i i \Rosina" | 2021/12/10 | 13:10 | page 157 | #1 i i i i i i Francu Cvelbarju v spomin (1932–2021) Francu Cvelbarju v spomin (1932{2021) V devetdesetem letu zivljenja se je 26. novembra 2021 od nas poslovil ce- njeni kolega prof. dr. Franc Cvelbar, upo- kojeni redni profesor na Fakulteti za ma- tematiko in ziko, vi sji znanstveni so- delavec Instituta Jo zef Stefan ter castni clan Dru stva matematikov, zikov in astronomov Slovenije. Franc Cvelbar se je rodil v Gorenji vasi pri Smarjeti 18. januarja 1932. Po kon canih stirih razredih osnovne sole v Smarjeti je solanje nadaljeval na gimna- ziji v Novem mestu, kjer je leta 1951 tudi maturiral z odli cnim uspehom. Leta 1958 je diplomiral iz tehni cne zike na Odseku za ziko tedanje Fakul- tete za farmacijo, rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. Nato je bil eno leto na plodnem izpopolnjevanju v Milanu. Doktoriral je leta 1966 na tedanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (»Konstrukcija teleskop- skega scintilacijskega parskega spektrometra in meritev spektra zarkov gama iz zajetja nevtronov energije 14 MeV v Al27«). Od leta 1968 je bil docent na isti fakulteti in od 1978 redni profesor zike. Ve cino svojega pedago skega dela je posvetil posodabljanju in vodenju zikalnega praktikuma v 3. letniku in zanj razvil niz vaj, ki so se danes aktualne, na primer vaje iz merjenja sevanja radioaktivnih izotopov, mikrovalovne tehnike in optike in hologra- je. Ob casno je tudi predaval jedrske meritve, zikalna merjenja II, ziko I, najve ckrat za matematike, ziko jedra in razvijal podiplomski praktikum za didaktiko zike in za nuklearno medicino. Posve cal se je tudi delu na po- dro cju uporabne zike ter napisal ve c u cbenikov, zlasti o jedrskih meritvah (merjenju ionizirajo cega sevanja). Najve cji prispevek slovenski ziki pa je dal prof. Cvelbar s svojim obse znim in zavzetim mentorstvom. Diploman- tom je pomagal pri razvoju stevilnih merilnih metod, ki so pomembne v in- dustriji, kot je merjenje vlage v lesu, studij Reedovih kontaktnikov, merjenje Obzornik mat. fiz.68 (2021) 4 157 i i \Rosina" | 2021/12/10 | 13:10 | page 158 | #2 i i i i i i Vesti na podlagi holografske interferometrije, razvoj termoluminiscentne dozime- trije, studij plazme, tankih plasti Cr-Ta-N, razvoj vakuumskega merilnika na podlagi miniaturne Penningove crpalke in stevilnih drugih. Cele generacije zikov nosijo pe cat njegovega vestnega in vztrajnega vodenja pri raziskavah in pri pisanju del. Sprejel je mentorstvo s stevilnih podro cij uporabne zike s somentorstvom kolegov iz industrije. Tako je omogo cil plodno sodelovanje Oddelka za ziko z industrijo in pomagal vzgajati zainteresirane studente na poti v uporabno ziko. Pri tem je pokazal izredno sirino problematike. Bil je mentor 5 doktorantom, 7 magistrantom in kar 55 diplomantom. Zelo se je posvetil diplomantom iz drugih in stitutov in industrije in s tem povezal fakulteto s prakso. Z Zavodom za solstvo je sodeloval pri pripravi programa za predmet - zikalna merjenja v srednji soli in sodeloval pri pisanju gradiv. Napisal je univerzitetni u cbenik Merjenja ionizirajo cega sevanja in skripta podiplom- skih predavanj o ionizirajo cem sevanju. Sodeloval je pri dveh zbirkah vaj. Profesor Cvelbar je bil hkrati tudi sodelavec Instituta Jo zef Stefan. Ukvarjal se je z raziskavami v atomski in jedrski