Siev. 20Ö.
»SLOVENEC*, dne 11. novembra 1038.
Btnui 5
Plačilo blaga iz sudetsko-nemških krajev
Narodna banka je Izdala naslednjo okrožnico. Vse blago, ki se uvaža Ii sudeUkonemških krajev in drugih teritorijev, katere je Češkoslovaška odstopila Nemčiji po poslih, ki so bili zaključeni po 10. oktobru 1038, «o morejo plačali v kliringu z Nemčijo. Kol dokaz, da jo blago uvoženo iz teh kralnv, bo služilo potrdilo o izvoru blaga, ki ga izdajo pooblaščeni nemški organi, faktura pa se mora vsekakor glasiti na marke.
Za plačilo blaga se morajo nabavljati kakor v prometu z Nemčijo na borzi klirinški čeki na reicbsmarke, vplačila pa vršiti na zbirni račun
»B< nemške obračunsko blagajne pri Narodni banki. Za ta vplečile se imejo po benkah porabljali seznami, ki so v rabi za plečllni promet z Nemčijo.
Blago, ki jo bilo uvoleno iz omenjenih krajev do 10. oktobre 1088, se more od nedaljnjlh na-vod I plačati v kliringu a Češkoslovaško v smislu prejšnjih navodil in cirkularjev tako, da pooblaščeni denarni zavodi pišejo posebne sezname, na katerih bodo v zgornjem desnem oglu vstavili vidno oznaftke »S<. Samo po sebi se razume, da se [mejo v te svrho Izpolnjevati seznami za vplačile, ki so v rabi v Češkoslovaškem kliringu.
Nove tvorniike naprave v šabcu
V torek, dne 8. novembra 1938 jo predsednik vlade g. dr. Milan Stojadlnovič pustil v obrat nove tvornice tvrdke Zorka v ftabcu. Nova tvornica Ima za sedej inštalacije za izdelovanje modre galicp, žveplene kisline in oleuma. Letna kapaciteta proizvodnjo modro galico znaša 120 vag. in ravno toliko oleuma. V novo tvornico jo investiranih okoli 90 mili j. dinerjev. (Op. uredništve: Po računskem zaključku za 1937 so znašele investicijo v stroje, naprave In nepremičnino 41.55 milij. din.)
Z dosedanjimi napravami pa produkcijski program Zorke še ni končen. Podjetje namerava v prihodnjih pelih lelih zgraditi Še nove naprave za proizvodnjo cinka, kar Jo v zvezi s Trepčo. TrepČa Je, kot znano, zadnje čase ludi finančno udelelena pri Zorki, v katere upravi so nahajejo tudi zastopniki Trepčo.
Zorka sama Js bila osnovana lete 1920 ter Jo prevzela neke tvorniške naprave budlmpeštanske tvrdke Clotilde v Subotiri. Njena glavnica znaša 15.0 milij- din, bilančna vsota za 1937 117.6 milij. din. brutto donos 18.5, čisti dobiček 2.0 milij. din. dividend« 6«. Prt njej je udeležen Češki kapital (Aussiger chemische in Živnostenska banka), angleški in jugoslovanski kapital. Predsednik upravnega sveta je g. Ivan Hribar iz Ljubljane.
Poštna hranilnica v oktobru
Število čekovnih računov je pri poštni hranilnici v oktobru naraslo za 51 ne 24.975, istočesno pe so »e povečale tudi čekovne vlogo ze 146.2 milij. din in м> se teko povečale skoraj ne stenje dne 81. avgusta 1938, torej pred krizo. V septembru eo so namreč čekovne vloge zmanjšale zaradi potreb denarnih zavodov in gospodarstva ze 179.7 milij. din.
Gibanje naložb prt čekovnih računih prt posameznih podružnicah nam kaie naslednja tabela
(v milij. din):
31. evg. 1938 30. sept. 1038 31. okt. 1038
Belgrad	777.26	704.45	733.0
Zagreb	419.55	348.04	407.9
Ljubljana	284.1	211.1	253.6
Sarajevo	175.54	169.35	168.9
Skoplje	733	69.5	70.5
Podgorica	27.55	26.7	37.05
SuŠak	8.1	6.54	11.0
Skupno	1.715.46	1A35.7	1.681.9
Iz tega pregleda je		razvidno, da	«o Čekovne
(e najbolj	padle pri	zagrebški in	ljubljanski
ružnicl v	teku meseca septembra.		v oktobru
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
VRELEC SREČE
ALOJZIJ PLANINSEK - LJUBLJANA
BEETHOVNOVA 11
obvoKa cenjene Igralo«, da so bdi izžrebani dn« 10. novembra 1918 v IL razr. 37. kola sledeči dobitki:
300.000 din	it. 26547.
