Cjiijfpši ust večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> 5. uri zvečer. Uredništvo In upravnlštvo: Kolodvorsko ulico Štev. 16. — Z urednikom se moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro, — Rokopisi bo no vračajo. — Insoratl: Soststopna petit-vrsta 4 kr., pri vefikratnom ponavljanji daje se popust. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: za colo leto 0 gld., ca pol leta 8 gld., za čotrt lota 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., poSiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja za oelo loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrt leta 2 gld. 60 kr. in za jedon mosoo 86 kr. __________ Štev. 113. V Ljubljani v sredo, 20. maja 1885. Tečaj II. Kaj potem? Sprava med Anglijo in Rusijo je skoro kakor uže gotova. Nekateri listi ved6 sicer pripovedovati o nekojih ovirah pri določevanji nfganske meje in o raznih mnenjih obeh držav o tem kočljivem vprašanji, a navzlic tem glasovom smemo smelo trditi, da se bode Anglija uklonila ruskim zahtevam. Saj je sivolasi premier Gladstone konečno srečno prišel do spoznanja, da se mora Indija braniti na nje lastnih mejah. Vender! Da je sprava gotova, o tem smo skoro po polnem uverjeni, a uverjeni smo tudi, da bodeta sprava imela posebne posledice. Rusija naučila se je marsikaj pri tem razporu, in z vojaškim svojim bistrim pogledom uvideli so državniki ob Nevi, da bi Rusija pri slučajni vojski z Anglijo imela prestati mnogo ovir, da bi pri marsikaterem koraku, kateri bi bil opasen ruskim interesom, ne bila mogla ovirati Angleške. Te ovire skušala bode s^tovo Rusija takoj po dovršeni spravi odpraviti, Usija postavila bode na dnevni red vprašanje glede Dardanel. Kdor je le površno sledil poročilom o an-gleško-ruskem razporu, dobro vč, kako velika važnost se je pripisovala Dardanelam. Trdilo se je tedaj, da bi angleško-ruska vojska ostala omejena le na Azijo, a to samo tedaj, če bi Angleška brigala se kaj za nevtralnost Dardanel ali bi jej Turčija zabranila prehod. A vsak količkaj bistroumni politik spoznal je uže tedaj, da bi si Angleška v slučaji vojske z Rusijo s silo priborila prehod skozi Dardanele, in težko da bi se jej bila mogla Turčija uspešno nasproti postaviti To vedeli so najbolje v Petrogradu, in zaradi 'tega se bode tudi od ruske strani postavilo to vprašanje na dnevni red. Pisane pogodbe in nepri- Listek. O električni razsvetljavi. (Berilo na korist »N&rodni 3oli».) (Dalje.) Dokler torej učenjaki niso izumili drugih, ^ladnejših in cenejših priprav za dobitev elek-to^ovi na splošno uporabo električne luči °r T° vprašanje pa je seda, k0 «° rešeno. Z dinamo-električnimi stroji, ka-'ne so izumili Gramme, Edison, Ilefner-°neck in drugi, dobivamo z lehka in prizma prav po ceni tako jake električne toke, a*oršnih bi z baterijami težko kedaj dobivali. (Govornik popiše potem v fizikalnem kabi-netu nahajoči se dinamo-električni stroj Grammo-Vega sistema, omenja le prav kratko temeljnih zakonov, ki so pri tem veljavni ter kaže z mno-Gimi poskusi, kako jake električne toke daje ta »troj. Po tem pa nadaljuje:) Kako pa prirejamo električno luč? leoretično in deloma tudi praktično vrši se stranost slabotne Turčije so pač premalo jamčenje za nevtralnost Dardanel; Rusija želi, naj bi se Dardanele izročile materijelnemu varstvu vseh velesil: Vse vlasti naj bi odposlale nekovo število vojnih ladij v obrambo Dardanel. Da, ruski listi po strani celč svetujejo, naj bi se tam ustanovila postaja ruske mornarice. To bi bila silno važna novotarija. Vzemimo, da se uresniči prvi načrt, po katerem naj bi vse evropske vlasti čuvale nad Dardanelami, če bi se v tem slučaji uuela vojska med Anglijo in Rusijo, branile bi evropske vlasti Dardanele, nikakor bi ne dovolile Angleški prehod skozi Dardanele, ker bi se s tem napala Rusija v Evropi, in to morajo zabraniti evropske vlasti, čuvarji evropskega miru. One dve državi bi morali skončati svojo vojsko samo na azijskih tleh. če bi se pa drugi načrt uresničil, da Rusija ustanovi tam postajo svoje mornarice, bi to za Angleško se v6 da ne bilo koristno, vender tudi nikakor ne ravno nevarno ali škodljivo za Evropo; saj bi vlasti vselej lahko zahtevale od čuvarja Dardanel, da se drži sklenjenih pogodb ter si iz te pozicije ne kuje koristij. Če Rusija doseže uresničenje vsaj jednega teh načrtov, kar gotovo namerava, ukrepila bode nasproti Angleški v toliko svojo moč, da se jej nikdar ne bode bati poraza od Angleške na azijskem ozemlji, izimši da se jej domači rodovi z Angleško združeni postavijo nasproti. Nov francoski zakon. Novejše zakonodavstvo prizadevalo si je v vseh državah, da spravi v veljavo zakone, kateri bodo skrbno varovali življenje in imenje državljanov pred ono brezozirno druhaljo, pred socijalisti in anarhisti, katerih grozni nastopi in postopanje to na prav jednostaven način. Jaz vzamem dva priostrena oglja, in sicer ne dva oglja od lesa, ampak od koksa, ki je bolj trden in boljši elek-trovod ter zvežem vsakega z žico prihajočo od električnega stroja. Dokler