XII. KONFERENCA SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV IN GOSPODARSTVENIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE 20. in 21. junij 2024 Razvojni center MIK – Inštitut dr. Peter Novak Vojnik E-ZBORNIK MIKrovent Lokalni dvocevni prezračevalni sistemi s centralnim upravljanjem Izboljšujemo kakovost preko oblaka, s pretoki zraka od 35 m3/h do 800 m3/h varčujejo za vas z rekuperacijo toplote zraka vašega bivanja do 95% in vas ščitijo pred zunanjim hrupom. Dihajte svež zrak. UGODNA SUBVENCIJA EKO SKLADA -20% STE ZA Zdrav in varčen dom? Vrhunska kakovost, dovršen MIKrovent, pljuča vašega doma. dizajn in neprekosljiva varnost. Njihova inovativna zasnova združuje vrhunske materiale in natančno izdelavo, kar zagotavlja odlično toplotno 20 izolacijo ter s tem prihranek energije in denarja. Okna MIK so opremljena z naprednimi varnostnimi funkcijami, ki varčuje ščiti pred varuje pred ugodne vam omogočajo brezskrbno bivanje. Z njihovo estetsko z energijo hrupom vlomom garancije dovršenostjo in različnimi možnostmi prilagajanja se popolnoma prilegajo vašemu domu. Izbira visoko kakovostnih, varčnih in varnih oken MIK je premišljena naložba v udobje, varnost in trajnost vašega doma. mikrovent.io ŽE OD 1990 PVC LES ALU-LES ALU MIK, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik • t 080 12 24 • e mik@mik-ce.si • s mik-ce.si XII. KONFERENCA SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV 1 IN GOSPODARSTVENIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE Vojnik, 20. in 21. junij 2024 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 2 XII. KONFERENCA SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV IN GOSPODARSTVENIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE Vojnik, 20. in 21. junij 2024 Kazalo 3 Uvodna slovesnost, pozdravi gostitelja in gostov Opening Ceremony, Welcome Addresses . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Uvodno predavanje Keynote Address . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Tehnološki in trajnostni razvoj – perspektive znanosti in gospodarstva Perspectives of Science and Economy in Technological and Sustainable Development . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Ohranjanje čistega okolja in kakovost bivanja Preservation of Environment and Quality of Life . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 jeni Spodbudno poslovno okolje vs. birokracija – pridobivanje in ohranjanje kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji ta in Slove Stimulating Business Environment vs. Bureaucracy - Obtaining and sve Maintaining Quality Personnel and Investments in Slovenia . . . . . . . . . . . . 73 iz kov Sodelovanje znanstvenikov in gospodarstvenikov iz diaspore in Slovenije The Best Practices of Cooperation Between Slovenian Scientists and Entrepreneurs . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 nskih zdravni nca slove onfere XI. K 4 Program 5 ČETRTEK, 20. JUNIJ 2024 13:00 – 14:00 Prihod in registracija udeležencev 14:00 – 14:45 Uvodna slovesnost, pozdravi gostitelja in gostov, kulturni program � Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa � Franci Pliberšek, direktor MIK Celje � Matija Kovač, župan Občine Celje � Suzana Martinez, v imenu ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu jeni � Pozdravne besede v imenu častne pokroviteljice: Aleš Musar, soprog predsednice RS ta in Slove � Umetniški program: Oktet In spiritu sve iz 14:45 – 15:15 Uvodno predavanje kov � Rok Žgalin Kobe, The LEGO Group, Danska: Med Dansko in Slovenijo nskih zdravni 15:15 – 15:30 Odmor 15:30 – 17:30 Tehnološki in trajnostni razvoj – nca slove perspektive znanosti in gospodarstva onfere Predsedujoča: XI. K Sonja Šmuc, Dewesoft, Slovenija Pro Uvodne besede: gram Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Sodelujoči: � Laurence Hewick, Univerza Alma Mater Europaea in PAX Research Center of the Americas, Kanada: Priložnosti in izzivi trajnostnega razvoja � Antonija Božič Cerar, Gospodarska zbornica Slovenije: Materiali in zeleni prehod � Jernej Adamič, Nevajen Capital Ltd., Nizozemska: Ustvarjanje atraktivnega 6 zagonskega okolja – prakse iz sveta � Natalija Stošicki, Gospodarska zbornica Slovenije: Kako preiti iz nižjih tehnoloških faz razvoja inovativnega projekta v višji razvojne faze in v komercializacijo (izzivi in potrebnost spodbujevalnih ukrepov) � Miha Dežman, Tehnološki inštitutu v Karlsruheju, Nemčija: Prihodnost pomoči starejšim z nosljivimi roboti � Aljaž Kramberger, Univerza