100.000 din	it. 4638.
80.000 din	št. 83553.
50.000 din	it. 51322.
30.000 din	it. 52893.
25.000 din	it. 59522.
10.000 din	iL	14714.	66616,	B3329,	87506.	98479.
6.000 din	it.	5899,	19397,	23625.	26800,	37724,
		57247,	67141,	84424.	84723,	97092.
3.000 din	H.	3151,	4369,	12191,	15686,	27779,
		28750,	29065,	30010,	31529,	56977.
		58039,	62327,	69176,	78067,	78643,
		83116,	84947,	91023,	94005,	99026.
1.000 din	št.	406,	3519.	5726,	9851,	10638,
		14063,	16405,	19684,	20923,	36012,
		36524,	38643,	43163,	48925,	50471,
		51302,	56440.	56564,	57223,	59397,
		66833,	74982,	80260,	87052.	87533,
		91204,	91953,	97173,	97261,	
Nadalje jc bilo izžrebanih ie 1430 dobitkov po 600 din. — Dobitke izplačamo takoj.
pa «o so nalnžbs na čekovnih računih revno prt teh dveh podružnirah nejbolj povečale, niso p« dosegle stanja pred krizo. Pač pa izkazuje Belgrad, Podgorica in SuŠak višjo stanje čekovnih vlog na koncu oktobre kot na koncu mesece avgusta,
V hranilnem prometu »e je sicer število Izdanih knjižic povečali od 519.304 na 522.0R2, hranilno vlogo pa so narasle za 2.6 na 1.192.9 milij. (v teku mesece septembre so se hranilne vlo«o zmanjšale ze 128.1 od 1.318.4 ne 1.190.3 milij. din). Iz tege vidimo, da «c se vlogo v Poštno hranilnico vračale v oktobru počasneje kot v druge denarne zavode.
Devizne zekonode|e
Ko Jo pred nedavnim izšlo navodilo tinančnega ministrstva, po katerem je smatrati devizne okrožnice ter navodila in tolmačenja Narodne banke ze obvezna, «o je pojavila Želja, da hi devizni eir-kularjl Narodno banke bili tudi objavljeni ln teko pristopni tudi vsem interesentom, kar je razumljivo. Sedaj Jo Narodna banka začela objavljati svojo devizne okrožnico v »Službenih novi-neh« in št. 257 »SluŽhenih novin« z dno 0. no-rembra Že prineša eirkularje »t. 67. 69. 70 In 75, o keterih smo žo poročali. Predlagali bl, da se ti cirkularji tiskajo v prilogi »Službenih novin«, kjer izhajajo tudi drugi zakoni in uredbe.
Domete novice
Zvišanje cen premogu v »ar»ki henorlni. 2« dalj časa so trajala pogajanja mod rudarji in podjetniki v savski banovini. Pogajanja »o bila v soboto, dne 5. novembra uspešno zaključena ter Jo bila podpieana tozadevna pogodba. Na osnovi te pogodbo «e povečajo mezdp rudarjev v savski banovini, nadalje so dobili rudarji posebne ugodnosti ter je bila sklenjena tudi kolektivna pogodba. Zaradi tega eo sedaj premogovniki savske banovine sklenili zviiati cene premoga za približno 10-12*.
Pomanjkanje bencintke melanire. Iz trgovskih In avtomobilskih krogov smo prejeli obvestila, da so zaloge bencinske mešanice na bencinskih črpalkah skoraj popolnoma izčrpane, in kakor čujemo, obratuje v neomejenem obsegu samo še črpalke tvrdke Goreč. Ko smo se za vzrok tega Informirali, smo zvedeli, da je to prišlo zaradi toga. ker niso dobile rafinerije bencina zadostnih količin špirita od prodajne rentrale tvornic Špirita. Na drugi strani čujemn tudi, da trgovini s špiritom primanjkuje blaga. Zaradi tega tudi ni mogoče proizvajati predpisane bencinske mešanice, ki mora biti v rabi. Ker pa so že na poti štiri cisterne bencinske mešanice. js pričakovati, da bodo zaloge pri bencinskih črpalkah kmalu napolnjeno.
