Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 85
Elod Dudas
Morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk prekmurskega knjižnega jezika in njihove besedotvorne značilnosti
COBiss: 1.02
Prispevek se osredotoča na morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk v prekmurskem knjižnem jeziku. Po kratkem terminološkem uvodu sledi predstavitev zunajjezikovnih dejavnikov, ki so prispevali k utemeljitvi madžarsko-prekmurskih jezikovnih stikov. Sledi podrobno predstavljeno fonološko in morfološko prilagajanje madžarskih izposojenk v knjižni prekmurščini. Na koncu prispevka je kratek pregled besedotvornih značilnosti madžarskih izposojenk po posameznih besednih vrstah. Ključne besede: madžarščina, prekmurski knjižni jezik, jezikovni stik, morfonološko prilagajanje, besedotvorje
Morphophonological adaptation of Hungarian loanwords in standard Prekmurje Slovenian and their word-formation characteristics
This article focuses on the morphophonological adaptation of Hungarian loanwords in standard Prekmurje Slovenian. A brief terminological introduction is followed by the presentation of extralinguistic factors that contributed to the establishment of Hungarian-Prekmurje language contacts. This is followed by a detailed presentation of the phonological and morphological adaptation of Hungarian loanwords in standard Prekmurje Slovenian. The article concludes with a brief overview of word-formation characteristics of Hungarian loanwords by word class.
Keywords Hungarian, standard Prekmurje Slovenian, language contact, morphophonological adaptation, word formation
0 uvod
Madžarsko-slovenski jezikovni stiki1 so bili šibkejši in redkejši od nemško--slovenskih ali romansko-slovenskih, vendar so lahko poučni in zanimivi ne le za hungarologe, temveč tudi za sloveniste. V prispevku se ukvarjam samo z madžarskimi izposojenkami v prekmurskem knjižnem jeziku, kar pomeni, da ne obravnavam madžarskih kalkov. Predstavljam morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk in tudi njihove besedotvorne značilnosti, tj. njihovo aktivnost v besedotvornih procesih prekmurskega knjižnega jezika.
1 Besedilo je del doktorske disertacije z naslovom A muravidéki szlovén irodalmi nyelv magyar jôvevényszavai = Madžarske izposojenke prekmurskega knjižnega jezika, ki sem jo napisal leta 2014 na Filozofski fakulteti Univerze Loranda Eôtvôsa v Budimpešti pod mentorstvom doc. dr. Marije Bajzek Lukač. Mentorici se tudi tukaj zahvaljujem za vso pomoč in podporo.
86 _
Elod Dudas • Morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk prekmurskega .
1 Jezik v stiku
1.0	V slovenski strokovni literaturi lahko srečamo izraza prevzeta beseda in izposojenka. Po mnenju Marka Snoja (2005: 113) je prevzeta beseda tista, »ki ni nastala v kontinuiranem razvoju slovenščine, nekoč od davne pradavnine do danes, ki torej ni motivirana s slovenskimi (oz. slovenščini predhodnimi) besedotvornimi sredstvi«. Izposojenke pa lahko definiramo kot take prevzete besede, »ki so se docela prilagodile slovenskemu jeziku v izgovoru, pisavi, pregibanju, skladnji, tvorjenju novih besed ipd.« (Toporišič 1992: 334; 2004: 131). To lahko dopolnimo s Snojevo definicijo, da je »izposojenka praviloma beseda, ki je iz enega sosednjih narečij (beneške italijanščine, tergestinščine, furlanščine, bavarske, tirolske nemščine, zahodne madžarščine, kajkavske ali čakavske hrvaščine, romščine) prešla v sosednje slovensko narečje in od tod eventualno v druga slovenska narečja ter v knjižni jezik« (Snoj 2005: 114). Na podlagi navedenega v prispevku dosledno uporabljam izraz izposojenka, saj madžarske besede ustrezajo vsem naštetim zahtevam.
1.1	Jezikovni stik lahko razumemo kot posledico, ki nastane (posredno ali neposredno) kot rezultat družbenih ali naravnih dejavnikov (Kiss 2002: 195). Ima več vrst in lahko vpliva na vse ravni jezika (Kiss 2002: 202). Najbolj znana vrsta jezikovnega stika je interferenca na besedoslovni ravnini, h kateri spadajo tudi izposojenke (Kiss 2002: 203). V ozadju prevzemanja katere koli besede je neka potreba, npr. po poimenovanju novih predmetov, pojmov, ki še manjkajo v besedju jezika prejemnika (Nyomarkay 2007: 106). Poleg tega se lahko izposojenke pojavljajo tudi za poimenovanje takih predmetov in pojmov, ki v jeziku prejemniku že imajo svoje poimenovanje. Te izposojenke se v strokovni literaturi imenujejo »luksuzne« izposojenke (Nyomarkay 2007: 106). Izposojenke se prilagajajo zakonom jezika prejemnika (Filipovic 1986: 36). Poleg jezika v stiku se pojavlja cela vrsta drugih zanimivih vprašanj, ko gre pri stikanju jezikov na primer za družbene dejavnike. Z njimi se ukvarja sociolingvistika.
1.2	K poglobitvi jezikovnih stikov prispevajo tudi zunajjezikovni dejavniki. V razvoju madžarsko-prekmurskih jezikovnih stikov so igrali pomembno vlogo naslednji zunajjezikovni dejavniki:
» pripadnost madžarskemu državno- in cerkvenoupravnemu sistemu (od konca
11. stoletja do konca prve svetovne vojne) (Zelko 1996: 97); » neposredni stik z madžarsko kulturo; » študij Prekmurcev v madžarskih mestih;
» prestižnost madžarskega jezika (madžarščina je imela največ govorcev na narodnostno mešanem Ogrskem in je bila od leta 1844 tudi uradni jezik - prej latinščina);
» obvezno učenje madžarskega jezika po šolah (od leta 1879 je bila madžarščina tudi obvezni učni jezik).