Južne Danske, Danska: Razvoj digitalnih dvojčkov in programskih orodji za sodelujoče robote uporabljene v farmacevtski industriji 17:30 Ogled Razvojnega centra MIK – X Inštitut dr. Peter Novak I. K Pogostitev in druženje onferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije m PETEK, 21. JUNIJ 2024 ograPr 10:00 – 11:00 Ohranjanje čistega okolja in kakovost bivanja Sodelujoči: � Franci Pliberšek, MIK Celje, Slovenija: Prezračevanje in stavbno pohištvo: Ključni elementi trajnostnega življenjskega sloga � Hakim El Khiar, Aqua Lab d.o.o., Slovenija: Onesnaženje pitne vode z mikroplastiko 11:00 – 11:15 Predstavitev Zavoda Vozim � David Razboršek, Zavod Vozim, Slovenija: Primeri 7 družbene aktivacije ranljivih skupin v ustvarjanje družbenih sprememb in delo z mladimi 11:15 – 11:30 Odmor 11:30 – 13:00 Spodbudno poslovno okolje vs. birokracija – pridobivanje in ohranjanje kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji Predsedujoči: Aleš Pustovrh, Ekonomska fakulteta UL, Slovenija Sodelujoči: � Mark Pleško, Cosylab in Inženirska akademija je Slovenije: Še dosti slabših poslovnih okolij je ni kot v Sloveniji, a dajmo ga vseeno izboljšati! � Maja Brelih Lotrič, Lotrič Meroslovje, ta in Slove Slovenija: Gradnja zmagovalnega tima: sve Ključ do trajnostnega uspeha podjetij iz � Igor Angelovski, Davčno svetovalna zbornica kov Slovenije: Birokracija ter spodbudno poslovno okolje v luči obdavčitve � Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica nskih zdravni Slovenije: Poti do hitrejšega razvoja poslovnega okolja v Sloveniji � Mona Oliveira, Biolinker, Brazilija: Od nca slove laboratorijev do vodstva: vloga »deeptech-a« in biotehnologije pri strateškem gospodarskem onfere razvoju v Braziliji (preko spleta) XI. K Pro 13:00 – 13:30 Odmor gram 13:30 – 15:30 Sodelovanje znanstvenikov in gospodarstvenikov iz diaspore in Slovenije Predsedujoči: Darijo Križ, častni konzul, Švedska in Bogdan Šalej, Slovenian Global Business Network, Brazilija Sodelujoči: � Bogdan Šalej, SGBN, Brazilija: Slovensko gospodarstvo v svetu in sodelovanje s Slovenijo 8 � Martin Križ, Slovensko- argentinska gospodarska zbornica in Bajda SRL, Argentina: SLOAR – trgovsko, gospodarsko in tehnološko sodelovanje med Argentino, Slovenijo in Slovenci po svetu (preko spleta) � Dejan Lamešić, Catalent Germany Schorndorf GmbH, Catalent Pharma Solutions, Nemčija: Vzpostavljanje mostov med Slovenijo in Nemčijo na področju farmacije � Nik Šalej, LX Navigation, Slovenija � Martin Mavrič, Grupo Trieste, Brazilija/Argentina: Predstavitev Grupo Trieste (preko spleta) 15:30 Zaključki konference � Boris Pleskovič, Svetovni slovenski kongres in Franci Pliberšek, MIK Celje XI. Kon 15:45 Pogostitev in druženje ferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije Program 9 THURSDAY, JUNE 20, 2024 13:00 – 14:00 Arrival and Registration 14:00 – 14:45 Opening Ceremony, Welcome Addresses � Boris Pleskovič, President of the Slovenian World Congress � Franci Pliberšek, Owner and CEO of MIK Celje � Matej Arčon, Minister for Slovenians Abroad � Matija Kovač, Mayor of the Municipality of Celje � Welcome address on behalf of the honorary sponsor: Aleš Musar, spouse of jeni the President of the Republic of Slovenia � Music program: In spiritu ta in Slove sve 14:45 – 15:15 Keynote Address iz � Rok Žgalin Kobe, The Lego Group, Denmark: kov Between Denmark and Slovenia 15:15 – 15:30 Break nskih zdravni 15:30 – 17:30 Perspectives of Science and Economy in Technological and Sustainable Development nca slove Chair: onfere Sonja Šmuc, Dewesoft, Slovenia XI. K Pro Keynote speaker: gram Igor Papič, Minister of Higher Education, Science and Innovation Participants: � Laurence Hewick, Alma Mater Europaea University and PAX Research Center of the Americas, Canada: A Perspective on Sustainable Development and it’s Challenges � Antonija Božič Cerar, Chamber of Commerce and Industry of Slovenia: Economic Green Transition � Jernej Adamič, Nevajen Capital Ltd., 10 Netherlands: Creating an Attractive Startup Environment – Global Practices � Natalija Stošicki, Chamber of Commerce and Industry of Slovenia: Challenges and incentive measures needed to advance technologies, innovative projects to the later stages of technogical and market readiness � Miha Dežman, Karlsruher Institut für Technologie, Germany: The Future of Elderly Assistance with Wearable Robots � Aljaž Kramberger, University of Southern Denmark, Denmark: Development of Digital Twins and Programming Tools