biti pri ocenjevanju sodobnega umotvora merilo sodobnost. Kakšno merilo, ni povedal. Vendar soodločujoče merilo pri presojanju kakega umetniškega dela sodobnost ne more biti. Kaj pa je prav za prav sodobnost? Sodobnosti v višjem, umetniškem pomenu ni. Sodobnost jc v toku večnega dogajanja videz in utvara. Slepota intelekta. Potrebe sodobnosti očuti različno vsak umetnik, kakor tudi vsak kritik. V slednji pomembni in globoki umetnini pa so elementi preteklega, sodobnega in bodočega. V «Hamletu» jc mnogo sodobnega, najsi so Shakcspcarjevi sodobni kritiki očitali pesniku — nesodobnost in zastarelost. Sodobnost jc kritiku samo oznaka, nc pa merilo.
O Vidmarju, ki_seJiori_zoper nejasnost in meglenost v kritiki, bi pj^čajv^vali. da je sam prozorno jasen. V svojem poročilu o predstavi «Ifigenijc» v Ljubljani zahteva za vprizoritev nekako «abstraktno agiranje ljudi». Kaj si pred* stavlja pod takim «abstraktnim agiranjem», si je težko misliti. Naloga odra jc. da konkretizira, materializira. Jaz si lahko predstavljam rccitativno stilizirano predstavo «Ifigenijc» ali pa umirjeno*rcalistično. «Abstraktne figure» pa poznam samo iz spiritističnih sej. — Jasnejši jc Vidmar, kadar pohvali. To jc dokazal v poročilu o predstavi Manncrsove «Pcgice mojega srca», katere režijo je omenil z veliko pohvalo. Prav. Pripomniti je pozabil samo, da je «Pegica» za režiserja šolska naloga, «Ifigenija» pa težak, morda nerešljiv problem. Tudi ni Vidmar smatral za umestno, izpregovoriti besedico o prevodu «Ifigenijc». Kakšenje_ta pje.vod ~~ dober, slab? I, kaj.lJB,rqzpomembcn je, sajj?^j<^ napravil Alb recht.
Fran Albrecht.
Urednikov «imprimatur» dne 23. novembra 1925.
NOVE KNJIGE
Uredništvo je prejelo v oceno sledeče knjige (z zvezdico * označene so natisnjene v cirilici):
Boj za Koroško. Spominska knjižica ob petletnici koroškega plebiscita. Zbral in uredil Valentin Rožič. Ljubljana. «Jug». 1925. 168 str.
•Generacija pred stvaranjem. Almanah jedne grupe. Beograd. Grupa za socialnu i kulturnu akciju. 1925. 150 str.
Jelačič Aleksije, Ruska revolucija i njeno poreklo. Zagreb. Izdanje «Nove Evrope». 1925. 196 str. Cena broš. 50 Din, vez. 70 Din. ^
Jurčič Josip, Zbrani spisi, IV. zvezek. Uredil Ivan Prijatelj. Ljubljana. Tiskovna zadruga. 1925. XXI -j- 454 str. Cena broš. 72 Din, vez. v celoplatno 86, v pol franc, vezbi 92 Din. (Slovenski pisatelji.)
•Krklec Gustav, F. M. Dostojevski kao čovek. Novi Sad. 1925. 18 str. (Po* seben odtis iz Letopisa knj. 305, zv. 1/2.)	?
Kušar I., Poeti jugöslavi del Rinascimento. II. Croati: P. Preradovič, A. Šenoa, A. Nemčič, A. Trcsič*Pavičič, III. Slovcni: Fr.Prešern, S.Gregorčič, D.Kette. — Trieste. £dito per cura del Consolato generale del Regno dei Serbi, Croati e Sloveni in Trieste. 1925. 136 str. Prezzo Lire 10.
Peterlin Radivoj s Petruška, Znamenje. Ljubljana. Samozaložba. 1925. 51 str. Povest o Robinsonu. Z risbami v barvah. Za mladino spisala Kathleen Fitz« gerald. V slovenščino. preložil B. Vdovič. Ljubljana. J. Blasnika nasledniki, d. d.
1924.	63 str. Cena broš. 15 Din, vez. 20 Din.
♦Priloži za psihologiju deteta. Za redakcioni odbor ureduje Milorad Vanlič. Broj 2. God. 1. Beograd. 1925. 110 str. Na leto 90 Din.
"Rakitin Nik. Vas., Cvjctja ot moitje gradini. Antologija s portreta na avtora. Pljeven. Knigoizdatelstvo «Mlad čitatelj». 1925. 110 str. Cena 40 leva.
Rus Mavricij, Prva pomoč. S 40 podobami. Ljubljana. Učiteljska tiskarna.
1925.	135 str. Cena 32 Din.
Staut Rado, Grof Monte Christo. Dramski igrokaz v osmih slikah. Po Aleksander Dumasovcm romanu za oder predelal —. Cleveland, Ohio, U. S. A. Samozaložba. 1925. 140 str. Cena 35 Din.
Žagar Janez, Vrtinec. Drama v treh dejanjih. Ljubljana. Tiskovna zadruga. 1925. 51 str. Cena 1875 Din. (Oder, 12. zvezek.)
\ •