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 87
1.3 O teoriji jezikovnega stika se je v zadnjih desetletjih veliko razpravljalo in pisalo. Glede teorije morfonološkega prilagajanja izposojenk lahko omenimo obsežno monografijo Rudolfa Filipovica (1986). Po prevzemanju posameznih besed lahko pride do nadomeščanja (substitucije) na ravni fonemov in morfemov (Filipovic 1986: 68). Nadomeščanje na ravni fonemov imenujemo transfonemizacija, na ravni morfemov pa transmorfemizacija (Filipovic 1986: 68). Pri obeh tipih nadomeščanja razlikujemo tri vrste. Pri fonemih govorimo o popolni, delni ali kompromisni in svobodni transfonemizaciji (Filipovic 1986: 72). Izmed teh treh vrst transfonemiza-cije je najbolj zanimiva svobodna transfonemizacija, kjer gre za nadomeščanje tistih fonemov, ki nimajo ustreznic ali se ne pojavljajo v istem položaju v fonemskem sistemu jezika prejemnika (prim. Barczi 1958: 46). Pomembno je dodati, da nikoli ne pride do prevzemanja fonemov. Nov fonem lahko nastane iz alofona, ki že obstaja v jeziku prejemniku (Filipovic 1986: 81). Morfološko prilagajanje, po Filipovicevi definiciji transmorfemizacija, je v tesni povezavi s tipološko pripadnostjo jezikov v stiku. Tudi v primeru transmorfemizacije razlikujemo tri vrste nadomeščanja, in sicer ničto, kompromisno in popolno transmorfemizacijo (Filipovic 1986: 119-123). Slednja, tj. popolna transmorfemizacija je najbolj zanimiva, saj v tem primeru pride do nadomeščanja tujega morfema z domačim. V nadaljevanju predstavljam fonolo-ško in morfološko prilagajanje madžarskih izposojenk v prekmurskem knjižnem jeziku ter njihovo aktivnost v besedotvornih procesih prekmurskega knjižnega jezika.
2 fONOLOŠKO PRILAGAJANJE
2.0	Pod fonološkim prilagajanjem razumemo nadomeščanje fonemov. Do njega pride, ko določenega fonema izposojenke v jeziku prejemniku sploh ni ali ga ni v enakem položaju (prim. Barczi 1958: 46). Nadomeščanje fonemov v madžarskih izposojenkah prekmurskega knjižnega jezika ni bilo pogosto, kar razlagam s podobnostmi med prekmurskim in madžarskim fonemskim sistemom.
2.1	O razvoju prekm. /o/ pravijo, da je rezultat labializacije /e/ (Pavel 1909: 71; Ramovš 1935: 187; 1936: 144). Po mnenju Marie Petrov-Slodnjak (1978: 312-313) je prekm. /o/ nastal pod vplivom madžarskega jezika. Po Avgustu Pavlu (1909: 70-71) je prekm. /o/ lahko nastal še drugače:
■	psl. *u > /u/ > /o/, npr. borkle 'burkle', Tork 'Turek', vora 'ura';
■	psl. *i > /u/ > /o/, npr. šorši 'širši' (prim. tudi Pavel 2013: 29).
Do nadomeščanja fonema /o/ ne prihaja pogosto, ker ga prekmurščina ima in ga ohranja tudi v izposojenkah (Pavel 1909: 71), npr. djondj 'biser', kovet 'poslanec', šor 'pivo'. V enem primeru je /o/ nadomeščen sredi besede: /o/ ^ /o/: madž. orok 'večen' ^ prekm. orok 'dediščina'. Za nadomeščanje madž. /o/ lahko navedemo še en primer: madž. cipello > prekm. cipele 'čevlji'. Do te nadomestitve je verjetno prišlo, ker se /o/ na koncu besed v prekmurskem knjižnem jeziku ne pojavlja.
88 _
Elod Dudas • Morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk prekmurskega .
2.2	Prekmurski knjižni jezik ima tudi /ü/, ki je lahko nastal z labializacijo iz /i/ ali z razvojem psl. *ü > prekm. /ü/ (Pável 1909: 59-60, 65; Ramovš 1935: 186-87; 1936: 144). Za razvoj prekm. /ü/ Avgust Pavel (1909: 66-68) dodaja še tele možnosti:
■	pri glagolih s predpono -ova: /o/ > /ü/;
■	pri nekaterih samostalnikih moškega spola v rodilniku ednine: /u/ > /ü/, npr. ledü 'ledu', medü 'medu', sinü 'sinu';
■	psl. *b > /u/ > /ü/, npr. vüzen 'velika noč', vüs 'uš', zvün 'zunaj'.
Glede na to, da ima prekmurski knjižni jezik fonem /ü/, v madžarskih izposojenkah ni prišlo do nadomeščanja tega fonema in je ohranjen, npr. dzündz 'biser', djülejs 'sestanek', püspek 'škof (prim. Pável 1909: 64).
2.3	Madžarski /é/ je v prekmurskem knjižnem jeziku nadomeščan z dvoglasni-kom /ej/, ki je odraz psl. *e v prekmurščini (Pável 1909: 37; Ramovš 1935: 184; 1936: 143). Diftong /ej/ je lahko nastal tudi po analogiji, npr. ranej 'bolj zgodaj', poznej, kesnej 'bolj pozno' (Pável 1909: 40). Pavel razlaga diftong /ej/ v madžarskih izposojenkah prekmurskega knjižnega jezika z analogijo, a v tem primeru gre za nadomeščanje madžarskega fonema s prekmurskim dvoglasnikom, tj. madž. /é/ ^ prekm. /ej/, npr. cejh 'ceh', cimejr 'grb', djülejZ 'sestanek', gavalejr 'kavalir', filejr 'vinar', kanapej 'kanape', kejp 'slika, podoba', kertejs 'vrtnar', profejta 'prerok', talejr/tallejr 'tolar', tanjejr 'krožnik'. Nekatere od teh izposojenk se pojavljajo tudi v različici s fonemom /e/ namesto dvoglasnika /ej/, npr. cimer, filer/filler, kep, kertes,profeta. O njih lahko povemo, da so bile pogostejše v jeziku poznejših prekmurskih piscev, tj. v jeziku tistih, ki so ustvarjali ob koncu 19. stoletja in v prvih letih 20. stoletja. Lahko bi postavili vprašanje, ali ni bila raba teh različic zavestna, da bi se tudi s tem bolj približali slovenskemu knjižnemu jeziku. Čeprav točnega odgovora ni, te možnosti nikakor ne smemo izključiti.
2.4	Madžarski /ó/ se sredi besed nadomešča z dvoglasnikom /ou/, ki je lahko nastal na dva načina:
■	psl. *q > prekm. /ou/;
■	psl. *o > prekm. /ou/ (Pável 1909: 73, 76; Ramovš 1935: 185-186; 1936: 143).