for Colaborative Robots used in Pharmacetuical Industry X 17:30 Guided visit of the MIK Institut »dr. Peter Novak« I. K Reception onferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije m FRIDAY, JUNE 21, 2024 ograPr 10:00 – 11:00 Preservation of Environment and Quality of Life Participants: � Franci Pliberšek, MIK Celje, Slovenia: Ventilation and Built-in Furniture: Key Elements of a Sustainable lifestyle � Hakim El Khiar, Aqua Lab d.o.o., Slovenia: Microplastic Contamination of Drinking Water 11:00 – 11:15 Presentation of Zavod Vozim � David Razboršek, Zavod Vozim, Slovenia: 11 Achieving Social Change with Activation of Vulnerable Groups and through the Work with Young People 11:15 – 11:30 Break 11:30 – 13:00 Stimulating Business Environment vs. Bureaucracy - Obtaining and Maintaining Quality Personnel and Investments in Slovenia Chair: Aleš Pustovrh, School of Economics and Business, Slovenia Participants: jeni � Mark Pleško, Cosylab, Slovenia: There are many worse business environments than in Slovenia, but let‘s improve it nonetheless! ta in Slove � Maja Brelih Lotrič, Lotrič Meroslovje, Slovenia: sve Building a Winning Team: The Key to the iz kov Sustainable Success of the Enterprise � Igor Angelovski, Tax advisory chamber of Slovenia: Bureaucracy and a Favourable Business Environment in the Light of Taxation nskih zdravni � Bojan Ivanc, Chamber of Commerce and Industry of Slovenia: How to Hasten Development nca slove of the Business Environment in Slovenia onfere XI. K Pro � Mona Oliveira, Biolinker, Brazil: From gram Labs to Leadership: The Role of Deeptech and Biotechnology in Brazil‘s Strategic Economic Evolution (on-line) 13:00 – 13:30 Break 13:30 – 15:30 The Best Practices of Cooperation Between Slovenian Scientists and Entrepreneurs Chair: Dario Križ, honorary consul, Sweden and Bogdan Šalej, SGBN, Brazil 12 Participants: � Bogdan Šalej, SGBN, Brazil: Slovenian Diaspora Business Community Partnering with Slovenian Business � Martin Križ, SLO-AR, Bajda SRL, Argentina : SLOAR – Trade, Economic and Technological Cooperation Among Argentina, Slovenia and Slovenians Abroad (on-line) � Dejan Lamešić, Catalent Pharma Solutions, Germany: Building bridges between Slovenia and Germany in the field of Pharmacy � Nik Šalej, LX Navigation, Slovenia � Martin Mavrič, Rompex, Brazil/Argentina: Presentation of Grupo Trieste (on-line) XI. Kon 15:30 Closing Session fere � Boris Pleskovič, Slovenian World Congress nc and a Franci Pliberšek, MIK Celje slove 15:45 Reception nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije Uvodna slovesnost, pozdravi gostitelja in gostov Opening Ceremony, Welcome Addresses 13 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 14 ostovn g lja i ostite ozdravi g lovesnost, p Uvodna s 15 dr. Boris Pleskovič Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Spoštovani udeleženci XII. Konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije! V veliko čast in veselje mi je, da vas lahko pozdravim in vam zaželim dobrodošlico na dvanajsti konferenci slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. To je hkrati tudi že 46. vseslovensko strokovno srečanje te vrste, ki jih dvakrat letno organizira Svetovni slovenski kongres (SSK). Konferenco smo pripravili v sodelovanju z MIK Celje, s Slovenian jeni Global Business Network, z Gospodarsko zbornico Slovenije, Institutom “Jožef Stefan” in z Univerzo Alma Mater Europaea. V posebno čast si šte-jemo, da dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice ta in Slove Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. Tokratni uvodni predavatelj bo sve slovenski arhitekt Rok Žgalin Kobe, ki dela kot oblikovalec maket svetovno iz kov znanih zgradb za priznano podjejte Lego. Glavni namen naših konferenc ostaja enak: povečati kroženje znanja, stikov in sodelovanja med našimi strokovnjaki, ki delajo in/ali študirajo v tu-nskih zdravni jini in domovini. Konference so na vrhunski strokovni ravni in so vsebinsko nadvse uspešne. S tem poslanstvom predstavljajo ne le nacionalni, temveč tudi širši gospodarski in družbeni pomen za graditev boljše in bolj uspešne nca slove Slovenije. Naši strokovnjaki po svetu, ki so del naše pol milijonske diaspore, so naš velik zaklad tako na znanstvenem, gospodarskem in diplomatskem onfere področju. XI. K Uvo Dejstva pa kažejo na to, da je ta naš zaklad v tujini se premalo izkoriščen dna s in da ostaja velik potencial za naprej. Slovenija bi se morala bolj poveza- lo ti z našimi gospodarskimi