I aši rajni I Sv. Andraž v Slov. goricah. (Pogreb g. bogoslovca Fr. Papsta.) Kako je bil rajni bogoslovec Fr. Papst, kateregu smo pokopali 27. januarja, priljubljen, so pričali venci tn cvetje, pričala je to velika množica Ijudi, ki je prišla kljub alabemu vremenu ne samo iz domače, ampak tudi iz scsednjih. far, priča to nad 60 tovarišev bogoslovcev in duhovnikov, ki so šli v procesiji živih tja, kjer je večni mir in pokoj ... Z bolestjo v srcu smo poslušali, ko mu je pred rajstno hiao — mrtvemu -ovomašmku — govoril prijatelj-rojak Kocmut v slovo..:. Grenkost na našili U3tih iuls je ovirala -p1^ prepsvanju obredov, solze pa so se pokazale na naših očeh, lco je stopil na prižnico njegov predstojnik g. dr. Držsčnik in nas jx»zval k r_iolitvi za pokoj njegove duše s pretresljivimi basedami: ^Kralja, kateremu vse živi, pridite, molimo!« In zopet smo se zbrali v procesijo živih, da ga Se spremljamo do groba. >Usmili se ine, o Bog« se je razlegalo po šentandraški fari, dokler ni vzela zemlja, kar je njenega, Kristus pa, kar je Njegovega... Ganljiv je tal pogled na množico ljudstva od najrnlajših pa do najstarejših, ko se je po blagoslovu groba poslavljal od rajnega g. profesor dr. Meško. »Silnejša nego smrt je Ijubezen«, smo občutili njegovi tovariši, ko mu je v našem imenu zadnjič zaldical preko groba to\>uriš g. Zagradišnlk: »Z Bogom, Franček, in na veaelo svidenje!« Koliko je delal med počitnicami, smo zvedeli med slovesom od tistih, katere je tolikakrat bodril e svojo besedo in jih navduževal s svojim zg-ledom za naše ideale. Beseda pa nam je zastaia, ko se je rajnemu zahvaljeval za vse veliko delo g. župnik, ki ga je iot učenca 'judske šole učil moliti, ki mu je bil v trpljfinju študentovskih let tolažnik, ki je uravnal njegovo življenje, da je prišel že skoraj do oltarja. Bog daj, da bi se izpolnila žalja župnikova, ko je rekel: »Bodi nam odslej pri Bogn vnet priprošnjiki« — Dragi Franček! Ko smo etali ob Tvojem grobu, ko je padalo cvetje in prst na Tvojo rakev, ko je bila Tvoja rakev okrašena s solzami očeta, matere, bratov, sorodnikov ?n prijateljev, smo imeli občutek, da smo na slovenski Golgoti. Kakor pa na Golgoti še danes stoji križ bo stal tudi na Tvojem grobu, Tvojemu očetu in materi in nam ziiancem v tolažbo, Tebi pa v odrešenje! Sv. Martin pri Vurbergu. Vsled želodčnega raka je umvl priden mož tTakob Potočnik v starosti 42 let. P!1 je doeti let pismonoša, ki nam je prinašal vesele tn žalostne novice. Ker je bil zelo priljubljen, «e je njegovega pogreba udeležila skoraj vsa fara. Pevci so mu zapeli ganljive žalostinke v slovo. Za niim bridko žaluje žena in sedem maiih otrok, katertm Izrelramo sožalje — rajnemu pa naj svetl vefina Juč! Dobrovcc Dne 27. jamiarja Je v G*»ipoJu zaspal Alojz Ajdlč, pos<istn!k na Dobrovcab. Rajtii je bil i-scskozi prisUiA btvSo SI^, prav Lako je talioj pristapil v JRZ. Bil je župan naše bivSe občine Skoke, občinski odbornik pa do nasilnih občinakih volitev pod Jevtičevim rgžiraom. Kajni je bU med prvimi, ki je zasnoval zamisel in načrt za oerkvico sv. Marije na Dobrovcah. Njegove zemeljake