Sredi besed najdemo nadomeščanje madž. /ó/ ^ prekm. /ou/ npr. v besedah ko-rouna 'krona', kouruš 'zbor, kor', moudoš 'premoženje', šinagouga 'sinagoga', tro-unuš 'prestol'. Pri nekaterih izposojenkah najdemo namesto dvoglasnika /ou/ sredi besed /o/, npr. korona, koruš, tronuš. Na koncu besed je madž. /ó/ nadomeščan z /ov/, ki se lahko diftongizira v /ouv/, npr. birov 'sodnik', fobirov 'glavni sodnik', hajov 'ladja' ali akouv 'stara prostorninska enota, okrog 56 litrov', birouv 'sodnik', hajouv 'ladja', hintouv 'kočija'. V enem leksemu stoji /o/ oz. /ou/ namesto madž. /ó/: sabo/sabou 'krojač'. O nadomeščanju madž. /ó/ gl. tudi Pável 1909: 79.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 89
2.5	Madžarski labialni /a/ je nadomeščen le v eni izposojenki: madž. /a/ ^ prekm. /o/: somar 'osel'. V drugih madžarskih izposojenkah je ohranjen. To lahko razlagamo z dejstvom, da se v govorih goričkega in ravenskega podnarečja sliši glas, ki ustreza madžarskemu labialnemu /a/ (Ramovš 1935: 186). Iz tega seveda ne sledi samoumevno, da je bilo tako tudi v preteklosti. Dejstvo pa je, da je madž. labialni /a/ povsod zapisan s črko a, ki ustreza madžarski rabi. Po mnenju Avgusta Pavla (1909: 8) je v cankovskem govoru madž. labialni /a/ v madžarskih izposojenkah ohranjen.
2.6	Do nadomeščanja madž. /ny/ je prihajalo samo na koncu besed, tj. madž. /ny/ ^ prekm. /n/, npr. baršon 'žamet', dohan 'tobak', hitvan 'suh', šarkan 'zmaj'. Po eni strani lahko omenimo, da je bila depalatalizacija /ny/ v /n/ znana tudi v madžarskem jeziku. Začela se je v stari madžarski dobi (MNyT 2005: 307) in v 15.-16. stoletju so še izpričane depalatalizirane različice teh besed, npr. barson, hitvan (prim. Hadrovics 1992: 144, 249). K posplošitvi depalataliziranih oblik v prekmurskem knjižnem jeziku je lahko prispevalo tudi to, da je znan razvoj /ny/ v /n/ na koncu besed (Pavel 1909: 115; Ramovš 1935: 188). Pravzaprav se ne moremo odločiti, ali gre za nadomeščanje madžarskega fonema ali za prekmurski razvoj.
2.7	V goričkem podnarečju je znan glas /tj/, ki se pojavlja tudi v cankovskem govoru (Pavel 1909: 124-126). Nastane iz nezvenečega soglasnika + j (Pavel 1909: 124). Pozneje je Pavel (1976: 88) v svoji razpravi o odprtih ognjiščih v Porabju zapisal, da je sprememba k > tj v porabskem narečju pogostejša kot drugje. Sicer je to spremembo Marc Gre-enberg (1993: 472) opazil tudi v Polani, ki se nahaja na območju dolinskega podnarečja. Madž. /ty/ je nadomeščen s prekm. /t/, npr. bašta 'trdnjava', v medsamoglasniškem položaju pa s prekm. /č/, npr. fačuk 'nezakonski otrok'.
3 Morfološko prilagajanje
3.0	Pod morfološkim prilagajanjem razumemo nadomeščanje morfemov. To je v tesni povezavi s tipološko pripadnostjo določenega jezika. V tem primeru je pomembno, da se morajo madžarske izposojenke iz aglutinacijskega sistema prilagajati fleksijskemu sistemu. Pri tem se morajo izposojenke uvrščati v sklanjatvene in spregatvene vzorce prekmurskega knjižnega jezika.
3.1	Pri samostalnikih se izposojenke prilagajajo spolu prekmurskega knjižnega jezika (spolov v madžarskem jeziku ni), zato so jim dodani različni morfemi:
[1]	-a, npr. baja 'napaka, bolezen', barda 'bradlja, tesarska sekira', bauta 'trgovina', čonta 'kost', fela 'vrsta', gomba 'gumb', kefa 'krtača', kočia 'kočija', oproda 'oproda', saga 'vonj', vama 'carina', varmedja/varmedjeva/varmedjija/ varmedjova 'županija';
[2]	-i, npr. bajusi 'brki', hami 'del konjske ali kravje opreme za vožnjo';
[3]	-ek, npr. hasek 'korist'.
90 _
Elod Dudas • Morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk prekmurskega .
3.2	Tudi pri pridevnikih najdemo več morfemov, ki služijo prilagajanju madžarskih izposojenk:
[1]	-asti, npr. barnasti/brnasti 'rjav', butasti 'neumen';
[2]	-avi, npr. djingavi/gingavi/ginglavi 'šibek, slab', šantavi 'šepav';
[3]	-en, npr. čalaren 'goljufiv, varljiv', hamičen/hamišen 'neiskren, prevarantski', hirešen 'slaven';
[4]	-ski/-ški, npr. lendjelski 'poljski', nemeški 'plemiški'.
Med madžarskimi izposojenkami je malo pridevnikov; nasploh so jih tvorili iz prevzetih samostalnikov. O tem podrobneje v razdelku 4.2.5.
3.3	Vsem prevzetim madžarskim glagolom je zaradi lažjega prilagajanja slovenskemu glagolskemu sistemu dodana pripona:
[1]	-a-, npr. koronati 'kronati', šantati 'šepati', šarcati se 'odkupiti se', turbekati 'gruliti', zbantati 'razžaliti, užaliti, prizadeti';
[2]	-ava-, npr. predikavati 'pridigati';
[3]	-i-, npr. batoriti 'opogumljati, tolažiti', dičiti 'častiti', koroniti 'kronati', tanačiti 'svetovati', vadliti 'izpovedovati';
[4]	-iva-, npr. batrivati 'opogumljati, tolažiti', citaralivati 'igrati na citre', šila-bizalivati 'črkovati', tanačivati 'svetovati', zbantivati 'razžaliti, užaliti, prizadeti';
[5]	-ivi-, npr. batriviti 'opogumljati, tolažiti';
[6]	-ova-, npr. harcovati se 'boriti se';
[7]	-uva-/-uva-, npr. alduvati/alduvati 'darovati, žrtvovati', bantuvati 'motiti, žaliti', engeduvati/engeduvati 'dopuščati, dopustiti, odpuščati', kebzuvati 'paziti, prežati', kivanuvati 'želeti', koronuvati 'kronati', mentuvati/mentuvati 'reševati', predikuvati/predikuvati 'pridigati', rendeluvati/rendeluvati 'postaviti, določiti', šarcuvati se 'odkupiti se', tanačuvati 'svetovati', vadluvati/vadluva-ti 'izpovedovati', verostuvati/verdstuvati/verustuvati/virostuvati/vdrostuvati/ vdrostuvati/vdrustuvati/vorustuvati 'bedeti', zbantuvati/zbantuvati 'razžaliti, užaliti, prizadeti'.