zbornicami in uspešnimi podjetniki po svetu ter ves povečati konkurenčnost našega gospodarstva na mnogih področjih kot so nost stimulativna davčna zakonodaja, zmanjšanje neproduktivne birokracije in , po uvajanju najboljših praks po vzoru najbolj uspešnih držav sveta. Veliko več zdra moramo narediti za vzpodbujanje inovacij in gospodarske klime za višjo vi g dodano vrednost. Pri tem nam lahko pomagajo visoko izobraženi Slovenci, osti ki študirajo na najboljših univerzah v tujini in od katerih se mnogi želijo telj vrniti v domovino, a pri nas mnogokrat naletijo na pomanjkanje posluha, a in g rigidno birokracijo in pomanjkanje davčnih olajšav. Prav takšne olajšave os so na voljo v najbolj razvitih državah zato, da privabijo in obdržijo naj- tov 16 bolj produktivne in inovativne kadre. Vse to so teme o katerih bodo danes spregovorili izjemno uspešni znanstveniki in gospodarstveniki iz sveta in domovine. Tematski sklopi tokratne konference so izbrani in prilagojeni izzivom se-danjosti. Prvi tematski sklop se bo ukvarjal s priložnostmi trajnostnega razvoja in njegovo povezavo s tehnološkim razvojem. Potem vas vse vabim, da si skupaj ogledamo Razvojni center MIK - Inštitut dr. Peter Novak. Drugi dan bomo pričeli s tematiko ohranjanja okolja in kakovostjo bivanja. Sledila bo predstavitev Zavoda Vozim v kateri bomo lahko izvedli več o po-zitivnem vključevanju ranljivih skupin. V sklopu o spodbudnem poslovnem okolju bomo spregovorili o pereči problematiki človeških in kapitalskih virov. Sledila bo predstavitev najboljših praks, ki se bo tokrat osredotočila na sodelovanje slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov doma in po svetu, nato pa bomo ob koncu še strnili zaključke konference. Naši rojaki iz sveta zelo radi sodelujejo s kolegi iz domovine in do sedaj se XI je vzpostavilo že veliko kroženja znanja, prijateljstev in strokovnega sode- . Kon lovanja, vključno s povratkom mnogih izkušenih in visoko izobraženih roja- fere kov nazaj v domovino. Nekateri od teh se bodo predstavili na konferenci in nc delili svoje pozitivne ter negativne izkušnje. Že dolgo časa si prizadevamo a slove in želimo, da bi vse več naših izjemnih talentov znanje in izkušnje pridobilo n na uglednih univerzah, raziskovalnih institucijah in gospodarskih podjetjih skih po svetu ter da bi se mnogi od njih, s svojim znanjem in izkušnjami vrnili ter zd tako prispevali k boljšemu gospodarskemu, znanstvenemu in političnemu ravni razvoju Slovenije. Pri tem smo bili na nekaterih področjih uspešni, vendar je kov neizkoriščenega potenciala še dovolj za vse, ki so nam pri tem pripravljeni iz s pomagati. veta i Ob zaključku se želim zahvaliti predsednici RS, dr. Nataši Pirc Musar, za ča- n Sl stno pokroviteljstvo in izjemnemu podjetniku Franciju Pliberšku za gosto- ove ljubje. Poleg tega se želim zahvaliti vsem članom programskega odbora, ki nije ostov so s svojimi nasveti in dragocenimi izkušnjami sooblikovali program. Rad bi n g se zahvalil vsem uglednim predavateljem, ki so in bodo podarili svoj čas in lja i talente za uspeh tega srečanja. ostite Topla zahvala tudi vsem, ki ste finančno podprli ta projekt. Z vašo pomo- čjo ta dogodek lahko poteka kot je bilo zamišljeno. Hvala, da podpirate naša prizadevanja pri povezovanju slovenske diaspore z matično domo-ozdravi g vino. Naši tokratni partnerji so: diamantna partnerja Urad za Slovence po svetu in podjetje MIK Celje, bronasta partnerja Yaskawa Slovenija in BTC, d.d. ter partnerji Jagros, Univerza Alma Mater Europaea, Marand in Riko lovesnost, p hiše Ribnica. Najlepša hvala tudi strokovnim sodelavcem Upravne pisarne SSK za odlično logistiko: glavni sekretarki Sonji Avguštin Čampa, Nini Frlan Uvodna s in Luki Klopčiču. 17 Želim vam uspešno in produktivno delo na konferenci in seveda tudi v va- šem poklicu, gostom iz tujine pa prijetno bivanje v Sloveniji. jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Uvodna slovesnost, pozdravi gostitelja in gostov 18 Franci Pliberšek Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje Spoštovani gostje, kolegi znanstveniki in gospodarstveniki, dobrodošli na XII. Konferenci slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov, ki predstavlja enega izmed vrhuncev srečanja najvidnejših strokovnjakov iz sveta znanosti in poslovnega sektorja, tako doma kot v mednarodnem okviru. Z veseljem vas pozdravljam v Raziskovalnem centru MIK in inštitutu dr. Petra Novaka, kjer se danes zbiramo v namen izmenjave znanja, izkušenj ter gradnje mostov med