• Licitacije: Dno 16. novembra bo pri štabu komande vojašnice Viteškega kralja Aleksandra L Ujedinitelja v Ljubljani licitacija za oddajo raznih zidarskih in krovskih del. — Dne 15. novemhra bo v pisarni inženjerije dravske divizijske ohlastl v LJubljani licitacija za napravo Žične ograje. — Dne 21. novembra bo pri tehniški komisiji št. t na Vrhniki licitacija za dobavo raznega električnega materiala. — Dne 13. decembra ho pri Upravi «modnišnice v Kamniku licitacija za dobavo amoniakovega solltra; dne 15. dec. 100.000 kilogramov žvepla-, dne 16. doc. 10.000 kg hitu-mena; 19. dec. 2500 kg gutaperčo in dne 20. decembra 150.000 kg parafina.
Prodaja: Dne 15. novembra bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani licitacija za prodajo radio-a pare tov, barv, plutovine. železne robe. dekorativnih artiklov, bombažno tkanino, saharina in igralnih kart.
Inozemske novice
Obtok bankovcev na Poljskem je od 20. do
31. oktobra narastel za 83.9 na t.475 milij. zlotov, ker jo v zvozi z velikim povečanjem poeojil. isto časno so ludi padle naložbo na žiru pri »Bank
Polskir.
Brezposelnost v Češkoslovaški. Po enomesečnem presledku je začela zopet izhajati statistike delavnega trga v Češkoslovaški. Iz te je razvidno, da je hito na konru oktobra 1938 v vsej Češkoslovaški (seveda okrnjeni) 76.900 brezposelnih, od tega na Češkem 42.971, na Moravskem ln v fcle-ziji 17.405, na Slovaškem 14.650 in v karpntski Rusiji 1.749. Ta slatistika je delno nepopolna in
se tudi no more primerjati s prejšnjimi številkami. Na deškem Je brezjioselnost narasla, ker |o prišlo mnogo beguncev s sudetakonemškrga
ozemlja.
Konskripcija inozemskih vrednot na Poljskem.
I oljska je, kakor znano, zelo dolgo časa imela valuto. ki jo bila razmeroma dobro fundirana in vezana z zlatom. Leta 1936 je bil dne 27. aprila prepovedan Izvoz zlata, sedaj je devizna kontrola razširjena tako. da morajo vsi poljski državljani prijaviti avojo zlate in premoženjsko vrednote, ki se nahajajo v inozemstvu. Vse In vrednoste moralo prijaviti in ponuditi v nnkup. Končno je prepovedan izvoz vrednostnih papirjev, obresti itd. Г? Tw Рготр| in obveznosti v inozemskih plačilnih sredstvih so merodajni valutni in devizni tečaji varšavske borzo ali pa oni tečaj, katerega določi Poljska banka.
Cenitev proizvodnje sladkorju. Po drugi rs. nitvl tvrdke F. O. Licht v Magdehurgu je znašala produkcijn sladkorja v naši državi v kampanji 1938—1030 115.000 ton. dočim |e znašala v kampanji 1037—Iflft4 samo 87.0П0 ton. Vso evropsko produkcijo ceni Licht na N0.517.0OO ton (1937-38 9.675.000 Ion).
iibotjianje r ameritki Irtki inHnnlrljl. Od sep. embru na oktober se jo produkcij« surovega železa v severnoameriških Zedinjenih državah povečala nd 1.1» na 2.05 milij. ton od septembra na oktober 103* Oktobra 19.48 Je obratovalo 115 vi-šokih peči, septembra pn samn 96. Seveda pa produkcija še zaostaja za lansko rekordno višino, ko je znašala v avgustu 3.6 milij. ton in Jo bilo v obratu 195 visokih peči.
fetka kron* in prnaö v ta»rdrnih otemljih. Madžarske oblasti «o določilo razmerja med češko krono in madžarskim pengd na: 1 pongii je 7 čeških kron in obratno 1 češka krnila jo 14.28 madžarskih vinarjev. — Zamenjava čeških bankovcev za 100, 50 in 20 kron bo traiala samo do 19. novembra. Po tem terminu češka krona ne bo več plačilno sredstvo v ozemlju, ki eo ga zasedli Madžari.