Od zgoraj navedenih pripon je bila najpogostejša -uva/-uva-, pripone -ava-, -ivi- in -ova- se pojavljajo zgolj pri enem glagolu. Večina prevzetih madžarskih glagolov je nedovršnih. Dovršne glagole so tvorili s pomočjo predpon iz nedovršnih prevzetih glagolov; o tem podrobneje v razdelku 4.1.
3.4	Omeniti moramo tudi protetični j-, ki je dodan madžarskim izposojenkam jal 'neiskrenost, hinavščina', jeretnik 'krivoverec', jezero 'tisoč'. Iz teh samostalnikov so z izpeljavo tvorili mnogo novih besed, kar je v veliki meri prispevalo k povečanju števila besed s protetičnim j- v prekmurskem knjižnem jeziku.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 91
4 Besedotvorni načini pri prevzemanju
4.0	Aktivnost izposojenke v besedotvornih načinih jezika prejemnika kaže na to, da je izposojenka nehala biti tuja (Hadrovics 1989: 31) in se je prilagodila pravilom jezika prejemnika. Med madžarskimi izposojenkami prekmurskega knjižnega jezika je bila najpogostejša izpeljava, manjkrat je prihajalo do sestavljanja.
4.1	Sestavljanje velja - v primerjavi z izpeljavo - za manj pogost način tvorjenja novih besed iz madžarskih izposojenk. S sestavljanjem ne pride do spremembe besedne vrste. Samostalnikom sta dodani naslednji predponi:
[1]	ne-, npr. nehasnovitost 'nekoristnost', nemertučlivost 'nezmernost';
[2]	pod-, npr. podešpereš 'prodekan'.
Tudi pri pridevnikih je bilo sestavljanje redko. Dodana jim je edino predpona ne-, npr. nehasnoviten 'nekoristen', nehasnoviti 'nekoristen', nemertučlivi 'nezmeren'.
S sestavljanjem so največkrat tvorili dovršne glagole iz nedovršnih, in sicer s temile predponami:
[1]	na-, npr. nakinčiti se 'okrasiti se';
[2]	o-, npr. obatoriti/obatriti/obatrivati/obatriviti 'opogumiti', obetežati 'zboleti', odičiti 'zveličati', okinčati 'okrasiti', okoronati 'okronati', okoronuvati 'okronati';
[3]	od-, npr. odkapčiti 'ločiti';
[4]	po-, npr. poalduvati 'podariti', pobatriviti se 'opogumiti se', pohasniti 'uporabiti, izkoristiti';
[5]	pri-, npr. prikapčiti 'priključiti, pripeti', prikapčiti se 'priključiti se, pripeti se'
[6]	u-, npr. utaboriti se 'utaboriti se';
[7]	z-, npr. zrendeluvati 'ukazati, določiti', zbantati/zbantivati/zbantuvati/ zbantuvati 'razžaliti, užaliti, prizadeti'.
4.2	Ob sestavljanju so nove besede nastale tudi z izpeljavo, ki velja med madžarskimi izposojenkami za najpogostejši besedotvorni način.
4.2.1 Nove samostalnike so tvorili iz samostalnikov, pridevnikov, glagolov in števnika. Najpogostejše pripone za tvorjenje samostalnikov iz samostalnikov so bile:
[1]	-ar, npr. cipelar 'čevljar';
[2]	-ec, npr. falačec 'košček', jalec 'goljuf, hinavec', papinec 'katolik', vankušec 'blazina';
[3]	-ek, npr. falaček 'košček', varašek 'mestece';
[4]	-ica, npr. betežarnica 'bolnica', čontica 'kostica', djulejšnica 'zbirališče', gazdarica 'gospodinja', hercegovica 'kneginja', kefica 'krtačica', partica 'partica, trakec', sakačica 'kuharica';
[5]	-iček, npr. falačiček 'košček';
92 _
Elod Dudas • Morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk prekmurskega .
[6]	-ia/-ija, npr. birovija 'sodišče', čalaria/čalarija 'prevara, zvijačnost', eršekia/ eršekija 'nadškofija', gazdija 'kmetija', hercegia 'kneževina', hercegovija 'kneževina', katanija 'vojskovanje', meštria/meštrija 'obrt', pišpekija/ pušpekija/pušpokija 'škofija';
[7]	-ina, npr. dročina/oročina 'dediščina';
[8]	-inja, npr. papinkinja 'katoličanka';
[9]	-ka, npr. kinčničarka 'zakladničarka';
[10]	-nik, npr. betežnik 'bolnik',jalnik 'goljuf, hinavec', kinčnik 'zakladnik', oročnik/ oročnik 'dedič', tanačnik 'svetovalec, svetnik', tentavnik/tentnik 'črnilnik';
[11]	-stvo, npr. apoštolstvo 'apostolstvo', hadnadjstvo 'poveljstvo', jeretinstvo 'krivoverstvo', koudištvo 'beraštvo', papinstvo 'katolištvo', pišpekstvo 'škofov-stvo', tolvajstvo 'tatvina'.
4.2.2	Najpogostejše pripone za tvorjenje samostalnikov iz pridevnikov so bile:
[1]	-ec, npr. gingavec 'slabič';
[2]	-ica, npr. kinčnica 'skrinja za dragotine, omarica/škatla za nakit';
[3]	-ia/-ija, npr. hamičia/hamičija 'neiskrenost, prevarantstvo';
[4]	-(n)jak, npr. hamičnjak 'neiskren človek, prevarant ', nemešnjak 'plemič';
[5]	-ost, npr. batrivnost/batrivost 'pogumnost', betežlivost 'bolehnost', betežnost 'bolezen', čalarnost 'zvijačnost, varljivost', odičenost 'počaščenost, zveli-čanost', gingavost/ginglavost 'šibkost, slabost', hasnovitost 'koristnost', jalnost 'goljufija, prevara', mertučlivost 'zmernost'.
4.2.3	Samostalnike so tvorili tudi iz glagolskih oblik:
[1]	trpni deležnik na -n + -je, npr. alduvanje/alduvanje 'darovanje, žrtvovanje', bantuvanje 'motenje, žalitev', batrivanje 'opogumljanje, tolaženje', cifranje 'krašenje', dičenje 'čaščenje', odičenje 'počaščenje, zveličanje', engeduvanje 'dopuščanje, odpuščanje', kebzuvanje 'opazovanje', okinčanje 'okrasitev', ko-ronuvanje 'kronanje', okoronanje 'kronanje', mentuvanje 'rešitev', orokuvanje/ orokuvanje 'dedovanje', rendeluvanje 'predpis, določba', zrendeluvanje 'ukaz, določba', tanačivanje 'svetovanje', vadlivanje/vadluvanje/vadluvanje 'veroizpoved, izpoved', verostuvanje/verustuvanje/vorustuvanje 'bedenje', zbanti-vanje/zbantuvanje 'žalitev';
[2]	trpni deležnik na -n + -stvo, npr. vadluvanstvo 'veroizpoved, izpoved';
[3]	trpni deležnik na -n + -ost, npr. vadluvnost 'veroizpoved, izpoved';
[4]	glagolski koren + -telj > -tel > -teo, npr. batritel/batrivitel/batriviteo 'tolažnik';
[5]	glagolski koren + -ec, npr. vadluvec 'izpovedovalec'.