akademskimi in poslovnimi krogi. XI. K Ta dogodek je izjemna priložnost za poglobljeno razpravo, izmenjavo stro- onf kovnih mnenj ter vzpostavljanje dragocenih povezav med akademskimi in eren poslovnimi krogi. S ponosom pozdravljam vašo prisotnost, ki dodaja velja- ca s vo in raznolikost tej konferenci. love n Verjamem, da bo vašo udeležbo zaznamovala visoka raven strokovnosti, skih intelektualna radovednost in želja po ustvarjanju trajnih inovacij ter rešitev zd za izzive, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu. Skozi aktivne debate, ravni predstavitve vrhunskih dosežkov in mreženje med enakovrednimi strokov- kov njaki, si prizadevamo k ustvarjanju trajnostnega okolja za razvoj znanosti iz s in gospodarstva, ki bo imelo pozitiven vpliv na družbo v celoti. veta i Naj bo ta dogodek vir navdiha, novega znanja ter vzpostavljanja trajnih n Sl partnerskih odnosov. Zahvaljujem se vam za vaš prispevek in za vašo pre- ove danost k izjemnosti inovacij ter akademskih raziskav. nije ostov S spoštovanjem, n g Franci Pliberšek, lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje lja i ostite ozdravi g lovesnost, p Uvodna s 19 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Uvodna slovesnost, pozdravi gostitelja in gostov 20 Matija Kovač Župan Mestne občine Celje Lokalna skupnost in gospodarstvo delimo podobne razvojne izzive Teme letošnje 12. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije so nadvse aktualne in se dotikajo ključnih izzivov, s katerimi se soočamo tako v naši državi, družbi kot tudi v lokalni skupnosti. V vsebinah, ki ste jih v Svetovnem slovenskem kongresu izbrali za letošnji dogodek, se v mnogočem zrcalijo tudi usmeritve in cilji, ki si jih prizadeva- X mo uresničevati v občinski upravi Mestne občine Celje. I. Kon Na konferenci bomo z zanimanjem prisluhnili razmišljanjem in pogledom, fere ki bodo podana v plenarnih nastopih in razpravah ter jih primerjali z našim nc delovanjem. Rešitve, ki so lahko koristne za lokalno skupnost in kjer je to a slove mogoče, bomo poskušali prenesti v našo prakso. nsk Še zlasti ob dejstvu, da na konferenci sodelujejo izjemni gospodarstveniki ih z in strokovnjaki. Slovenci oziroma ljudje slovenskega roda, ki so se kot go- dra spodarstveniki in podjetniki odlično uveljavili v tujini, si tam pridobili sloves vnik in ugled. Domači gospodarstveniki, ki so šampioni na svojem področju v ov iz Sloveniji in vrhunski tuji strokovnjaki, ki delujejo v izredno konkurenčnem sve mednarodnem poslovnem okolju. ta in Povezati in zajeti takšno znanje na enem mestu, kar omogoča konferenca Slove SSK, je priložnost, ki jo velja izkoristiti. nije ostov Trajnostni in tehnološki razvoj, kar je ena od osrednjih tem letošnje kon-n g ference, je tudi med ključnimi razvojnimi usmeritvami Mestne občine lja i Celje. Trajnostni vidik je pravzaprav DNK našega delovanja in ga poskuša-mo uveljavljati na vseh področjih. Strnili smo ga v strateški cilj, imenovan ostite Trajnostni urbani razvoj, ki zasleduje urejeno in pregledno prostorsko in zemljiško politiko kot pogojem za v prihodnost usmerjeni razvoj mesta in ozdravi g okolice. Pri tehnološkem vidiku razvoja Celja se osredotočamo na digitalne rešitve ki jih zaenkrat uveljavljamo predvsem na področju trajnostne mobilnosti lovesnost, p ter pri delovanju občinske uprave. Na tem področju imamo precej ambicij. V Celju se sicer lahko pohvalimo tudi s tehnološko naprednimi podjetji ter Uvodna s z gostitvijo konference »Dragons days«, edinstvene Deep tech konference, ki bo letos potekala 13. in 14. septembra na Starem gradu Celje. 21 Ohranjanje čistega okolja in kakovost bivanja povezujemo še z enim pomembnim strateškim ciljem, Zeleno mesto po meri ljudi, kjer je poudarek na urejenem in dobro vzdrževanem mestu s podeželjem, s fokusom na kakovost življenja občank in občanov vseh generacij. Pri zasledovanju tega cilja pomembno delo opravljata naši javni podjetji: Simbio, ki upravlja ravnanje z odpadki in Zelenice, ki skrbijo za urejeno mesto. Z našim javnim podjetjem Nepremičnine, ki upravlja z javnimi najemnimi neprofitnimi sta-novanji, pripravljamo novo stanovanjsko politiko. Pri tem se zgledujemo po Dunaju kot primeru dobre prakse in smo v nedavno predstavili njihov uspešen model socialnih stanovanj. Za ustvarjanje spodbudnega poslovnega okolja si prizadevamo v dialogu z gospodarstvom in razvojnimi projekti, kot je na primer gradnja in komunal-no opremljanje Ekonomsko-poslovne cone Trnovlje jug, kjer širitvi podje-je tniške dejavnosti