obeh ogljov ne spravim v dotiko, električni krogotok ni sklenjen; ako pa se z ogljora dotaknem druzega, sklenjen je tok, in elektrika, vzbujena v stroji, prehaja z oglja na ogelj. Potem pa smem oglja tudi za nekoliko milimetrov vsaksebi oddaljiti, in tok se vender ne pretrga. Pri tem pa se tvori med ogljema zelo svetel plamen, neprestano švigaje z oglja na ogelj — to je električna oblokovna luč. Kaj je vzrok temu plamenu? — Kakor je znano, stavijo različna telesa prehodu elektrike nek upor; čez nekatera telesa elektrika sploh ne more prohajati, imenujemo jih slabe elektrovode, čez druga pa z lehka prehaja, to so dobri elek-trovodi. Kovine na pr. so sploh dobri elektro-vodi, steklo, svila, smola in plini pa slabi elektro-vodi. la upor imenujemo vodilni upor. Vsako telo, bodi še od tako dobro vodilne snovi, stavi je v slednjih letih pretresalo vse sloje človeške družbe. V istini strogi so ti zakoni, a vender veje v njih še prizanesljivi duh, sočutje s sodržavljanom, z zločincem, katerega je morda zapeljala priložnost; vse zakone prošinja vodilna misel in človekoljubno načelo, da bode kazen zboljšala zločinca, da morda postane naposled vender še rab-ljiv, koristen član človeške družbe. To načelo zavrglo se je pred nekaterimi dnevi v francoskih zbornicah. Tam uvelo se je načelo, da se mora škodljiva oseba odstraniti. Mnogo je trebalo časa, predno je tako strogo načelo moglo preobvladati človekoljubne namene zakonov ; skozi štiri leta branili sta se zbornici sprejeti tak zakon, v slednjem času še le podelila se mu je veljava. In morda bi se to tudi še zdaj ne bilo zgodilo, da niso volitve pred durmi, večina naroda pa od tega zakona pričakuje ugodnih vplivov in posledic. Poslanci sprejeli so ta zakon tako rekoč le bolj iz bojazui pred izgubo svojih posla-niških sedežev; in tako se je zakon proti reci divi stom (zločinci, kateri ponavljajo zločin) sprejel s 329 proti 79 glasom. V naslednjem hočemo si nekoliko natančneje ogledati strogi ta zakon. Namen temu zakonu proti recidivistom je, da se francoska očisti vseh škodljivih oseb, pri katerih ni prav nikakega upanja, da bi se zopet poboljšale, da bi postale človeštvu koristni članovi. Ljudje, kateri so bili v teku desetih let zaradi ponavljanja nekaterih zločinov in prestopkov opetovano kaznovani, pošljejo naj se iz dežele proč, za vse življenje naj se odvedo na oddaljene naselbine. Ta zakon se uporablja pri zločinu ropa, tatvine, goljufije in zlorabe zaupanja, kakor tudi pri prestopkih zoper nravnost, privajeno beračenje in postopanje. Ta zakon pa ima tudi strogo določilo proti prikrivalcem zločincev; električnemu toku vender nekak vodilni upor, ki je tem večji, čim daljše je to telo in čim drobnejše ali tanše je. Električni tok pa zmagaje vodilni upor pretvarja se v toploto. Čim tanši je elektrovod na kakem mestu, tem večji je njegov vodilni upor, tem večja pa se razvija na istem mestu tudi toplota. Oglja se dotikata sprva le v nekaterih točkah, torej se razvija na njijinem dotikališči precejšnja toplota, v tej toploti se razbelijo posamezni ogljeni kosci. Ko pa potem oglja nekoliko oddaljim, tvorijo ti odtrgani in razbeljeni ogljeni kosci nekak most, čez katerega prehaja elektrika. V navadnem zraku zgorevajo odtrgani ogljeni kosi, v prostoru brez zraku, ali pa v prostoru napolnjenim z zrakovino, ki gorenju ne služi, na pr. z dušikom, pa se le razpršujejo. Plamen, katerega med ogljema opazujemo, je torej le sestavina odtiganih iifr- do svetlega razbeljenih ogljenih majhnih delov. Vsled tega odtigovanja se oba oglja krajšata vender tako, da ostaneta vedno nekoliko pri-ostrena. Čudno pri vsem tem pa je to, da se ta zakon je prvi, v katerem se prikrivanje kot prestopek zaznamenuje in kaznuje. V članu 4. naštevajo se zločini in prestopki, pri katerih se kaznjenec pošlje v dosmrtno pregnanstvo, če je bil zaradi njih večkrat kaznovan. Ti slučaji so: 1.) Dvakratna obsodba v prisilno delo ali zapor; 2.) jedenkratna obsodba v prisilno delo ali zapor, ali dve obsodbi v več kot trimesečni zapor zaradi tatvine, goljufije, zlorabe zaupanja, prestopka zoper javno nravnost, privajenega zapeljevanja nedoletnih k razbrzdanemu življenju, zaradi potepuštva in beračenja; 3.) štirikratna obsodba v zapor zaradi zločina ali zaradi v točki 2. navedenih prestopkov v več kot trimesečni zapor; 4.) sedem obsodb, izmed katerih sta se vsaj dve, v gori navedenih točkah naštete in druge zaradi potepuštva ali odstranitve iz propisanega bivališča zvršile, se ve da sta dve teh obsodb več kot tri mesece znesle. Potem našteva se še nekaj podrobnejših določil, kedaj se kdo sme kaznovati zaradi potepuštva in neopravičenega odhoda iz svojega rednega bivališča. Kakor rečeno, francoski narod pričakuje od tega zakona mnogo dobrega; in gotovo temu tudi nihče odrekal ne bode, osebito velika mesta čutila bodo blagodejen njegov vpliv. Z velikim veseljem pozdravlja ta zakon osebito Pariz, kjer so v slednjih letih nastale v nekaterih predmestjih take razmere, zločin se je vršil na zločin, a policija ni