4.2.4	V celotnem korpusu najdemo le en primer za tvorjenje samostalnika iz števnika, in
sicer s pripono -nik: jezernik 'polkovnik, poveljnik'.
4.2.5	Nove pridevnike so najpogosteje tvorili iz samostalnikov, in sicer s temile
priponami:
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 93
[1]	-an, npr. cifran 'lep, okrašen';
[2]	-ast(i), npr. betežasti 'bolehen', cifrasti 'okrašen, pisan', partasti trakast';
[3]	-av + -en, npr. džrndžaven 'biseren';
[4]	-av(i), npr. čonkavi/čonklavi 'štrcljat', tintavi 'umazan od črnila';
[5]	-en/-ni, npr. akoven 'kar ima 56 litrov prostornine', aldoven 'žrtvovan', betežen 'bolan', čonten 'koščen', hajdučni 'biriški', jalen 'goljufiv, hinavski', kinčni 'zakladen', mer^čen 'zmeren', modušen 'premožen', oročni 'večen', pelden 'primeren', tanačen 'priporočljiv';
[6]	-ev + -en(i), npr. džmdževni 'biseren';
[7]	-iv(i), npr. jalnivi 'goljufiv, hinavski';
[8]	-liv(i), npr. betežliv 'bolehen', mer^čliv 'zmeren';
[9]	-ov, npr. apoštolov 'apostolov', balžamov 'balzamov', betežnikov 'bolnikov', dohanov 'tobakov', faraov 'faraonov', Meššiašov 'Mesijev', püspekov/püspo-kov 'škofov', šatanov 'satanov';
[10]	-ovit(i), npr. hasnoviti 'koristen';
[11]	-čki/-ski/-ški, npr. apoštolski 'apostolski', baršomski/baršonski 'žameten', deački/diački 'latinski', evandjeliomski/evangeliomski 'evangelijski', horvački 'hrvaški', husarski 'huzarski', juniuški 'junijski', katanski 'vojaški', kodiški/ koudiški 'beraški', majuški 'majski', mešterski 'obrtniški', orjaški 'velikanski', oroslanski/oroslanjski 'levji', orsački 'državen', papinski 'katoliški', paradižomski 'rajski', üšpekijski/püšpekski/püšpeski 'škofovski', profetinski 'preroški', purgatoriumski 'viški', somarski 'oslovski', taborski 'vojni, vojaški', tolvajski 'tatinski', varaški/varoški 'mesten', varmedjeski/varmedjevski/var-medjijski/varmedjovski 'županijski', žoltarski 'psalmski'.
4.2.6	Le v enem primeru je pridevnik tvorjen iz pridevnika, in sicer s pripono -ovit + -en:
hasnoviten 'koristen'.
4.2.7	Iz nedovršnih glagolov so tvorili pridevnike s temile priponami:
[1]	-an(i), npr. alduvan/aldüvan 'žrtvovan', obatrivani 'opogumljen', koronan/ koronüvani 'kronan', mentüvan 'odrešen, rešen', rendelüvan 'postavljen, določen', zrendelüvani 'ukazan, določen';
[2]	-en(i), npr. batrivni 'pogumen', dičen 'čaščen', odičeni 'počaščen, zveličan', preodičeni 'preslaven';
[3]	-ski, npr. vadlüvanski 'izpovedovan'.
4.2.8	Glagole so iz prevzetih madžarskih samostalnikov tvorili z naslednjimi obrazili:
[1]	-ati, npr. balžamerati 'balzamirati', kefati 'krtačiti';
[2]	-iti, npr. hasniti 'koristiti, pomagati', jaliti se 'hliniti, pretvarjati se', kinčiti 'okrasiti';
[3]	-ivati, npr. čirizivati 'lepiti', peldivati 'prikazovati, predstavljati', salašivati 'prenočevati';
94 _
Elod Dudas • Morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk prekmurskega .
[4] -uvati, npr. beteguvati 'bolehati', orokuvati/orokuvati 'dedovati', pelduvati 'prikazovati, predstavljati', profetuvati 'prerokovati'.
4.2.9 Iz prevzetih madžarskih glagolov so tvorili tudi deležnike in deležja:
[1]	-či, npr. alduvajouči 'darujoč, žrtvujoč', dičeči 'časteč', kebzujouči/ kebzuvajouči 'pazeč, opazujoč', kolduvajouči/koudivajouči 'kdor berači', orokuvajouči 'dedujoč', vadluvajoči/vadluvajouči 'izpovedujoč, priznavajoč', verostuvajouči/verustuvajouči/vorustuvajouči 'bedeč';
[2]	-vši, npr. pohasnivši 'uporabljajoč', zrendeluvavši 'ukazavši, določivši'.
5 Zaključek
V prispevku sem se osredotočil na predstavitev morfonološkega prilagajanja in besedotvornih značilnosti madžarskih izposojenk v knjižni prekmurščini. Do nadomeščanja fonemov je v večji meri prihajalo pri samoglasnikih, pri soglasnikih pa je bilo redko in se je pojavilo le pri nekaj fonemih in v določenih položajih. Nadomeščanje morfemov je pomembno zaradi uvrstitve izposojenk v sklanjatvene in spregatvene vzorce prekmurskega knjižnega jezika. Večina madžarskih izposojenk se je v knjižni prekmurščini udomačila, kar lepo kaže tudi njihova besedotvorna aktivnost. Ugotovimo lahko, da so bile madžarske izposojenke pomemben in značilen del prekmurskega besedja. Pojavljale so se v delih vseh prekmurskih piscev, tudi v več različicah.