namenjamo več kot 5 hektarjev novih poslovnih površin. ni Podjetništvo spodbujamo tudi v okviru Inkubatorja Savinjske regije Celje ter s finančnimi subvencijami v vsakoletnem razpisu za gospodarstvo. ta in Slove sve Za potencialne podjetnike, ki si želijo poslovanja v mestnem središču Celja iz smo nedavno pripravili interaktivni zemljevid prostih poslovnih prostorov kov ter vzpostavili prostor začasne rabe GT8, kjer lahko preverijo potencial svoje poslovne ideje. V letošnjem letu načrtujemo sprejetje Občinskega prostorskega načrta nskih zdravni (OPN), ki opredeljuje zemljišča za gospodarsko dejavnost in poslovne cone. Z OPN zagotavljamo nove možnosti za razvoj gospodarstva ter privablja-nca slove nje domačih in tujih investicij. onfere XI. K Uvodna slovesnost, pozdravi gostitelja in gostov 22 Matej Arčon Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Spoštovani govorniki, organizatorji in udeleženci že XII. Konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Dovolite mi, da kot minister za Slovence v zamejstvu in po svetu še pose-bej pozdravim predstavnike naše uspešne diaspore, ki sooblikujejo to kori-stno in prepotrebno izmenjavo mnenj, idej in znanj. Vesel sem, da ste lahko mnogi od vas danes tu v živo, saj ima oseben stik vsem sodobnim tehnologijam navkljub vendarle posebno težo. XI. K Za to priložnost gre zahvala seveda predvsem Svetovnemu slovenskemu onf kongresu, ki – poleg vrste drugih aktivnosti, posvečenih povezovanju z ro- eren jaki zunaj meja naše domovine – že leta redno organizira konference slo- ca s venskih strokovnjakov z različnih področij iz sveta in Slovenije. love n Vsekakor gre za odlično pobudo, ki pomembno prispeva k povezovanju skih strokovnjakov, pogosto vrhunskih posameznikov z najboljših ustanov na zd svetu, in vsakič znova postreže s koristnimi predlogi, kako v večji meri in- ravni ternacionalizirati slovensko znanost in gospodarstvo ter narediti Slovenijo kov atraktivnejšo akademsko in poslovno destinacijo. Vprašanje pa je, v kakšni iz s meri smo znali kot država te konference dejansko izkoristiti. veta i V Sloveniji še iščemo najprimernejše pristope, kako zajeziti beg možganov n Sl in ga spremeniti v kroženje možganov. Že več kot desetletje se iz države ove letno izseli na tisoče visoko izobraženih in usposobljenih ljudi. Izgubljamo nije ostov dragoceno znanje in izkušnje, ki jih potrebujemo za uspešen razvoj drža-n g ve. Izziv je mnogoplasten in tako kot razlogi zanj morajo biti tudi odgovori lja i nanj ekonomski, socialni in izobraževalni. ostite Škarje in platno sta v prvi vrsti v rokah političnih odločevalcev, a obenem je za uspeh nujno povezovanje in vključevanje v tujini delujočih znanstvenikov in strokovnjakov v reševanje razvojnih vprašanj doma. Uvedba samo-ozdravi g stojnega urada in posebnega ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, je zagotovo pripomogla k temu, da smo se začeli s tem vprašanjem bolj sistematično ukvarjati tudi v odnosu do diaspore. Ohranjanje in lovesnost, p krepitev našega skupnega slovenskega narodnega prostora, ne le kultur-nega, ampak tudi znanstvenega in gospodarskega, je naša naloga in naše Uvodna s poslanstvo. 23 Znanje in povezovanje, znotraj in preko meja domovine, sta ključna za oblikovanje trajnostne prihodnosti. Samo skupaj lahko dosežemo, da bo Slovenija uspešna država, v katero bodo – boste ljudje radi prihajali, se va-njo vračali, z njo sodelovali in se v njej počutili cenjeni. Hvala vam, da de-late in se trudite v tej smeri! jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 24 Uvodno predavanje Keynote Address 25 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 26 edavanje dno pr Uvo Med Dansko in Slovenijo Between Denmark and Slovenia 27 Rok Žgalin Kobe* Danci sodijo med najsrečnejše ljudi. Država je kljub visokim davkom med najkonkurenčnejšimi in inovativnejšimi na svetu. Iz Danske prihaja veliko priznanih podjetij, ki delujejo globalno. Vestas je med vodilnimi v tehno-logijah obnovljivih virov energije. Maersk je največje ladjarsko podjetje v svetu. Farmacevt Novo Nordisk je največ vredno podjetje v Evropi. LEGO Group je največji svetovni proizvajalec igrač in po RepTrak-u tako v letu 2024 kot tudi 2023, najbolj ugledno podjetje na svetu, pred družbami, kot so je Mercedes, Rolex, Rolls-Royce in Sony. V letu 2024 je bil LEGO Group izbran ni za najbolj privlačnega delodajalca na Češkem in Madžarskem. Zakaj teh investicij v tovarne in pisarne v naši soseščini, s katerimi je bilo odprto ve-ta in Slove