mogla opraviti nič, ker je bilo vse predmestje polno prikrivalcev zločincem. Prikrivanje postalo je v nekaterih pariških predmestjih uže obrt, in celo razširjen obrt, kateremu se niso mogle staviti meje; s tem zakonom se bodo odpravili ti odnošaji. Zakon ta je sicer strog, a kedo bode štel postavodavnim možem v zlo, če so za nekaj časa odstranili se od humannih načel, da s tem vender koristijo milijonom svojih sodržavljanov. Doposlal se nam je naslednji oklic: Dragi rojaki! V drugič gremo pod grof Taaffe-jevim minister-stvom po minuli šestletni dobi k volitvam za državni zbor. Tako dolgo se še ni držala nobena vlada, odkar so nam presvitli cesar podelili ustavno pravice, kot sedanja. Gotovo najboljši dokaz, da načela te vlade, ki hoče vsom narodom biti enako pravična, najbolje ugajajo naravi, željam 'in potrebam razno-narodne avstrijske države. Zatorej nas z radostjo in zaupanjem napolnuje slovesno v prestolnem govoru izrečeno zagotovilo, da bo sedanja vlada z vstrajnoatjo in vdanostjo za državno blaginjo nadaljevala nastopljeni pot, da začeto delo dovrši. Nadaljevalo se bo torej prizadevanje, da se do-sože vsem enako koristno ravnotežje v državnem gospodarstvu ; posebno pa, da se po polnem vresniči po ustavi vsem narodom zagotovljena narodna ravnoprav-nost kot pogoj prave ustavne svobode, kot pogoj resnične sloge in bratovstva med raznimi narodi te države. pozitivni ogelj, t. j. tisti, s katerega prehaja pozitivna elektrika na druzega, primerno dvakrat hitreje krajša od druzega, ako sta le oba jednako debela. S časom se na konceh oba razbelita in začneta žareti, vender opazujemo na pozitivnem nekoliko večjo temperaturo. Oblokovni plamen ugasne sam ob sebi, ako je s časom postala razdalja med ogljema prevelika; užge pa se le takrat, ako prideta oglja zopet v dotiko in se potem nekoliko vsaksebi potegneta. Temperatura v oblokovnem plamenu je tolika, da se v njem topč vse kovine in nekatere v njem tudi zgorevajo in se razhlapd. Lepe iskre staljenega železa opazujemo, ako podržim v plamen kos železne žice. Kar zadeva svetlivost oblokov-nega plamena, uvrstiti moramo električno luč koj za solnčno, ter je najmočnejša, najintenzivnejša med vsemi lučmi, katere se je naučil človek si dosedaj prirejati. Fizeau in Foucoult, dva imenitna francoska učenjaka, sta po svojih merjenjih našla, da ima električna luč polovico tako jako svetlivost kakor solnce, dočim znaša svetlivost Drumondove plinove luči le 0007 in ona mesečne luči le 3 miljonine solnčne svetlivosti. To pa Našim poslancem bo pa še posebna naloga, da se tudi nižjim, pod prejšnjimi tako imenovanimi liberalnimi vladami po polnem zanemarjenim stanovom, in to: kmetu, obrtniku in delavcu, kolikor mogoče, zboljša težavno življenje, da se dopolnijo in olajšajo pota trgovini in prometu po zgradbi naši deželi potrebnih železnic, da se posebno nam izpolni dolgoletna želja zastran dolenjske železnice, in da tudi naša dežela dobi potrebne kmetijske in obrtnijske šole. Res, da nam iz raznih nemških krajev na ušosa doni krik ene stranke, ki v imenu nemške kulture in nemške hegemonije zahteva zatiranje naše narodnosti in našega jezika in s tem zatiranje našega dušnega in materijalnega napredka; ki v istem hipu, ko izreka avtonomijo posameznih dežel in kraljestev za pogubno državni moči, dola na odcepljonje Galicije in Dalmacijo od sedanje državne zveze in po tem takem na oma-janje samostalnosti in moči naše čestite Avstrije, ki je zdaj edina bramba, edini ščit našega deželnega in narodnega bitja. Kakor nas pa ti, za človeško omiko nečastni pojavi silijo k skrajni opreznosti, tako nas zopet tolažijo in habrč pravicoljubni, patrijotični glasovi od druge nemške strani, iz tabora nemških konservativcev, po-vdarjajoči na podlagi naše sv. vere pravico, spravo in ravnopravnost vseh avstrijskih narodov. Takim Nemcem radi podamo svojo roko in bomo z njimi ter v prijazni zvezi z našimi slavjanskimi sodržavljani delali za blagostanje nas vseh, ter na srečo in slavo skupne naše domovine Avstrije po lepem gaslu našega presvitlega, vse svoje narode enako ljubečega vladarja: Viribus unitis. (Z združenimi močmi.) Ako so pa to naša načela, katerim gotovo vsi radostno pritrjujete, potom ne bo treba dolzih premislekov, kake in katere poslance bomo volili v ta državni zbor. Kdo bi nas mogel v njem primerneje zastopati in bolje delati na to, da se nameni, v prestolnem govoru naznačeni, dosežejo, ko isti, kateri so za ista načela vkljub volikanskim težavam zvosto in vstrajno uže delali v pretekli dobi državnega zbora ter dejansko dokazali, da so tej nalogi kos. Može, ki Vam jih priporočamo za poslanco, uže poznate iz skušnje množili let in veste, da se moremo na-nje po polnem zanašati. Vsi so naši rojaki, čestiti in spoštovani v domovini in drugod. Oni so po polnem nezavisni in torej lahko brez straha in brez stranskih ozirov zastopajo naše koristi zgolj po svoji vosti in svojem prepričanji. Tudi drugod, kakor je vidno iz javnih glasil, bodo stari poslanci državnozborsko desnice, ki so ji bili