Borza
Dne 10. novembra 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal anglejki funt nespremenjen na 237.20— 238.80.
na U^o'Nl 40 ' Mebilni n" VM,h n">ih borzah
Grški boni »o beležili v Zagrebu 35.22— 35 9» v Belgradu 35.65—88.35,
Devizni promet je znašal v Zagrebu 6,794.190, v Belgradu 8,330.000 din. V efektih izkazuje Bel-ftrad prometa 1,468.000 din.
LI a b I j a n a — tečali s prlmorai
.."j— ' ' "	2390.06-21Л5.26
1760.02—1773 90 743.20— 748.26 006.45—1003.52 208.03- 211.68 4364.75—4401.07 116.51— 117.98 15003— 152.01 230.45— 283.53 1.7125, London
Amsterdam 100 hol. godi.
Berlin 100 mark......
Bruselj 100 belg • i s • i s Curih 100 frankov . , . , , I-ondon 1 funt . . t , a , , Newyork 100 dnlarlev , , , , Pariz 100 frankov . . , , , Praga 100 kron ,,,,,, Trst 100 lir........
Curih: Belgrad 10, Pariz .............,„„„,
20.96, Newvork 411.50, Rru=elj 71,80, Milan 23,"O Amsterdam 239.80, Berlin 176.75. Stockholm 107.05, Pslo 105.325, Kopenhagen 03.575, Prnga 15.15, Vnr-Isv* 82.87, Budimpešta 87.50, A lene ».05, Cari-|rsd 3.50. Bukarešta 8.25, Helsingtors 9.24, Buenos. ф|геа 104.75.
ч — Vrednostni papirji ~
Ljnhljana. Prt. papirji: "S inv. po« OS (00, sgrarji 59-61, voina škoda promplno 477-178, begi. obv. 90—91, dalm. agrarji 80.50—90 .VI, H»; Bler. po«. 98.50—99.50, 7% Blor. pos. 91 50-02 .V) 7% pos. DHB 100-102. 7% stab. pos. 98-09. -Prlnlre: Nar. banka 7.3.W—7.400, Trboveljska 1K5 do 200.
Zaareh. Pri. papirji: 7% Inv. pos. 98.50 do 99.50. agrarji 59—rti, voina škodn promptnn 474 do 475 (473), begi. obv. 90 91. dnlm. agrarji 89 50 do 90.50, H% Bler. pos. 98 98.50. 7% Bler. po«. 91.12-01.50 (91.12). 7% pos DIIB 100 den.. 7% stal», pos. 97-98.50. — Prlnire: Narodna bank« 7.350 den-, Priv. agr. banka 222—22«, Trboveljska 180 den., Gutmann 50-60, Isis 20 den., Osj. slndk. lov. 100 bl,, Osješka livarna 100 den., Jadranska plovba 350 den.
Belgrad: Pri. papirji 7% inv. po«. 99.25 den., agrarji 60—61.50, vojna »koda promptna 474.75 do I
GLAVNA KOLtKTURA DRŽAVNE RAZREONt LOTERIJE
A. REIN IN DRUG
Oejevu H ZAGREB Illca 15
sporoča neobvezno, d« so bili pri žrebanj IL razr. 37. kola drL razredne loterij« dne 10. novembra 1939 izžrebani sledeči dobitki:
300.000 din	It. 26547.			
IOO.OOO din	II. 4638.			
80.000 dia	II. 83553.			
50.000 din	it. 51322.			
30.000 din	it. 52893.			
25.000 din	it. 59522.			
10.000 din	It. 14714,	66616,	83329,	87506,
6.000 din	It. 5899,	19397,	23625,	26800,
	57247,	67141,	84424,	84723.
3.000 din	it. 3151,	4369.	12191,	15686,
	28750.	29065,	30010,	31529,
	58039,	62327,	69176,	78067,
	83116,	84947,	91023,	94005,
1.000 din	it. 406,	3519,	5726,	9851,
	14063,	16405,	19684,	20923,
	36524,	386-13,	43163,	48925,
	51302,	56440.	56564,	57223,
	668J3,	74982.	80260,	87052.
	91204,	91953,	97173,	97261.
98479. 37724, 97092. 27779, 56977, 78643, 99026 10638, 36012, 50471. 59397, 87533,
Nadslje je bilo izžrebano ie 1430 dobitkov po 600.--. Naslednje žrebanje lil. razr. 37. kola bo 9. dec. 1938.