liko čislanih delovnih mest z veliko dodano vrednostjo, ni uspela privabiti sve Slovenija? iz kov Preko osebnih opazovanj bom razčlenil dejavnike, ki botrujejo uspešnosti Danske. Fizična in digitalna infrastruktura nskih zdravni V trinajstih letih, od kar poznam Dansko, sem bil priča revitalizaciji celotnih mest; posegi niso zgolj kozmetični, temveč izredno ambiciozni ter komple-nca slove ksni, npr. postavitev razvejanih mrež tramvajskega mestnega prometa v z Ljubljano primerljivih mestih Aarhus in Odense. Če v Sloveniji resignirano onfere opazujemo nezadostno infrastrukturo, kdaj tudi iz generacije v generacijo, XI. K se na Danskem težave rešujejo hitro, bodisi ko gre za zakrpane luknje v Uvo cesti, postavitev omrežja 5. generacije, optičnega interneta na podeželju, dno ali umeščanje nove obvoznice v prostor. pred Med mojim bivanjem sem bil priča uspešni digitalizaciji; MitID je elektron- ava ski sistem osebne identifikacije, ki se uporablja za komunikacijo z javnim nje sektorjem na Danskem, kot tudi za spletno bančništvo in spletne nakupe. Omogoča dostop do e-boks, digitalnega nabiralnika, kamor prihaja e-po- šta vsej javnih storitev. Poleg tega služi za varnostno preverjanje pri sple-tnem nakupovanju izdelkov ali storitev. Uporaba gotovine je neznatna. Večina ljudi za plačilo svojih potreb uporablja kartice, digitalno denarnico ali MobilePay. Slednje je z vašim osnovnim bančnim računom povezana aplikacija, ki jo uporabljate za vse vrste plačil, tako podjetjem kot posa-meznikom. Rešitev digitalnega podpisa po vzoru Danske bi se lahko zlahka 28 uporabila v Sloveniji. Danska prednjači v t.i. zelenem prehodu, in je blizu zadanim ciljem po zmanjšanju izpustov ter pridobivanju energije iz obnovljivih virov. Potekajo tudi raziskave, ali naj se v energetski sistem vključi jedrske elektrarne. V praksi to pomeni, da zaradi viška vetrne energije Danci svoje električne avtomobile lahko ponoči polnijo brezplačno. Cene elektrike in omrežnin so za razliko od Slovenije pregledne, preko aplikacije imamo vpogled na trenutno ceno, s čimer lahko prilagodimo navade. Ureditev družbenih sistemov Danska je s 5.9 milijona prebivalci razdeljena na pet regij, ki obsegajo 98 občin. Ta struktura je bila vzpostavljena z upravno reformo javnega sektorja Danske, ki je začela veljati leta 2005. 275 občin je bilo združenih v večje enote, več kot polovica občin ima več kot 40 tisoč prebivalcev, le šest danskih občin ima manj kot 20 tisoč prebivalcev. Število lokalnih in regio- XI nalnih politikov se je zmanjšalo skoraj za polovico; občinskih svetnikov ima . Kon Danska tisoč manj kot Slovenija z 212 občinami. feren Danska politika je veliko bolj sredinska kot v Sloveniji, primerjalno je, zelo ca s poenostavljeno rečeno, bolj desna. Obstaja veliko širši konsenz o temeljnih love politikah, za razliko od Slovenije je zazrta v prihodnost in dobrobit vseh, nsk ne le zgolj pripadajočim interesnim skupinam. Močna socialna država gre ih z z roko v roki z liberalnim odnosom do ekonomskih politik, ki botrujejo go- dra spodarski uspešnosti. vnikov Na zadnjih volitvah sta izgubili tako skrajna levica kot desnica. Sredinska iz s vlada je stroga do migracij, aktivna je politika razbijanja getov, ki uspešno vet izkoreninja območja pomankanja in ne-integracije. a in Sl Izredno pomemben faktor kvalitete življenja je zaupanje v priho- ove dnost. Nikjer se to ne kaže bolj, kot v primerjavi, in predvsem dojemanju nije edavanje pokojninskega sistema. Zakaj moji vrstniki v Sloveniji težijo k temu, da bi vplačevali minimalno, in zakaj jaz na Danskem več kot je potrebno? Danski pokojninski sistem lahko razdelimo na tri različne vrste pokojnin: dno pr državne pokojnine, pokojnine trga dela in individualne pokojnine, prejema-Uvo mo jih lahko iz več kot enega vira. Velika večina mojih sredstev za starost gre v pokojnino trga dela, tj. s po-kojninsko reformo ustvarjeni kolektivni sistem individualnega pokojninskega varčevanja. Gre za namensko varčevanje na mojem osebnem računu, v katerega stanje in donosnost imam vpogled v živo preko aplikacije. Imamo možnost izbire med različnimi naložbenimi profili ali skladi, ki jih ponuja ponudnik pokojninskega zavarovanja. Denar je vložen, da bi prinesel donos. Spodbujano je odgovorno dolgoročno finančno načrtovanje. 