zvesti, zopet voljeni. S tomi svojimi starimi zavezniki ponovo nasi dosedanji poslanci še kropkeje prejšnjo trdno zvezo v nepremagljivo brambo proti vsem sovražnim napadom na našo pravico in v dosego toga, kar je naši državi, naši deželi in našemu slovenskemu narodu potrebno. Saj nas skušnja uči, da posamezen poslanec, naj si je še tako moder in delaven, v državnem zboru sam ne opravi ničesar; le od složnega ravnanja naših poslancev v prijateljski zvezi z enakomislečimi poslanci drugih dežel jo upati dobrih vspehov. Izrekli so se pa tudi vprašani zaupni možje za sedanje poslance, za nekatere soglasno, za drugo z odločno večino. Contralni volilni odbor vam torej po vsestranskem prevdarku z dobro vestjo soglasno priporoča stare poslance — izimši Ljubljamo, kjer se je gosp. Petor Grasselli, župan ljubljanski, iz službenih ozirov poslanstvu opovedal. Centralni volilni odbor se trdno nadeja, da se boste je treba tako razumevati, da izhaja iz vsakega ploskovnega dela polovico toliko jaka svetloba, kakor iz isto tolikega dela na solčnem površji. Svetlivost in temperatura električne luči pa sta zavisni od jakosti in napona električnega toka. Električne toke moremo vspešno primerjati tekoči vodi, k čemu nas napeljuje uže izraz „elek-trični tok“. — Mislimo si potok. — Po njem mora voda teči v malem ali pa v velikem padu, vode morebiti je v njem malo ali pa veliko. Potoki hudourniki imajo velik pad, in postanejo nevarni, ne toliko zaradi množine vode, ampak zaradi nje velikega pada, velikega napona, in so tem nevarnejši, čim več vode drvi po njih strugi. — Tudi pri električnih tokih imamo razločevati množino, pretakajoče se elektrike, kar zaznamenujemo z izrazom »jakost toka", in napon tega toka, vsled katerega postane sposoben, zmagovati večji vodilen upor. Na prepočasno tekoči vodi, če je je tudi precej veliko, ne moremo mlina nastaviti, ampak treba je vodo pred mlinskim kolesom zajeziti, da priteka na kolo v večjem padu. Isto je pri električnem toku. Da dobimo od njega ugodne učinke, mora biti dovolj jak, to je, mora se po elektro- po tem priporočilu vsi ravnali, zvesto držali so narodne discipline, dobro znajoč, da s trdno disciplino tudi mala vojska zmaguje, brez disciplino pa velika propada. Naj vam bodo v tem izgled ravno naši dosedanji poslanci, na katerih trdni slogi in disciplini so se broz vspoha razbijali sovražni levičarski napadi. Bodi še dostavljeno, da vse te poslance — razveu onega za ljubljansko mesto — vam jo priporočal uže naš nepozabljivi stari voditelj, zdaj uže v božjem miru počivajoči rajni g. dr. Janez Bleiweis, čogar spomin nam je svet in čegar gfislo: „Vso za vero, za doin, za cesarja8, nam bodi tudi zdaj našo edino vodilo. Kandidatje, katero Vam volilni odbor priporoča v soglasno izvolitev, so: I. V kmečkih občinah dne 28. maja t. 1. a) Za sodnijske okrajo: Ljubljanska okolica, Vrhnika, Velike Lašče, Ribnica, Litija in Zatičina: gosp. Karel Klun, kanonik in deželni poslanec v Ljubljani. b) Za sodnijske okraje: Kamnik, Brdo, Kranj, Loka, Tržič, Radolica in Kranjska Gora: provzv. gosp. grof Karel Hohenwart, tajni svetovalec Nj. Veličanstva, predsednik najvišenm računskemu dvoru in graščak v Ravnah na Notranjskom. c) Za sodnijsko okraje: Postojina, Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Lož in Idrija: gosp. Adolf Obreza, posostnik in deželni poslanec iz Cerknico. d) Za sodnijske okraje: Novo Mesto, Krško, Ko-stanjevica, Črnomelj in Metlika: gosp Viljem Pfeifer. posestnik in deželni poslanec. e) Za sodnijsko okraje: Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče in Mokronog: svitli knez Ernst Windisch-Gratz, bivši državni poslanec. II. V mestih in trgih dnč 2. junija t. 1. a) Za Ljubljano, ki voli 2. junija, in za obrtno in trgovinsko zbornico, ki voli 3. junija vsled soglasnega sklepa volilnega shoda dne 19. maja: prevz. gosp. grof Karel Hohenwart, tajni svetovalec Nj. Veličanstva, predsednik naj višem11 računskemu dvoru in graščak v Ravnali na Notranjskem. b) ZaPostojino, Idrijo, Vrhniko, Lož, Radolico, Tržič, Kamenik, Kranj in Loko: gosp. dr. Josip Poklukar, posestnik in deželni poslanec v Ljubljani. c) Za Rudolfovo (Novo Mesto), Višnjo Goro, Krško, Kostanjevico, Črnomelj, Metliko, Kočevje in Ribnico. g. grof Albin Margheri, graščak v Otočci pri Rudolfovom. Centralni volilni odbor v Ljubljani dnč 20. maja 1885. Luka Svetec, dež. poslanec; Iv. Murnik, dež. odbornik; Pfiter Grasselli, župan in deželni poslanoc; dr. Josip Vošnjak, deželni poslanec; dr. Karel vitez Bleiweis Trsteniški, dež. poslanoc; Luka Robič, dež. poslanec. vodu pretakati zadostna množina elektrike, in t» mora imeti zadostni napon. Navadna galvanska baterija nam daje tud1 neprenehoma tekoče električne toke, a ti im»j° premalo elektrike in premajhen napon, torej z njimi ne moremo narediti električne luči. V namen bi morali sestaviti 'vsaj 40 prav močnih galvanskih členov, na pr. Bunsenovih, in pri vse«3 tem bi še ne dobili tak6 intenzivne luči, kakor je naša-Iz povedanega pa je tudi dalje razvidno, da ne more imeti vsaka električna luč iste svetlivost' in da je ta v prvi vrsti zavisna od jakosti in nf>' pona v to razsvetljavo služečih tokov. Naša l'1 bode imela na pr. toliko svetlivost kakor 500 ^0 600 navadnih parafinskih sveč, od katerih G teb19’ pol kilograma. Dandenašnji pa prirejajo z dinam0 električnimi stroji uže luč, katere svetlivost 11 do 20 000 in še več normalnih sveč. Kakor sem uže omenil, ugasne elektrik"1 plamen sam ob sebi, ako je postala razdalja tne( ogljema vsled odlrgovanja posameznih koscev pl’®' velika. Da luč delj časa sveti, treba je torej oglla v istem razmerji približevati, v katerem zgorevata. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Shod cesarjev se bode vender le vršil. Iz Petrograda poroča se v angleške liste, da se vrše med tamošnjim in dunajskim dvorom tajni dogovori o shodu cesarja Frana Josipa in cara v meseci septembru. Kot kraj shoda se imenuje m. Tuje dežele. Laiki list „Unit£i Catolica" nagovarja v daljšem Članku laškega kralja, naj zapusti Rim ter S1 izvoli za svojo prestolico Napolj. List 7nefll> naj kralj prepusti Rim papežu, sam pa naj se preseli v Napolj, tako se bode poravnal vedni prepir med papežem in kraljem. Svoj članek skon-čuje »Unitil" z besedami: »Zakaj se ne naseli kralj Umberto v Napolji ter ne povzdigne tega mesta v stolico? Če bi ta hraber sklep sklenil in izjavil, da prepusti Rim njegovemu pravnemu knezu, zagotovljeno mu je veselo priznanje ne samo od 29 milijonov Italijanov, marveč tudi od 200 milijonov katolikov vsega sveta. “ Iz Londona se poroča, da je hotela angleška vlada poslati svoje častnike v Afganistan, da si ogledajo utrdbo Herata, a ruska vlada je odločno vložila proti takemu postopanju svoj ugovor. Iz Kahire se poroča, da se zdaj vlada resno trudi, da bi zatrla roparstvo. Vlada bila je delj časa zelo nebrižna, in roparske tolpe so se mogle tako zelo pomnožiti, da se zdaj skoro vsak teden morajo odpošiljati na Delto in v g6renji Egipet močni vojaški oddelki na lov proti roparjem. Ta krivda vender po vsem ne zadeva domače vlade. Prva skrb Angležev bila je, Arabijeve čete razpoditi ter jih napraviti po polnem nevarne. Prvi smoter so dosegli: danes ni egiptovske armade, a drugega smotra niso dosegli. Pri Mahdiji je zdaj 10- do 15000 nekdanjih egiptovskih vojakov, ostali Pa so se združili v tolpe ter pričeli ropati po deželi ; te je treba najprej odpraviti. Pretečeni teden •zreklo se je več obsodb na smrt. Preki sod raz-se je čez vse južne provincije. Varnost je zdaj treh* ,nel£oliko veCJa neS0 Je bila pred meseci, a a° je v to svrho mnogo žrtev. Pred kratkim “aPala je tolpa sestoječa iz 30 mOž, domov se ra‘ajoČega bogatega posestnika ter ga oropala več stotin guinej. Dopisi. Z Gorenjskega, 19. maja. [Izv. dop.] (Poltena taktikal) Pač je pravo pogodil g. prof. ' uklje, ko je o svojih protivnikih trdil, da jim ugaja sleherno sredstvo, če se le dd uspešno porabiti proti njemu in njegovi veljavi. Lavorov venec v tej neplemeniti borbi si je pa vsekako pri-boril »Slov. Narod" s svojo notico o »odličnem sodelovanji“ njegovega bivšega sotrudnika. Kdor je količkaj pazljivo zasledoval naše novinarsko slovstvo, znati mora, daje baš g. šuklje pričenši od L 1873 do septembra 1883, tedaj celih deset let, vestno podpiral »Slov. Narod" z uvodnimi članki in jako zanimivimi Podlistki. Na svoja ušesa čulsem dostikrat ranj-kega Jurčiča posebno toplo izjaviti se o tem marljivem in spretnem sodelavcu. Toda pozabljivi sedanji urednik »najstarejšega" slovenskega dnevih * je samovlastno zmanjšal pisateljsko delavnost Prot^eV° na ub°§'h deset člankov, spisanih bilo ' na8radi tekom IG mesecev!! In kako je je 8 to »nagrado". Resnica o tej stvari je, da y ^eseca decembra 1882 predsednik »N&rodne lič • rne,<' dr. Val. Zarnik, povabil nekoliko od-. Dl‘> pisateljev v razgovor, kako pomagati hira-8 emu »Slov. Narodu". Nevesele skušnje izučile 0 občinstvo, da uredništvo nikakor ni bilo kos Hv°jemu novinarskemu poklicu. Mašilo je zevajoče Padale svojega lista s suhoparnimi poročili o raz-mh veselicah, shodih in društvenih sejah, izvirnega laga pa je bilo čedalje manj. Tedaj je dr. Zarnik predlagal, naj se vsak izmed povabljenih zaveže, tekom vsakega meseca spisati vsaj dva uvodna članka, in izrecno je uaglašal, da se bode plačala mala svotica za vsak članek ter da nihče se ne sme odpovedati dotični nagradi. Predlog je bil sprejet, vsi navzoči so se zavezali v tem zmialu, vsi zastavili so svojo besedo — a glej, jedini prof. šuklje jo je držal! Sedaj pa se ujeda „Slov. Narod", da je bil g. Šuklje prejemal nagrado, katere po dr. Zarnikovem predlogu in po jednoglasnem sklepu povabljenih niti odbiti ni smel! Ob jednem pa je skrbno zamolčal, da je g. Šuklje preje vedno zastonj bil sodeloval pri listu. V očigled takemu postopanju pač ne vemo, kaj bi rekli. —i.