175 (475. 474,75). begi, obv. 90.25-90.50 (90.50). dalm. agrarji. 90-90.25 (Oil), 4» sev. agrarji 59 den., 8* Blor. pos. 97,50-90.50, 7% Bler. pos. 01 do 91.50 (01.25), 7% pos. DIIB tOO-103 - Del-nire: Nar. banka 7.100 den., Priv. agrarna banka 227 den.
Sitni trg
Novi Sad. Rž: bnč. nova 72 kg 2*1« 137.50 do 110; — ječmen: hač., «rem. 64—65 kg 148—150; — koruza: hač. sušena parit Vriac 96—97, hač. sušen« parit Indija 97-iiH; — moka: hač., ban og, ugg 242.50-252.50, 222 50 232.50, 202.50 do 212.50. 182.50—192.50, 152.50-182.50, 115-120, 110—112.50; itrem., slav.: og. ogg 237.50—247..V)! 217.50- 227 50. 197.50-207.50. 177.50-187.50, 147.50 do 157.50, 115-120. 110—112.50. - Tendenca mirna. — Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Redni mesečni sejem t Novem mestu 7. novembra. Na sejem je bilo prignanih 210 volov. 125 krav. 25 Juncev, 41 telic, 635 svinj in 4ii9 prašičev. Prodanih je bilo 25 vnlov. 0 krav. 8 junrev. 7 telic ter 540 prašičev razno slnrosii. IVnn pri mladih pujskih ie.hila v zn«ku nnraščanin, pri goveji živini j »a v znaku nazadovanja. Pitanih volov ш sejmu ni bilo. Prašiče so prodajali 100-Јф din v starosti 8-12 tednov. ptinlaMl 6-7.50 din. leni «р»»ћ)|Т1тМГро КЛО Л1ТГ On'vefh ДЧгЖи šč je pi" čevala 2.60—5 din za kg žive leže.
Tri ne cene nn «rjinii ▼ Zagorju oh Hav| dne 3. novemhra: Voli 4 -5.50, lolire 4—5, klavne krave 2.50—3 din zn kg živo leže. Krave za pleme po 2000 din za glavo.
Ceoa živini in kmetijskim pridelkom v Dravogradu dne 8. novembra: Voli I. 5. ||. 4.50, III t; telice I. 5. II. 4.50. III. 4; krave I. 4. II. 3.50. III. 3; teleta I. 650, II. 5 din m t kg žive leže. Praiiči š|»ehorji 12, pršutarji 10 din za 1 kg zaklane teže. — Govejo meso I. 10—12, II. 9—11, III. H 10, svinjina 15, slmiinn 1«. svinjska mast 1H, čisti mod 18, neopran« volno 16, opran« volnn 30, surove kože gnve|e 8, telečje 10, svinjske 7 din zn 1 kg. — Pšenica 180. ječmen 125, rž 150, ovc-125. koruz« Hü), fižol 300. krompir 70, seno 40, slama 20; jnholk.i I. 300, II. 250, III. 175. Češplje suhe «00 1000; moka pšenična 825, koruzna 175 din zn 100 kg.
Ali so plfuCnc bolezni ozdravljive?
To n«d vse važno vprašanje zanima vse, kl bolehajo na astmi, katarja, sa pljuiih. zastarelem kaliju, H iailuie«|u. dolgotrajni hrlpmtti inhrtpi. pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nns popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peres« gospod« 1 dr. med.Guttmsnna. Treba jo pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2'-) s točnim naslovom na:
PUHLHANN 4 Co., BERLIN 61), nuööelslrüssc 25-25 a №
Ogli» ng. аЛ minittf.lv» Mcljalnt politik«, мпИшо cxklclcni« S. br. '-'IIS od IZ XII. I»U
KULTURNI OBZORNIK
Vinko Möderndorferi Slovenske ves ne Dolenjskem
Slike Izvršil Franjo Stiplovšek. V Ljubljeni 1038. (Samozaložba.) Strani 176.