vIRI
ABC 1725 = ABECEDARIUMSZLOWENSZKO, za Drobno Detzo von fzpuscheno, 1725. AI 1875 = Imre Agustič, PRIJATEL. Znanoszt razserjuvajocse meszecsne novine, BudaPest, 1875. AI 1878 = Imre Agustič, PRIRODOPIS S KEPAMI ZA NARODNE ŠOLE, Buda-Pest, 1878. AIN 1876 = Imre Agustič, NAVUK VOGRSZKOGA JEZIKA. ZA ZACSETNIKE, Budapest, 1876. AIP 1876 = Imre Agustič, PRIJATEL. Znanoszt razserjuvajocse meszecsne novine, BudaPest, 1876. BJ 1870 = Jožef Borovnjak, Duhovna Hrana ali knizsica puna lepih navukov, molitvic i peszmic za
kath. kerscsenike, Radgona, 1870. BJ 1880 = Jožef Borovnjak, Mali KATEKIZEM za obcsinszke ludszke sole, Radgona, 1880. BKM 1789 = Mihal Bakoš, Nuovi Graduval, vu sterom sze vo zebrane, pobougsane, i zdaj vete nouvi
redposztavlene duhovnepeszmi nahajajo szamomi Bougi na diko vo dani, Sopron, 1789. BRM 1820 = Mihal Barla, DIKTOMSZKE, VERSUSKE I MOLITVENE KNIZICZE ZA TO MALO SOLSZKO DECZO SZPRAVLENE PO KIS JANOSI, VISZIKO POSTUVANOM SUPERINTENDENSI TI PREK DUNAJSZKI EVANGELICSANSZKI CZERKEV. NA NAS SZLOVENSZKI JEZIK OBRNYENE PO BARLA MIHALI, k6vago-orske FARE DUHOVNOMPASZTERI, Sopron, 1820. BRM 1823 = Mihal Barla, KRSZCSANSZKE NOVE PESZMENE KNIGE SZPRAVLENE
EVANGYELICSANSZKIM GMAINAM, Sopron, 1823. CJ 1829 = Juri Cipot, DUHOVNI ALDOVI ALI MOLITVENE KNIGE krszcsenikom na szrdcza i duse opravo i obeszeljavanye vu tu 'zni 'zitka voraj Szpravlenepo CZIPOTT GYURJIEvangelitsanszke Hodoske Fare Duhovniki, Szombathel, 1829. IF 1896 = Franc Ivanocy, Zgruntavanye Dusnevejszti, Muraszombat, 1896.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 95
IF 1904 = Franc Ivanocy, NAJSZVETEJSEGA SZRCA JEZUSOVOGA VELIKIKalendar Za Ludsztvo Na 1904-to Presztopno Leto. I. letni tecsaj, Szombotel, 1904.
KAJ 1837 = Janoš Kardoš, KRATKI NAVUK KRSZTSANSZTVA NAIME ZA DECZO OBCSIN EVANGELICSANSZKI OKROGLiNE K-SZTOLI GOSZPODNOVOMI OBPRVIM PRIHAJATI ZELOCSO SZPRAVLENIINO Vodam po Kardos Janosi Hodoskom Duhovniki, Pest, 1837.
KAJ 1840 = Janoš Kardoš, MALA HISTORIA BIBLISZKA ali Sz. Piszma Meszta prigodna. Navkupe Z-napredanyem pogubelnoszti Jeru 'zalema. Naime Za deczo sol evangelicsanszki vodana po Kardos Janosi, Hodoskom Duhovniki, Kormendin, 1840.
KAJ 1870a = Janoš Kardoš (prev.), NAVOD NA FLiSZANYA VU GOVORENYIIRAZMENYI ZA VESZNiCSKI SOL PRVI I DRUGI ZLOCS. SZPRAVLEN PO NAGY LASZLONISOLSZKO-KR&ZNOMRAVNITELI. VODANIPO VPL. VOGR. KRAL. MINISTERIUMI VADLUVANYA INAVUKA, Budin, 1870.
KAJ 1870b = Janoš Kardoš (prev.), Nove KNIGE CSTENYA ZA VESZNiCSKI SOL DRUGI ZLOCS. SZPRAVLENE PO GASPAR JANOSI SOLSZKO-KRO'ZNOM RAVNITELI. VODANI PO PL. VOGR. KRAL. MINISTERIUMI VADLUVANYA I NAVUKA, Budin, 1870.
KAJ 1871a = Janoš Kardoš (prev.), Nove ABC IZACSETNE KNIGE CSTENYA ZA VESZNiCSKI SOL PRVI ZLOCS. SZPRAVLENE PO Gonczy Pal, VU VPL. VOGR. KR. MINIST. VADL. I NAVUKA ZLOCSNOM TANACSNIKI. VODANE PO VPL. VOGR. KR. MINISTERIUMI VADLUVANYA I NAVUKA, Budin, 1871.
KAJ 1871b = Janoš Kardoš (prev.), NAVOD NA VOGRSZKI JEZIK ZA VESZNiCSKI SOL I. i II. ZLOCS. SZPRAVLEN PO NAGY LASZLO, TOLNA-BARANYA-SOLSZKOM RAVNITELI. VODANI PO VPL. VOGR. KRAL. MINISTERIUMI VADLUVANYA I NAVUKA, Budin, 1871.
KAJ 1925 = Janoš Kardoš (prev.), Toldia Szatroszt i Szmrt, Duševni liszt 3 (1925), št. 2-12.
KLJ 1910 = Jožef Klekl, HODI K OLTARSKOMI SVESTVI. MOLITVENA KNIGA ZA VSE NAJPLEMENITEŠE OLTARSKO SVESTVOLUBEČEKRŠCENIKE, POSEBNO ZA MLADINO ZAKOTRIGE »OLTARSKOGA SVESTVA« I »SRCA JEZUSOVOGA« BRATOVČIN. SPISAO: KLEKL JOŽEF PLEBANOS PRI SV. SEBASTJANI, Eger, 1910.
KLJ 1913 = Jožef Klekl (prev.), Skrovnost Marijina Ali List Od Robstva Preblažene Device. Spisao Blaženi Montfortski Grignon Ludovik, Radgona, 1913.
KM 1780 = Mikloš Kuzmič, SZLOVENSZKISZILABIKAR, Z-STEROGA SZE DECZA STETIMORE NAVCSITI, Z-NIKIMI REJCSNICZAMI NAVKUPE pod Prespan Stampanya dani, Sopron, 1780.
KM 1781 = Mikloš Kuzmič, Pomoucs bete'snih, i mirajoucsih: tou je: nike molitvi, z-fterimi redovnik bete 'snoga, ali mirajoucsega, i na fzmrt ofzodjenoga grejsnika more pomagati, po p. Kuzmics Miklosi Sz. Benedeka fare duhovniki, i Szlovenfzke okrogline v. ofporoffi z-vogrfzkoga na szlovenszki jezik obrnyene, i z-pobo 'snim fztroskom naj viffe postuvanoga gofzpodina Boros Stevana, szombotelfzke sztolne czerkvi kanonika, i kantora vo zoftampane, Sopron, 1781.