I	v
Za bozic
v	___
izda
knjigarna «Tiskovne zadruge» v Ljubljani
sledeče knjige:
. 1 - : Boccaccio - Budal Andrej: Dekameron. (I. knjiga.)
i	S 33 slikami.
Bon ton. Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem in javnem življenju.
Mirko Pretnar r V pristanu.
Hearn-Baukart: Iz dežele potresov. (Knjiga o Japonski.)
Svoboda: Popek. Veseloigra v enem dejanju.
/ Lah Iv.: Pepeluh. Igrokaz.	•
Prve štiri knjige so primerne za božična darila. ♦
i
♦
ttttttttttittttttttttttttttttttttttttttttt»
DELNIŠKA TISKARNA
BRZOJAVI: DELTISK	ČEKOVNI ZAVOD
TELEFON ŠT. 132	ŠTEV. 11.630
F LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 16
Izdeluje vse tiskovine do naj-	.	Obenem priporoča svojo
umetne/šega barvotiska kakor	j	kar najbolj moderno urejeno
tudi natiskufe liste, časopise,	j	KNJIGOVEZNICO
trgovinske in uradne tiskovine	•	——————
Vsa tiskarska dela izvršuje kar	J	ki izvršuje knfigoveška dela naj-
najhitreje in na/vestne je po	•	preprostejše do najfinejše vrste
strogo strokovnih pravilih	•	Stroj za črtanje trgovskih knjig

uuumumuuuuuuuuununnu^
J5


Posluje po vsej Jugoslaviji. — Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000-— dinarjev v zlatu
„JUGOSLAVIJA"
splošna zavarovalna družba
Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani
sklepa:
1.	požarna zavarovanja.
2.	življenjska zavarovanja.
3.	nezgodna in jamstvena za-
varovanja,
4.	zavarovanja proti škodam
vsled tatinskega vloma.
5.	transportna zavarovanja,
6.	zavarovanja proti škodam
vsled razbitja stekla

Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od ,,Graške vzajemne zavarovalnice4' in od zavarovalnih družb „Feniks" (požarni oddelek) in „Franko-Hongroise" ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod
Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike
Telefon 571 Pisarna: Dunajska cesta 15 Telefon 571
F
BDB^^IBOI:
= Čevlji tovarne =
Peter Kozina & Ko.
iz najfinejšega ševrpf boks in lakovega usnja
z usnjatimi podplati v zalogi po dnevnih cenah
Breg 20 in Aleksandrova cesta 1
Ljubljana
Breg 20 in Aleksandrova cesta 7
L