— Domače stvari. — (Odlikovanja.) Nj. veličanstvo cesar blagovolil je v priznanje zaslužnega delovanja pri gradnji tržaškega pristanišča podeliti višjima nadzornikoma južne železnice v Trstu Frideriku Bomchesu kot načelniku in Josipu Hainischu viteški red Fran Josipovega roda, daljo inženirjema omenjene družbe Josipu Krau-seju zlati križec s krono za zasluge in Juriju Mo-raittiju sreberni križec za zasluge. — (Imenovanje.) Okrajno sodnije pristav v Kameniku gosp. Ivan P tleh le r imenovan je okrajnim sodnikom v Tržiči. — (Najnovejša sodba »Slovanova" o prof. Šuklje tu.) Dno 2. aprila 1.1. je g. Šuklje pisal v „Ljubljanski List" tako: »Cisto jasno jo, da Dolenjsko brez neobliodno potrebne ji železnične proge nobena človeška sila no roši materijalnega pogina in posledico njegovo, narodno smrti. Toliko važnosti pripisujem dolenjski železnici, da bi za njo zamenjal colo marsikatero načelno koncesijo. Če bi vlada stopila pred naše poslance, v jedni roki utrakvistično uvedbo učnega jezika na ljubljanski realki, v drugi pa železnično zvezo našega glavnega mesta z obrežjem Kolpe in Lahinje, ter dejala nam: „Volite, jodno ali drugo vam jo na izbero", — niti za trenotek so no bi premišljeval, z obema rokama segel bi hlastno po materijalneiu dobičku. Morda se bode zopet kak narodni puritanec v »Slova-novem“ taborji razljutil nad to odkrito izpovedbo; toda nikakor se je ne sramujem in pripravljen som, braniti jo tudi z n a r o d n o g a stališča. Kajti imovit narod, če so je sploh kedaj zbudil iz duševnoga spanja, pridobi proj ali slej ono spoštovanje svojemu jeziku, katero mu gre po božjem in človeškem zakonu. <3o pa je gospodarstvo njegovo uničeno,čejeljudstvonazajpotisneno v b&do in siromaštvo, potem nimajo politične in narodno koncesije zanj nobene prave cene, in siromaka odškodovati s koščekom ravnopravnosti je kruta ironija, podobna oni, če hromega človeka vabiš — na plesno zabavo." Tako misli prof. Šuklje; drugače pa sodi resnicoljubni „Slovan" v zadnji svoji številki. „Koliko časa jo toga (tako piše »Slovan"), kar smo čitali v »Ljub-ljanskem Listu" Šukljetovo izpoved, da bi on, če bi se mu na jedni strani ponudil materijalni dobiček (Šuklje jo povedal, kateri dobiček), na drugi pa kaka narodnostna koncesija (Šuklje je koncesijo določil), z obema rokama pograbil po materijalnem dobičku (no vsakem, ampak na tanko zaznamovanem dobičku). Tu imate moža, čisto kakor je v resnici!« (Gotovo, tu imate pa tudi modroga „Slovana", ki bi hotel rešiti uboge Dolenjce pretečega jim materijalnega pogina z »utrakvistično uredbo učnega jezika" na — ljubljanski realki.) „Oseba kandidatova (Šukljetova) — tako nada-ljujo »Slovan" — nam je malenkost, pač pa no moremo in ne smomo prezreti načel, katerih reprezentant je ta kandidat. Ta načela so slovenski narodnosti nevarna (!), v pravom (1) pomenu bosedo so strupena (!!) načola, in Bog nas obvaruj, da bi c. kr. krivi prerok z dunajskega gimnazija („Slovan", da vesto, jo jedini pravi prorok!) zvabil obilnejšo stranko k sobi, kot so mu je do sodaj posročilo. Ako dospe profesorja Šukljota krivi politični nauki do veljavo, potom so šteti dnevi Slovenstva." (Čujtol šteti so dnevi Slovenstva, čo dobi Dolonjska svojo železnico, in poznojo ljubljanska realka utrakvistično uredbo učnega jezika — rečemo poznoje, saj gosp. Šukljo sam piše: „Imovit (a no borašk) narod pridobi prej ali slej spoštovanje svojemu jeziku, katero mu gre po božjem in človeškem zakonu." »Slovan" toga stavka ni videl.) „Do sedaj smo živeli (tako „Slovan" dalje modruje) v veri, da je narodnostni in duševni razvoj nekaj uzornega (to vemo tudi mi, a vemo tudi, da lačnemu narodu pomagajo malo uzori »Slovanovi"), ki se nikakor ne sme pokladati na tehtnico, kakor sladkor in kava po prodajalnicah! (Hoče li kaj tacega „ Slovan" Š u k 1 j e t u pripovedovati ? Kovček!) Profesor Šuklje (?!) jo drugega mnenja: materijalni dobiček je prva in najvažnejša stvar, in tudi narodnost se ima temu dobičku podvreči. (Kde je to »Slovan" našel?) Tedaj pa, kadar jo človek v stiski, ali bi se odločil za narodnost ali pa za cvenk, tedaj naj z obema rokama pograbi po napolnjeni blagajnici! To je najnovejša politična modrost, ki jo je rodil vročekrvni profesor!" (Eecimo rajši, kar je bolj umestno, da je to najnovejša politična modrost, ki se je rodila iz možganov znanih »Slovanovih" veljakov.) »Profesorja Šukljeta program (imamo še vedno pred sabo »Slovanovo" duhovite besede) je tedaj hleb kruha, to je materijalni dobiček. (Saj vender ni prav, da se »Slovan" tako norčuje s svojimi čitatelji!) Narodnost ima pri njem samo takrat veljavo, če ne nasprotuje materijalnemu dobičku. (Kako veljavo da ima narodnost, tega ni treba Šukljetu učiti se od »Slovana"). Kadar imaš voliti med skledo in ljubeznijo do slovenske domovine, tedaj pograbi z obema rokama po skledi! (To naj storijo, ako jim je drago, »Slovanovi" modrijani, gosp. Šuklje čisla drugače slovensko domovino.) Gorjč nam, če se mladina naša napije iz tega skaljenega vira! (Mi pa pravimo: Gorjd nam, če bode mladina naša srkala iz vira »Slovanovega", ki nikar ni čist vir.) Potem mora izginiti iz našo politike vsa uzor-nost, vse, kar smo do sodaj prištevali k uzvišenemu dobru!" (Naj so le ziblje »Slovan" v