ostaoike snio pri obilni udeležbi pogrebcev izročili materi zemlji v nedeljo, 29. januarja. Rajni naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje! Kegova. Dne 26. januarja snio paiožili s. v^6nemu počitku počitku Franca K o z a r , kmesa iz Radnjevec, ki je po ve&tedcnskcm baleaanju umrl v 67. letu atarosti. Raj.ni Eapušča iono, sina, hčerko in brata, katcrim izrekamo naše sožalie — n pa naj počiva v miru! Sv. Trojica v Slov. goricah. Tako žaloatno, kakor preteldi messc, že davno niso peli svetotrojiški zvonovi. Saj ni čudno: štirim iz ziiane in sjx)što-vane Larberjeve žlahte so otlpeli zadnjo peeem. Prvi nos je zapuatil čevljar iii posestnik Ivan Lorber iz Zg. Porfiiča. že ekaraj eno leto je bolehal, toda nikdar nd preveč tožil, nikd&r obupaval, kot je v nagrobnem govoru dejal g .p. Vladimir, ki mu je bil dužni vodnik in tolažnik v bolczni. Zapušča žaloetno vdovo in hderko. iCmalu za njim so iz iste liiše odnesli prevžitkarico Hano Knezar, kije bila nad 40 let v III. -redu in članica Marijine družbe za žene. Par dni potem je uinrla sestra pokojnega Lorberja, Marija N e r g e r iz P«sniee. Toda bela žena še nima dovolj. Sestri pokojneg-a Ivana Lorberja, Amaliji, zboli mož na pljučnici in v par dneh umre skrben gospodar in dobrotnik siromakov Simon K o c b e k. Obilna udeležba pri vseh štirih pogrebih nam je dokaa, kako smo ljubili in spoštovali Lorberjevo žlahto, kateri izrekamo iskreno sožalje, pokojni pa naj počivajo v miru! Sv. Marjeta niže Ptuja. Dne 28. januarja smo pokopali ugledno ženico Muhičevo mamo ia Gorišnice. Pokojna je bila stara 82 let, verna ženica in dobra krščanska mati. BUa je 36 let vdova. Vzgojila je več otrok, med njimi tudi našega dobrega župana Ivana Muhifia, katerl nam ža šesto leto vzorno vodi našo veliko združeno občino. Naj ji bo zemljica lahka! — žalujočim naša sožalje! Sv. TJrban pri Ptuju. Po dolgl in mučni bolezni je 3. januarja zaspal v Gospodu T o p 1 a k Frtmc, posestnik in prevžitkar iz Ločiča, v staroBti 75 lcL Rajni je bil v vsem svojem žrvljenju zelo delaven, skrben tn zgledan gospodar^ Bil je dolgoleten naročnik »Slo-v..gospodarja«. Da je bil daleč okrog spoštovan, priča njegov po« greb. Z veliko udeležbo so ga spremlli faranl K sadnjemu počitku. Dr uiči g. župnik RazbornUc mu je pri odprtem grobu gavaril ganljive bese-< d-. Kot t"-ž apostolstva je vedno točno spolnje^ v«j tfvoje cZ".iCno»ti. Pri teiM ea ni oviialo še Udot Elabo vreme. Bodi rnu Bog usmiljan plaenik za vsa njegova dobra dela! Zapušča ženo in pet odraslih hčerk, med temi je ena v samostanu šolBkili sester v Mariboru. Naj počiva v miru — žalujočim naše sožalje! Laporje. Ono sredo (25. januarja) smo pokopali zgledno posestnico Ajio P i v e c. Njena hiša je bila zgled veme in zavedne slovenske hiše. V njej se ni preklinjalo, naročali so se sami katoliški listi. Sam Bog ve, koliko dobrega je storila. V siino veselje ji je bilo, da je postal dutiovnik eden od sorodstva, ki mu je bila krstna botra. Zadnje mesece je prišlo nad nfc strašno trpljenje, a ga je vdano prenašala. Ob grobu se je poslovil od nje g. dekan