Marljivi zbiratelj slovenskega, zlasti koroškega, narodopisnega gradiva (Časopis za zgodovino in narodopisje. Mladika itd.) jo podal v pričujočem delu primer študija našo vasi. O kmetu ln zemlji sicer zadnjo čase mnogo govorijo in pišejo, pri vsem tem pa ta naš osnovni stan vse bolj propada, pred čemer ga niknki začasni obliži ne morejo rešiti. Sedaj, ko im«ino Žo dovolj nnpisa-neg« o duhovnih vrednotah noše vasi in kmečkega stanu, jo skrajni Čas. da so lotimo ohranjevanja teh vrednot z gospodarsko krepitvijo naAj vasi. Mimo romantičnega poveličevanja je treba pogle-dnti v oči dejstvom, ki so temelj našega narodnega življenja!
V svojem delu, napisanem le pred petimi leti, se js pisatelj omejil n« občino St. Jarlj pod Ku-mom. V prvem delu podaj« krajevne in zgodovinske zapiske o šolstvu, občinski upravi, zlasti pa o zemljiških razmerah ter ledinska imena. Drugo poginejo govori o »posebnostih v značaju n«Ae. gn kmeta«, ki so mu zavest posesti, iz njo izvirajoča varčnost in marljivost; omenja odnos do prehrano, živine, prirodnih pojavov itd. V dokaz trditve, da jo kmet bil skozi stoletje ukaželjen. p« so mu namesto izobrazbe vsiljevali »noprirod-ne n«uke<, navaja pisatelj zbirko ljudskih verovanj. Is teh si razlag« malerializem kmeta, ki mu »lolell« nihče ni pomagal iz bedo. pa se j« zato držal poganskega izročila, ki mu ga nihče ni nadomestil i izobrazbo. Tretje poglavje razgrinja
stanje prebivalstva v občini, njega sestavo, ljudsko gibanje, zdravstveno in prehranjevalne razmere. posebej še telesni razvoj otroka. Vee ugotovitve spremlja natančna statistika. V Četrtem poglavju o kmečkem gospodarstvu najdemo opis j4>sestnih razmer, podatke o pridelovanju in bilanco kmečkega gospodarstva, podrobno «e havi pisatelj z zadolžitvijo. Zadnje |x>glavje razmotriva o gospodarski krizi, o pogledu ljudstva nanjo, o sodbah meščanskih ideologov, o davkih, predpra-vicah industrije in racionalizaciji kmetijstva. Po vsem torn ugotavljanju in razmišljanju prihaja pisatelj do zaključka, da >a sredstvi in možnostmi v okviru sedanjih razmer no moremo ustavili propadanja našega kinetovstv««. Oh koncu pridru-zujo zahtevam, ki jih v delu podaja, še klic po finančni samostojnosti, najčistejši demokraciji in vsesplošni svoliodi. Iz zaključne opombe tudi Izvemo, da pisatelj ni mogel vsega tako formulirati, kakor je želel.
Iz toga kratkega pregleda vsebine je razvidno, d« je zbral avtor ogromno gradiva zlasti o It lesnem in gospodarskem življenju obravnavane vosi. To gradivo dovolj govori in kriči, pa ludi potrjuje v sj»oz.nanju. d« v splošnem tudi v ost«-iih slovenskih jH>kr«jin«h dejansko stanje (kljub različni statistiki) ni dosti boljše, marsikje prav tako ali še slabše. V tem rosnem prizadevanju, d« podaja objektivno gradivo in d« kriitčno preiskuje vzroke hrdnejra gospodarskega stanja, s čimer nakazuje pot k izboljšanju, je nesporni In zaslužni pomen Moderndorferjevega dela. Reči moramo, d« jo to delo doslej najizčrpnejš« podoba družbenega s!«n|a slovensko vssi, obenem p« tudi n«Jre«nef*i opomin, klic -ia pomoč. Gotovo manjk« v debt marsikaj, k«r bi dodali — morda za druge krale — razni strokovnjaki, da bi bilo vprašanje slovenske Gospodarske bode izčrpno podano. Nejhrš pa io delu v prid. d^ ga Jo n srrem in temperamentom ustvaril »nestrokovnjak«, ki z«to ni z«še| v enostranoet, marveč človek, ki je živel »redi ljud-
stva In op«zoval vse strani njegovega Žitja. Morda bo kog« motilo tu in tam pisateljevo gledanje s svetovnega nazora, »ki po njem vidim gonilno moč družbenega življenja v spreminjanju gospodarskih osnov ljudstva« (kar t-nm izjavlja v Uvodu), toda zato naj ne prezre detlov, ki j» o njih želeli, dn hi vzbudila čim več delavcev za odpravo slovenske b«-de ln širila spoznanje, da je treba pri tem delu — prav do korenin.	—k.