ziki, predvsem z zaje- tjem nevtrona. Sodeloval je v skupini, ki je prva sistemati cno merila sevanje gama iz zajetja nevtronov in ugotovila, da so nekatere veljavne vrednosti presekov za tako reakcijo previsoke. Njihove izmerjene vrednosti so bile v nekaterih primerih tudi do desetkrat ni zje kot meritve, dobljene v ZDA z neko drugo metodo. Vendar pa so se rezultati te meritve ujemali s teore- ti cnimi rezultati in kasneje z na novo izmerjenimi rezultati. Za to delo je s sodelavci leta 1971 prejel Kidri cevo nagrado. Na podro cju uporabne zike je razvijal nevtronsko dozimetrijo z uporabo polprevodni skih diod v casu, ko je bilo to podro cje povsem novo. Temeljit pristop k temu problemu je vodil do povsem uporabnega sistema za nadzor nevtronskega obsevanja osebja. Profesor Cvelbar je bil tudi odli cen poznavalec problemov, ki so povezani z dozimetrijo ionizirajo cega sevanja. Sodeloval je z mednarodno atomsko agencijo IAEA na Dunaju kot izvedenec za meritve, izra cune in vrednotenje presekov pri reakcijah, kjer nastajajo fotoni. Tovrstni podatki so pomembni pri na crtovanjih modernih energijskih izvorov. 158 Obzornik mat. fiz.68 (2021) 4 i i \Rosina" | 2021/12/10 | 13:10 | page 159 | #3 i i i i i i Francu Cvelbarju v spomin (1932–2021) Franc Cvelbar je bil tudi dru zbeno anga ziran, sodeloval je v dru stvu Slovenski katoli ski izobra zenci in nekaj casa vodil Domoznansko dru stvo Smarjeta. Leta 2007 je bil skupaj z zgodovinarjem Stanetom Grando so- urednik zbornika » Smarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja«, in je napisal ve c prispevkov. Leta 2008 pa je postal prvi castni ob can ob cine Smarje ske Toplice. V letih 1992{1994 je bil predsednik Dru stva matematikov, zikov in astronomov Slovenije, ki ga je vodil modro in zavzeto. Leta 2000 ga je Dru stvo zaradi zaslug za razvoj zike izvolilo za svojega castnega clana. Dose zki prvega leta njegovega predsednikovanja so bili, da se je DMFA v clanilo v Evropsko matemati cno dru stvo, Mednarodno matemati cno unijo in Evropsko zikalno dru stvo; organiziran je bil seminar za srednje solske u citelje Ionizirajo ce sevanje v okolju in sodelovanje na razstavi u cil { Dnevi slovenskega izobra zevanja. Drugo leto pa je bilo posve ceno predvsem Pr- vemu kongresu matematikov, zikov in astronomov Slovenije. Tudi njegova zasluga je, da je vse teklo tako gladko. V drugem letu je tudi pomagal utreti pot obnovi Plemljeve hi se na Bledu, ki je sedaj na voljo za strokovna sre canja in izobra zevanje. Kot predsednik DMFA je s svojim navdu senjem in clove sko toplino mnogo pripomogel k prijetnemu delovnemu ozra cju in zagnanosti sodelavcev v raznih sekcijah dru stva. Profesor Cvelbar je bil odli cen kolega, vedno je rad pomagal z nasveti in dejanji, prevzel je stevilne, tudi naporne obveznosti ( »Ni znal re ci: ne «). Pogre sali bomo njegovo eksperimentalno razgledanost, modre pripombe in optimisti cni prijateljski nasmeh. Tudi profesorjem zike je s svojo izku se- nostjo in znanjem rad prisko cil na pomo c z nasveti pri pripravi in izvedbi poskusov ne le z besedo, ampak tudi s pripomo cki. S studenti in pravza- prav vsemi je gojil odnos, ki je odra zal njegovo du so, srce: topel, prijazen in po sten. Med kolegi je s tem pustil neizbrisen pe cat, ki sega tudi cez okvire stroke. Mitja Rosina in Ale s Mohori c Obzornik mat. fiz.68 (2021) 4 159