uzorih svoje politike, prave ljubezni do domovino in trezne politike ne bode nihče iskal pri njem.) — (Volilski shod.) Včeraj zvečer sklical je narodni volilni odbor gospode volilce ljubljanskega mesta na 7. uro zvečer v mestno dvorano. Udeležba bila je zelo mnogobrojna. Shod otvoril je kot zastopnik narodnega volilnega odbora g. dež. poslanec, ces. svetnik Murnik ter pojasnjeval namen shoda; konečno predlaga predsednikom shodu gospoda župana ljubljanskega P. Grassellija. G. predsednik potem razloži v kratkih potezah, katere lastnosti so zahtevajo od državnega poslanca, tor poživijo, kdo se hoče oglasiti kot kandidat; ker se nihče ne javi, povpraša, če kdo volilcev želi besedo. Oglasi se g. dež. in bivši držami poslanec dr. Vošnjak, kateri nasvetuje, naj se jednoglasno izvoli državnozborskim kandidatom ljubljanskega mesta prevz. g. grof Karol Hohenwart. Gospod govornik v kratkih, a jedrnatih besedah označi pomen in veljavo g. kandidata no samo za slovenske poslance, nego za vso desnico, omenja njegovih zaslug za dozdanje pridobitve Slovencev in njegove nagnjenosti Slovencem. Gosp. navzočni volilci vsprejmd z burnimi »živio!" jednoglasno grofa Hohonwarta svojim kandidatom. Konečno poprime besedo še gospod dr. Tavčar ter izjavi, da bode tudi »odločna, bolj odločna stranka" v Ljubljani z radostnim srcem glasovala za tega kandidata. Na to se shod zaključi. — (Štiridesetletnico) svojega državnega službovanja obhajal je predvčeranjim c. kr. uradnik pri rudarskem uradu gosp. Alojzij Schaffenrath, podpredsednik kranjskega veteranskega društva. — (Nesreča.) Iz Logatca se nam poroča: Dn6 16. t. m. sekal je Štefan Lekan iz Podgore, zdaj služeč pri posestniku Janezu Feliču v Iški vasi, v gozdu »Praprotnica" drva. A pri delu bil je Lekan nepreviden; posekana smroka pala je nanj tak6 močno, da je takoj mrtev obležal. — (Slana) napravila je te dni na Š taj er skem mnogo škodo. V mariborskem in ptujskom okraji bilo je predvčeranjim mnogo slane, katera je znatno opalila koruzo, fižol, krompir, kumare in druge bolj mehke rastline, katero so ravnokar prilezle iz zemlje. V nekaterih krajih provzročila jo tudi nekoliko škodo r vinogradih. — Iz Kranjsko se nam do zdaj še ni poročalo, da bi bila slana napravila kaj škode. »Narodni dom/' Podpisani odbor ..Narodnega doma" naznanja, da se je vsled želje več dništvenilcov preložila seja občnega zbora z dnd 26 t. m. na dan 31. t. m. ob 11. uri dopoludnd v čitalnični dvorani s sledečim dnevnim redom: 1.) Predsednikov nagovor. 2.) Poročilo tajnikovo. 3.) Poročilo blagajnikovo. 4.) Poročilo pregledovalnega odseka. 5.) Volitev predsednika. G.) Volitev upravnega odbora. 7.) Volitev pregledovalnega odseka. 8.) Posamezni nasveti društvenikov. Vsi p. n. gospodje društveniki so torej uljudno povabljeni, da se udeležd tega občnega žbora v polnem številu. V Ljubljani dne 20. majnika 1885. Za upravni odbor društva „ Narodni dom“: Dr. Alfons Mosche, predsednik. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški, podpredsednik. pri časopisih za slovenski stavek, ki more i korekture čitati, sprejme se takoj v stalno kondicijo pri Iv. Rakušu v Celji. (86) od dr. Marinellija izdeluje G. Piccoli, lekarničar „pri angelji11, Ljubljana, Dunajska cesta. Najboljše in najsigurniše osvedočeno sredstvo zoper ozeblino. (109) 15—16 Steklenica s kopelišnim praškem 80 kr. V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis Bolezni živcev Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo l|| 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. iffi Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg | knjigotržnica v Ljubljani. M Kaj so živci? Živci so pravi posredovalci vsakeršnega čut-stva; vsi vnanji utisi občutijo in posredujejo se s pomočjo živcev. Kakor raznovrstni so uzroki, tako raznovrstni so pojavi živčnih bolezni. Najprve skrčujejo se živci, dalje se pojavi splošno hujšanje in onemoglost, možka slabost, (impotenca) in ponočne poluoije, slab spomin, bledo obličje, vdrte, z modrimi krožki zaznamovane oči, žalostno duševno stanje, ne-zaspanost, trganje po glavi, bolečine v križi in hrbtišči, histerični krči, zabasanje, bojazen brez uzroka, ogibanje vesele družbe, ženske bolesti, slabotno stanje, pomanjkanje krvi, revmatične in protinske bolečine, tresenje na rokah in nogah itd. (57) 5—4 Vse gori navedene živčne bolezni nobeno drugo v zdravilstvu znano zdravilo tako zanesljivo in korenito »e ozdravlja nego Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Budimpešta, 19. maja. V današnji seji obravnavale so se imunitetne zadeve. Budimpešta, 19. maja. Dunajski občinski odborniki so ob 7. uri sim prišli; na pavobrodu pozdravil jih je nadžupan Rath v ogerskem in nemškem jeziku. Dunajski župan Ubl odgovoril je na pozdrav, na kar sta se župana objela ter poljubila. Ljudstvo je radostno pozdravljalo goste. Zagreb, 19. maja. Hrvatska regnikolarna deputacija se je danes sešla, da se posvetuje, ke-daj naj se snidete obe deputaciji v Pešti. Berolin, 19. maja. Cesar se danes ni udeležil ogledovanja čet, ker je nekoliko prehlajen ter mora ostati v sobi. Pariz, 19. maja. Viktor Hugo se vedno nespremenjeno slabo počuti. Po noči je zelo težko dihal. Bolnik je pri polni zavesti in dejal je navzočnim: „Želim si, da bi bilo kmalu konec!" Telegrafično borzno poročilo z dn§ 20. maja. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih .............82'35 > » » » srebru.........................82-75 Zlata renta....................................107'75 6°/0 avstr, renta ............................... 98 • 35 Delnice ndrodne banke....................... • 859’ — Kreditne delnice ............................... 287-90 London 1Q lir sterling.........................124'50 20 frankovec..................................... 9‘ 85 Cekini c. kr........................................ 5-85 100 drž. mark...................................... 60-90 Velikanske izgube, katere so zadele veliko londonsko tovarno za železne meblje, Goiloridge Brothers and Comp., pri najnovejšem padcu glasgovskc banke, so isto tako silno omajale, da je sklenila, tovarno zapreti ter velikansko zalogo, zlasti pri vseh izložbah s zlatimi kolajnami odlikovanih mebljev za četrti del pod tovarniško ceno po polnem razprodati. Prodajam torej pri meni od gori omenjene hiše v zalogi se nahaja- narejena iz peruvanskih zelišč. Za neškodljivost se garantuje. mr Jedna škatulja s podrobnim P°' plsom vred velja 1 gld. 80 kr. Zaloga v Ljubljani pri g. E. Birschitz_“-Generalni agent na Dunaji: Al. Gischner, diplom, lekar, II., ICaiser-Josef-Strasse 14. Postelje so skoro tu narisani slične. joče čudalepe 400 železne postelje za odraščene (nedosežna krasota za vsako stanovanje in sobo) po ba-jeviti, tu še nečuveni smešni ceni, komad le po 8 gld. (prejšnja cena 30 gld. 50 kr.) Izvršujem tudi posamezna naročila, dokler zadostuje zaloga, v vedno izbornih in brezhibnih izvodih takoj proti vpošiljatvi gotovine. F. Buganyi zaloga strojev, Dunaj, Landstrasse, Krieglergasse. Zlasti spomladi in poleti se železnim posteljam, ker za vse slučaje vedno podajejo varnost zoper mr-čese in nesnažnost, dalje nepokončljivo vztrajejo in se mogo lehko skupaj skladati, daje prednost pred lesenimi. (21) 10—9 Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami lg. pl. Kleinmayr & Ped. Bamberg na Kongresnem trgu št. 2: Službovnik za o. kr. vojstvo, 1. in II. del, slovensko, po 30 kr. Službovnik za o. kr. vojstvo, Tl. del .«) kr., III. del 20 kr. (slovensko-nemški). Garnlzonska in stražna služba, 30 kr. (sloven- Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski). Slovnioa vojaška, 1 gld. Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 20 kr. (28) 16 d_r z e c za deklice po CO Iti*. tlo 4 jjltl. Tujci. Dn6 18. maja. Pri Maliči: Borges, trgovec, iz Draždanj. — Dostal, c. kr. vladni svetnik; Schopek in Wenier, trg. potovalca, z Dunaja. — Baumgartner, ravnatelj, s hčerko, iz Gradca. Pri Slonu: Stubenvoll, gledal agent, z Dunaja. — Stein-liart, želez, agent; Lippich, zasebnica, in vitez Mack, iz Gradca. — Vitez Galateo, c. kr. nadlajtenant, iz Briksna. — Bohinc, župnik, iz Sv. Križa. prikladni vsakemu životu, in se mogo prati v najgorkejši vodi ter s® nikoli ne zlomijo, po u-ld. S,SO, 3,— 3-50 jedino pri (54) 4 Umrli so: V civilni h61nici: Dn6 17. maja. Marija Grablovšek, delavka, 27 let Morbus Brightii. Meteorologično poročilo. Jaz Ana Csillag s svojimi velikansko dolgimi Loreley-la8mi, koji so vsled porabe od mene izumljene pomade za rast las tekom 14 mesecev zrastli za 185 cmtr. ter postali tak6 gosti, da so mi zaradi teže morali izstriči tri kite. To pomado za rast las preiskavah in razkrojevali so najznamenitejši strokovnjaki mediciničnih fakultet ter jo uznali ne samo za po polnem neškodljivo, nego tudi za izborno. Ista pospešuje rast Us, krepi lasne koreninice in je najbolje sredstvo zoper izpadanje las in izborno učinkuje tudi na plešaste glave, redke brke in brado. Zelo udana Ana Csillag. Razpošilja se v vse dele sveta proti naprej vposlani gotovini ali povzetji. (85) 8—1 Csillag & drug., Budimpešta, Kraljeva ulica 2(5. Cena lončku: 50 kr., I gold. in 2 gold. z rabilnim navodom. Analitično-kemično preiskali in odobrili gospodje: Dr. Th. Werner, vodja kemično-analitičnega in politehničnega zavoda v Vratislavu ; dr. Lev Liebermann, profesor in vodja kemično-analitične kr. oger. državne poskusne postaje v Budimpešti, in Jos. Szavosuk, prof. kemije v Budimpešti. Glavno zalogo v Ljubljani imata: Karol Karinger, »pri knezu Milošu*, in Josip Obreza, frizGr. Stanje barometra v mm Mo-krina v mm ČaB opazovanja Tompo- ratura Vetrovi 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Kisla vod3? kopelišce Radvanj N. s gvojo jako obilo ,,natro-litliion-kislino11. Garoclovi poskusi so dokazali, da j e ogljeno-kisli „Lithion“ pri protinskih bolečinah najboljše in najgotovejo zdravilo. obilcga ogljenokis-lika, natrona in lithiona jo rad- vanjska kisla voda kot v m spocifikum pri : protinu, kamnji v žolči, mehurji *n ledvicah, zlati žili, hrambo-rici, brahorn, zlatenici, želo