Studi - Goriziani
Duhovno-kullurnl problemi Julijske kraflne so vedno bolj mar jmklirniin možem. Znnno je, da smatra fašizem bnš primorsko deželo z« kulturni most mod Italijanskim in slovenskim nnrodom. Izjavo poedinih politikov, ki to misel potrjujejo, so znane; tvorijo so tudi celire, ki nn| izžarevajo medsebojne kulturne odnose; koliko zaslug imajo ne-knleri znani Italijanski slevisti (zlnsti Urbani, Cal-vi, Snlvini. Cronia) za medsebojno s|»oziiavanjo obeh sosednih narodov, je tudi znnno. Vsi pa filtlmo, kako potrebno je utrjevanje niedseliojllih kulturnih zvez In poznavanj« - za obo|e-transko pravilno ocenjevanje tudi na političnem in gospodarskem polju.
Prestolnici Julijske kraiine. Trst In Gorira, Ma v zadniem času dobili vs«kn vsak« svoj kulturni rentrum. ki n«j ohenem dn deželi tudi kul-turno-narodnostni žig. Trst izpopolnjeno univerzo, katero političnn-prnvn« («kulte!« «o bo pre«lvsein bavil« s poznavanjem bliŽnegn Balkan«; Oorir« p« v malo manjši mori »Koriški studijski center« (II centro del «tudi Goriziani), ki bo preiskoval zgodovinsko prošlosl in sedenje lice Soške krajino.
T« krožek z« goriške «Indije je pretekli mesec pričel delovali pod vodstvom prof. Veneiis in vodje državne knjižnice dr. 8imon«tlj«. Prv« in gl*vn« njegov« naloga Je oživiti čnsopls »Studi Oorlsiaai« (Goriški študiji), ki Je odgovarjal naši »Carnioli« ali »Izvestjem muz. društva« in po-
dobnim. Revija, ki je ulrdiln sloves goriških znanstvenikov, jo pričela izhajali Ida 1023 na pobudo pro(. Batlistij«. Izšlo Je v presledkih, navadno lelno po i-n zvezek, do I. 1931, deset zvezkov. Izdajalo ga je navadno vodstvo goriško licejsko, sedaj državno knjižnice. V' časopi-u je bil odličen doprinos slovenskih goriških znanstvenikov. Tu je treba predvsem omeniti dr. Tunio v M. zvezku, kjer je i zA-d obširen latinsko-slovenski botanični slovar. Kenda se je v vsakem zvezku oglašal z. vremenoslovskimi ixwlatki. Poseben žig kol zgodovinska revija eo »Studi Goriziani« dobili s le-meljitlmi članki Miroslav« Premroua iz spisov tajnega vatikanskega arhiva.
Med drugimi sodelavci omenjam predvsem se-meniskegn knjižničarja prof. Spessota z obširno študijo (v III. zv.) o jezuitih v Gorici; posebej pa jo Še mnogo doprinesel « članki In slovarčkom furlanskega jezika. Trajno izvirno vrednost imajo tudi Comelovi g eo pedološki članki o goriško-bri-ških. trnovskih in ohsoških tleh. Je še dolga vrsta drugih člankov, ki so revijo predstavili v lepi |„ kalnoznnnstvenl luči brez sleherne politične osli
Akodo, dn so ramrli Slndi Goriziani« «redi najlepšega vzpona, ko ho v složnem sodelovanju brez razliko narodnosti zbirali vse goriške kulturne delavce in so risali primorsko z<-mlio in liudi ne ponižujoč politično ali kulturno prošlost nolienoga naroda, 4i po zgodovinski nuji žve tesno skupaj.
Novim letnikom »Studi Oorizinnl« lellmo in up«mo. d« bodo v tsj «meri nadnljevali.
Poleg «življenj« Is revije io »Središče goriških študij« sklenilo izdali -Zgodovinski «tlnnl obsn.kih kr«|ev< in »Zaoriovinskn-iimelnisko slali-»llkn pn ohčin«h«. V njegovem okrilju bo |z:ln ludi kulturn« zgodovin« Soške krajine z opisom Irederilističneg« gibanja.
Vsekakor lep I n velik ne^rt — vreden nega in neprietranskega igodopi&cal R. B,