KM 1783 = Mikloš Kuzmič, KNIGA MOLITVENA, V-STEROJ SZE NAHAJAJO RAZLOCSNE PONIZNEMOLITVI, Z-DVOJIMPRIDAVEKOM, NA HASZEKSZLOVENSZKOGA NARODA SZ-POBO'SNIM SZTROSKOM NIKIH PLEMENITIH DOBROCSINITELOV Na fzvetlofzt dana, Sopron, 1783.
KM 1790 = Mikloš Kuzmič, ABC KNISICZA NA NARODNI SOUL HASZEK. ABC KONYVETSKE A'NEMZETIISKOLAKNAKHASZNOKRA, Budin, 1790.
KM 1796 = Mikloš Kuzmič, SZTAROGA I NOUVOGA TESTAMENTOMA SZVETE HISTORIE KRATKA SUMMA NA fztari fzlovenfzki Jezik obrnyena po Poftuvanom Gofzpoudi KUZMICS MIKLOSI, Szvetoga Benedeka Fare Duhovniki, ino Okrogline Szlovenfzke Vice-Osporoffa, Szombotel, 1796.
KM 1804 = Mikloš Kuzmič, SZVETI EVANGYELIOMI Pouleg Kalendarioma, i Reda Rimfzkoga na Vfze Nedelne, i Szvetesnye Dni z-Obcsinfzkoga fzvetoga Pifzma po zapouvidi NYiH GOSZPOSZTVA, i Naj Viffe Postuvanoga GOSZPODINA SZILY JANOSA z-Gornyega Szopora, Prvoga Szombotelfzkoga Puspeka, na Sztari Szlovenfzki Jezik, Po Postuvanom Gofzpoudi KUZMICS MIKLOSI, Szvetoga Benedeka Fare Duhovniki, ino Okrogline Szlovenfzke Vice-Osporofsa Obrnyeni, i fztrofkom Nyih Gofzpofztva Previfzikoga, i naj visse Postuvanoga
96 _
Elöd Dudas • MORFONOLOŠKO PRILAGAJANJE MADŽARSKIH IZPOSOJENK PREKMURSKEGA .
GOSZPODINA HERZAN FERENCZA, z-HARASSA GROFA, Sz. R. Cz. Popa Kardinalissa, Dürgoga Szombotelfzkoga Püspeka znouvics vö zostampani, Szombothely, 1804.
KOJ 1833 = Jožef Košič, Kratki Nävuk Vogrszkoga Jezika za Zacsetnike, vödäni od Goszpona Szalay Imrea. Na Vandalszka Vüszta prenesseni po Kossics JO'sefi, GornyoSzinicskom Plebänosi. Sztroskom Plemenite 'Seleznoga Värmegyeva Obcsine vöstampani, Grädecz, 1833.
KOJ 1845 = Jožef Košič, ZOBRISZANI Szloven i Szlovenka med Murov in Räbov, Körmendin, 1845.
KOJ 1848 = Jožef Košič, Zgodbe VOGERSZKOGA KRÄLESZTVA: szpiszao Kossics JOzsef plebänos na gorejnyem Sziniki, Szombothel, 1848.
KOJ 1914 = Jožef Košič, Starine železnih in salajskih Slovenov, Časopis za zgodovino in narodopisje 11 (1914), 93-154.
KP 1897 = Peter Kolar (prev.), MÄLA BIBLIA Z-KEJPAMI ALI ZGODBA ZVELICSANYA ZA MÄLO DECSICZO ZA I-II RAZRED NORMÄLSZKE SOLE PISZANA PO GERGELY JÖZSEFI SZTOLNOGA-GLÄVNOGA VÄROSA VEREVUCSITELI, Budapest, 1897.
KŠ 1754 = Števan Küzmtf, VÖRE KRSZTSÄNSZKE KRÄTKINÄVUK CSISZTE REJCSIBOZE VÖ ZEBRÄNII NA NYOU Vfzejm vernim vu vfzäkom fzküsävanyi na podperanye, vu nevouli na pomäganye, vu fzmrti na trouft, ino potomtoga na vekivecsno zvelicsanye, Pouleg nifteri fzem fzpodobni MOLITEVINO PEJSZEN, Nazäj goripoczimprani, Halle, 1754.
KŠ 1771 = Števan Küzmtf, NOUVIZÄKON ALI TESTAMENTOM GOSZPODNA NASEGA JEZUSA KRISZTUSA ZDAJ OPRVICS zGRCSKOGA NA SZTÄRI SZLOVENSZKI JEZIK OBRNYENI PO STEVANKÜZMICSISURDÄNSZKOM. F., Halle, 1771.
LŠ 1820 = Števan Lülik, NOVI ABECZEDAR z-nisteri nemski täksi kni'zicz vküp pobräni, i na szlovenszki jezikpreobrnyenpo L. S. P. S., Sopron, 1820.
LUT 1900 = LUTHER MÄRTONA ZSITEK ALI KRÄTKO POPISZANYE ONOGA, KA SZE JE ZSNYIM GODILO I KA JE ON VCSINO VU TEKÄJI ZSITKA NYEGVOGA PO LUTHÄR PAVLI, Balassa-Gyarmat, 1900.
MP = Martjanska pesmarica, uredil in spremna besedila napisal Vilko Novak, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1997.
PJ 1898 = Jožef Pustai (prev.), PADUÄNSZKISZVETI ANTON INO KRÜH SZIROMÄKOV. NÄVO VRÄSZTVO ZA NEVÖL ZSIVLENYA. Z dopüscsenyom »Szvetoga Stevana Drüstva« na sztäri szlovenszki jezik obrnyeno, Szent-Gotthärd, 1898.
PJ 1900 = Jožef Pustai, MÄLA MOLITVENA KNIGA zpotrejbnimi molitvami i vnogimipeszmami za katholicsänszko mladezen. Szpiszana po Pusztai Jozsefi skolniki I. natisz, Szt-Gotthärd, 1900.
PJ 1909 = Jožef Pustai (prev.), NÖVE SZLOVENSZKE SZENSZKE KNIGE, vönebräne z edni nemski knig, stere szo med vszejmi szenszkimi knigami te najbogse, Szentgotthärd, 1909.
SIZ 1807 = SZTARISINSZTVO, IZVACSINSZTVO, SZEM SZPODOBNIMI PRILIKAMI ZA VOLO, SZVADBENIMLADENCZOV. S. L. D., Soprön, 1807.
SJ 1907 = Jožef Sakovič, KATOLICSANSZKIKATEKIZMUS Z GLÄVNIMI ZGODBAMI BIBLIJE ZA SOLÄRE I.-II. RAZREDA, Budapest, 1907.