in prikazal njeno veselo, lepo vero. Bog ji bodi plačnik! — žalujočim izrekamo naše sožalje! Studenice pri Poljčanah. žalost je navdajala naša srca in naše duše, ko ano položili k večnemu počitku našega toliko priljubljenega AJberta fitoparko, posestnika v Brezju. Šele 60 let star je moral po dolgi, mučni bolezni zapustiti Ijubljeno ženo in šest dobro vzgojenih otrok. Bil je vedno kre*nenit značaj, strogo krščanski mož, cerkveni ključar, občinski odbornik itd. V njegovo hišo so imell odprta vrata samo krščanski listi; bil je zvest naročnik »Slov. gospodarja«. Na svidenje, kličemo rajnemu — ostalitn žalujočim pa izrekamo naiše sožalje! gkale pri Velenju. žaloetno so zapeli prejšnjo nedeljo zvonovi, naznanjajoč nam žalostno vest, da nas je zapustil naš priljubljeni tovariš Franjo K a s n i k. Rajni j« bil blagajnik fantovskega Odseka in dolgoletni vesten cerkovnik. Pogreb je pokazal rajnikovo priljubljenost med fanti. Naj mu sveti večna luC — domačim pa naše sožalje! Sv. Križ prl Rog-aški Slatini. Težko nam je ©djeknilo v srcih, ko se je razširila po župniji vest, da nas je 23. januarja zapustila Terezija Čonč, užitkarica iz Cerovca. Zatisnila je svoje trudne oči v starosti 76 let. Bila je to dobra krščanska žena im mati osrnih otrok, od katerih jih že živi šest. Vsi sino jo ftislali tn spoštovall kot dobro sosedo. Bila je tako rekoč »vaška mati«, njeno srce je bilo usmlljeno in roka dobrotljiva, pomagala pa je tudi rada s prijazno besedo ib lepim zg-ledom. Da je bila pokojnica priljubljena med ljudstvom, se je videlo, kako so jo ljudje trumoma hodili kropit na mrtvaškem odru. Ob pogrebu se je zbrala velika množica ljudstva, da jo spreml na njeni zadnji poti. Pri hiši žalosti se je poslovil od rajne v Imenu soseske sosed Jurij žera; ter v siv-^ra govoru orisal vrline pokojnice. Ob grobu pa se je poslovll od nje z ganljivimi besedami g. kaplan Jože Ore&nik. Njeni telesni ostanki so bili položeni v grob zraven njenega pred štirimi leti umrlega moža, da skup- no čakata »vr' . :nja dan«. Bodi ji Bog obilen plačnik za vsa njena dobra dela! — žalujočim domačim raše sožalje! Tekačevo pri Rogaški Slatini. Umrla je Uršula Krumpak. Rajnica je bila skrbna žena in vzorna mati petim otrokom. Trije na Dunaju živeči: Franc, Ivan in Vindenc, so v čast rodbini. Ceravno že dolgo let v tujini, še niso zabili Boga in svoje slovenske domovine. Sodelujejo pri krščanskih društvih, Vincend je celo podpredsednik živahno delujočega »Slovenskega krožka«. Prišli so, da še zadnjič vidijo aivojo mamico, a ona je bila že v hladni zemlji. Ni mogla več svojim izreči besede v stovo. Bila je daleč naakoll priljubljena, kar je pokazal tudi njen pogreb. Rajni svetida ve6na luč — vsem žalujočim ostalim pa naše sožalje! Sv. Bupert nad Laškim. Dne 17. jannarja je po dolgi, mu&ni bolezni šla v boljšo večnost mati Uršula K n e z iz Trobendola. Bila je v svojl bolezni prava mučenica, lep zgled trpljenja in potrpežljivosti. Sedaj pa si, dobra mati, vse zemeljsko prestala, Bc^ Ti je obrisal vse solze iz Tvojih oči! Počivaj v miru do dne sodbe! — žalujočta naše sožalje!