a
Najnovejše ter aktualne knjige
\
Založbene knjigarne Kleinmayr & Bamberg
družba z o. z.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16
se cenj. občinstvu toplo priporočajo, iti sicer:
BADJURA RUD.: Vodič kro/. jugoslov. Alpe, «Slovenija». Cena vez. 100 J)in.
—	Smučar. Teorija in praksa. (Prva slovenska športna knjiga.) 30 Din.
—	Pohorje. V tisku.
BAUDELAIRE OH.-KARLIN PAV.: Pesmi
v prozi. Cena vez. 30 Din.
BAUMBACII R.-FUNTEK ANTON: Zlato-rog. Planinska pravljica. Cena vez. 22 Din.
BONSELS W.-LEVSTIK VLAD.: Prigode čebelice Maje. Cena broš. 32 Din, vez. 10 Din.
BURNAT- PRO V INS M.-GRADNIK AL.: Knjiga za Tebe. Cena vez. 32 Din.
CANKAR IVAN: Mimo življenja. Cena broš. 20 Din. vez. 30 Din.
«DANTE». Izdal in uredil dr. ALOJZIJ RES. Cena knjige v umetniški vezavi IGO Din.
DELCOTT RUD.: Dva sestavljena salonska plesa «Četvorka» in «Beseda». 101) slik. (Viki broš. H Din.
DOSTOJEYSKIJ F. M.-LEVSTIK VLAD.: Zločin in kazen. Roman v šestih delih z epilogom. 2. izdaja. Dva dela skupaj. Cena vez. 110 Din.
DOYLE A. C. - MIHAJLOVIC V.: Zgodbe Napoleonovega huzarja. Cena vez. G;") Din.
EURIPIDES: Medeja. Tragedija v petih dejanjih, l'revel dr. FR. BRADAČ. Cena M Din.
FEIG EL DAMIR: Pol litra vipavca. Cena vez. 30 Din, broš. 20 Din.
KORUN V., dr.: Spake. Satire, humoreske in drugo. 2. natis. Cena vez. 40 Din.
KRAIGHER AL.: Mlada ljubezen. Roman. Cena vez. GO I)in.
K UNA VER PAV.: Po gorah in dolinah. I. del: Dijaška leta. 10 slik. Cena vez. 50 Din.
LEBLANC MAURICE - LEVSTIK VLAD.: Arsčne Lupin, gentleman - vlomilec. Cena vez. 40 Din.
LEVSTIK VLAD.: Gadje gnezdo. 2. iz«h Cena vez. 30 Din.
MAISTER RUD.: Poezije. Cena broš. 15, vez. 25 Din.
MARRY AT: Morski razbojnik. 2. izd. Cena vez. 3G Din.
MEŠKO KS.: Ob tihih večerih. 11 povesti in črtic. 2. izd. Cena vez. 40 Din.
PODKRAJSEK HENRIK: Veliki slovenski spisovnik. Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. 437 str. Cena vez. 80 Din.
PREŠEREN FRANCE, dr.: Poezije. Uredil L. PINTAR. 5. natisk. Ljudska izdaja. Cena broš. 20. vez. 30 Din.
PUGELJ MILAN: Naša leta. Novele. Cena broš. 15 Din. vez. 28 Din.
RODENBACH IG.: Mrtvo mesto. Poslovenil AL. GRADNIK. (Vna broš. 18, vez. 24 Din.
ROJEČ FRAN: Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s peljem v treh dejanjih. Cena vez. 30 Din.
ROSTAND EDMOND: Cyrano de Bergerac. Herojska komedija v petih dejanjih. Poslovenil OTON ZUPANČIČ. Cena 05 Din.
ROZMAN IVAN: Nova erotika. Disonauce in akordi. Cena vez. 30 Din.
TAG ORE RABINDRANATH: Ptice selivke. (Stray Birds.) Poslovenil ALOJZIJ GRADNIK. Cena vez. 20 Din.
TOLSTOJ L. N.: Hadži-Murat. Roman. Poslovenil VLAD. LEVSTIK. Cena vez. 32 Din.
TOMINSEK JOSIP, dr.: Nemško-slovenski slovar. Cena vez. 90 Din.
—	Slovensko-nemški slovar. Cena vez.. 28 Din.
VEBER FR., prof. dr.: Sistem filozofije.
I. knjiga: O bistvu predmeta. Veliki format, I—XII in 1—384 str. Cena GO Din.
—	Analitična psihologija. Prvi poizkus sistematične geometrije duha. Prvi snopič: 170 str. Cena 48 Din.
Seznami knjig so na zahtevo brezplačno na razpolago