SM 1747 = Mihael Sever, RED ZVELICSÄNSZTVA. Pouleg ednoga ZNAMENÜVANYA Toga nai poglaviteifega recsenya Jedro fzvetoga pifzma, vu kterom te Vdre nai vekfi ARTIKULUSI grüntani jefzo, ravno i tak niftere krätke molitve, i pefzmi, vdn dän zäto, dabi nei li fzamo drobna decza zetoga mleiko fzpoznanya bosjega, i JESUSSA KRISTUSSA Zaimati mogli, fzebe vu Vori pokreipiti, vu nevoljäi troustati, nego i fztareifi bi mogli fzvoje, efche i vfza brätja vu KRISTUSSI, poleg etoga rouke pelanya, vucsiti opominati, ino troustati, Halle, 1747.
SŠ 1796 = Števan Sijarto, MRTVECSNE PESZMI, STERE SZO SZTISZTÄRIPISZM vküp pobräne, pobougsane, INO, NA HASZEK SZLOVENSZKOGA NÄRODA ZDAJ OPRVICS Na fzvetlofzt dane, po, S.S. P.S., Szombotel, 1796.
TF 1715 = Franc Temlin, MALI KATECHISMUS, touje tou krätki nävuk vöre kerfchänfzke dävno nigda, po D. LUTHER MARTONNI z fzvetoga pifzma vküp zebräni ino za droune Decze volo fzpifzani. zdai pak NA SZLOVENSZKI JEZIK prelofeni, Halle, 1715.
TŠ 1847 = Aleksander Terplan, Dvakrat 52 Bibliszke Historie za evangelicsanszke Sole ino Hi'ze. Szlovencsene po Terplän Sändori Püczonszkom Farari. Z vnogimi novimi Obräzki, Köszeg, 1847.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 97
TŠ 1848 = Aleksander Terplan, KNIGE ZOLTARSZKE. SZLOVENCSENEPO TERPLÂNSÂNDORI,
PÜCZONSZKOMFARARI, Köszeg, 1848. ŽJ 1908 = Janoš Županek, VÂLEN BOJDIJÉZUS KRISZTUS! Vu iméni Ocsé, i Szina, i Duha, szvé-
toga Âmen. Je szpiszao Z'supanek Janos!, Szobota — Lendava, 1908. ŽJ 1910 = Janoš Županek, VÂLEN BOJDI JEZUS KRISZTUS! MRTVECSNE PESZMI, Szobota -Lendava, 1910.
Literatura
Barczi 1958 = Géza Bârczi, A magyar szokincs eredete, Budapest: Tankönyvkiadö, 1958.
Filipovic 1986 = Rudolf Filipovic, Teorija jezika u kontaktu: uvod u lingvistiku jezičnih dodira, Zagreb: JAZU - Školska knjiga, 1986.
Greenberg 1993 = Marc L. Greenberg, Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja, Slavistična revija 41 (1993), št. 4, 465-487.
Hadrovics 1989 = Lâszlô Hadrovics, A magyar nyelv kelet-kôzép-eurôpai szellemi rokonsaga, v: Nyelvünk a Duna-tâjon, ur. Janos Balazs, Budapest: Tankönyvkiadö, 1989, 7-46.
Hadrovics 1992 = Laszlö Hadrovics, Magyar tôrténeti jelentéstan: rendszeres gyakorlati szokincsvizsgâlat, Budapest: Akadémiai Kiadö, 1992.
Kiss 2002 = Jenö Kiss, Tarsadalom és nyelvhasznalat: szociolingvisztikai alapfogalmak, Budapest: Nemzeti Tankönyvkiadö, 2002.
MNyT 2005 = Magyar nyelvtôrténet, ur. Jenö Kiss - Ferenc Pusztai, Budapest: Osiris Kiadö, 2005.
Nyomarkay 2007 = Istvan Nyomarkay, Rövid horvat és szerb nyelvtôrténet, Budapest: ELTE BTK Szlav Filolögiai Tanszék, 2007.
Pavel 1909 = Agost Pavel, A vashidegkuti szlovén nyelvjaras hangtana, Budapest: Magyar Tudomanyos Akadémia, 1909.
Pavel 1976 = Agoston Pavel, Nyilttüzhelyü konyhak a hazai szlovénoknal, v: Pavel Âgoston valogatott tanulmanyai és cikkei, ur. Judit Simonné Pavel - Béla Rözsa, Szombathely: Vas megye Tanacsa Végrehajtô Bizottsaga, 1976.
Pavel 2013 = Avgust Pavel, Prekmurska slovenska slovnica = Vend nyelvtan, prev. Marija Bajzek Lukač, ur. Marko Jesenšek, Bielsko Biala itd.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, 2013 (Zora 100).
Petrov-Slodnjak 1978 = Maria Petrov-Slodnjak, Zu den ungarischen Lehnwörter in der regionalen Schriftsprache des Prekmurje in 18. und 19. Jahrhundert, Studia Slavica Academiœ Scientiarum Hungaricœ 24 (1978), št. 2, 295-328.
Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika VII: dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935.
Ramovš 1936 = Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana: Akademska založba, 1936.
Snoj 2005 = Marko Snoj, O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah, Slovenski jezik - Slovene linguistic studies 5 (2005), 113-122.
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik).
Toporišič 2004 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42004 (H976).
Zelko 1996 = Ivan Zelko, Zgodovina Prekmurja, Murska Sobota: Pomurska založba, 1996.
98 _
Elod Dudas • MORFONOLO§KO PRILAGAJANJE MADZARSKIH IZPOSOJENK PREKMURSKEGA .
Summary
Morphophonological adaptation of Hungarian loanwords in standard Prekmurje Slovenian and their word-formation characteristics
This article focuses on presenting the morphophonological adaptation of Hungarian loanwords in standard Prekmurje Slovenian and their activity in the word-formation processes of standard Prekmurje Slovenian. A brief general terminological introduction on language contact is followed by a presentation of extralinguistic factors that contributed to strengthening Hungarian-Prekmurje language contacts. The section on the morphophonological adaptation of Hungarian loanwords discusses phoneme and morpheme replacements. Phoneme replacements are presented by individual phonemes. Replacement most often occurred with vowels, whereas it was fairly rare with consonants. Morpheme replacement is closely connected with typological language affiliation. In the case discussed, it is important that the loanwords from an agglutinating system adapt to an inflectional system and are thus incorporated into the declension and conjugation patterns of standard Prekmurje Slovenian. The activity of loanwords in the word-formation processes of the borrowing language indicates that the loanword ceased to be perceived as foreign. New words were also coined from Hungarian loanwords through compounding and derivation, although the latter is considered a more frequent word-formation method. Both methods are presented by individual word class.