29 Na univerzah ni šolnin, študentje prejemajo štipendijo, delo s skrajšanim delovnim časom je spodbujano, mladi se hitro naučijo samostojnosti in odgovornosti. Trgovine so ob nedeljah odprte, a praktično vsi zaposleni so mladoletni, ki si ob šoli služijo svoj prvi denar. Danska ima izredno zdravo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem; delovni časi so krajši, delodajalci ne pritiskajo, da bi delali dolge ure ter resnično verjamejo, da zadovoljni zaposleni prinašajo boljše rezultate. Prilagodljive delovne ureditve so pogoste, kar omogoča zaposlenim, da prilagodijo svoj urnik svojim potrebam. Danci izjemno cenijo svobodo govora. Ponašajo se s pluralističnimi mediji z uredniško neodvisnostjo in visokimi etičnimi standardi, z aktivnim dialogom z javnostjo. Stanje v Sloveniji me žalosti, in osebno menim, da so slovenski mediji sokrivi za našo nekonkurenčnost. Npr. v slovenskem dis-je kurzu prebivalstvo težko loči med socialno politiko in socialistično politiko. ni To je morda najbolj razvidno v izkrivljenih predstavah o Danski, ki jih je v Sloveniji mogoče zaslediti v medijih in med ljudmi, kadar je govora o trgu ta in Slove dela. sve Na Danskem je manj pravil in predpisov glede dela - ni minimalne plače, ni iz kov splošnega zakona o delovnih urah, ni nadomestila za brezposelnost, delodajalci lahko zlahka odpustijo delavce, da se prilagodijo potrebam trga! A ravno zato je večina v redno zaposlenih razmerjih, podjetja lahko cvetijo in tvegajo, zaradi enostavnega zaposlovanja in odpuščanja so danski de-nskih zdravni lodajalci tudi bolj pripravljeni ponuditi priložnost ljudem, ki bi sicer ostali zunaj trga dela. nca slove Danski model trga dela se imenuje Flexicurity in ima tri ključne elemente: 1. delodajalci lahko najemajo in odpuščajo po svoji volji, brez pretiranih onfere stroškov odpuščanja. Spori v zvezi z odpuščanjem so redki. 2. Zaposleni XI. K Uvo lahko prostovoljno plačujejo članarino v sklad za zavarovanje za primer dno brezposelnosti A-kasse, po izgubi zaposlitve pa dobijo do dve leti nadome- pre stila za brezposelnost. Spodbujena je osebna odgovornost posameznika. 3. dav Danska vlada izvaja programe izobraževanja in preusposabljanja ter zago- anje tavlja svetovalne storitve za čimprejšnjo vrnitev brezposelnih na delovna mesta. Poleg tega danska država zagotavlja nadomestila za preživljanje, imeno-vana kontanthjælp, za ljudi, ki izgubijo vir dohodka zaradi bolezni, ločitve ali brezposelnosti ter za tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za druge socialne transferje, kot je pokojnina. A ne podpira delomrznežev. Danski model prožne varnosti temelji na dolgi tradiciji dialoga med združenji delodajal-cev in sindikati. Plače in delovni pogoji temeljijo na kolektivno dogovorje-30 nih sporazumih, vlada pa se redko vmešava. Stavke na Danskem so redke, saj obe strani čutita dolžnost, da dosežeta sporazum, ki bo koristil družbi. Združenje danskih industrij skrbi za usklajevanje ključnih politik in ukrepov, ki vplivajo na konkurenčnost poslovnega okolja, s stalnim dialogom tako z aktualno vlado kot opozicijo. Mentaliteta oz. način razmišljanja Osebno menim, da je skrivnost, zakaj vse prej našteto na Danskem deluje, v načinu razmišljanja in dojemanja sveta in temu primernega obnašanja. Za posameznike je značilna visoka stopnja osebne integritete, ki se zrcali v širši družbi. Tri četrtine Dancev verjame, da je večini ljudi mogoče zaupati. To je mogoče najbolje ponazoriti s konkretnimi primeri: pred lokali in trgo-vinami lahko vidimo vozičke, v katerih spijo otroci. Kolesa so nezaklenjena. Ob cestah stojijo stojnice z npr. posodicami jagod, ob njih ni nikogar, na pul-tu stoji blagajnica za gotovino in številka za direktno nakazilo MobilePay. X Danci se med seboj praviloma ne tožarijo. Ustni dogovor ima težo. Javnih I. K storitev se ne pridobi po vezah in poznanstvih. Nepotizem je zaničevan, na onf vodilnih mestih ni otrok vplivnih staršev, ali pa delajo toliko bolj zavzeto, eren da dokažejo svojo veljavo. Predvsem pa nikoli nisem slišal Danca, ki bi se ca s hvalil, kako je izigral ali ogoljufal sistem, da bi se izognil plačilu davka. love n Kar me pripelje do naslednje rak rane Slovenije, ki botruje našemu pri- skih merjalno nizkemu povprečnemu standardu. Danska je ena izmed držav z zd najnižjo stopnjo korupcije na svetu. Medtem politika v Sloveniji, v spregi z ravni večkrat pristranskim in neučinkovitim sodstvom, legitimira obogatitev par- kov cialnih interesov na račun davkoplačevalcev. Marsikateri državni in lokal- iz s ni politik ter uradnik v Sloveniji bi na Danskem izgubil ves ugled, njegove vet kariere bi bilo nepreklicno konec in nikoli več ne bi imel stika z javnimi a in sredstvi. Ne samo, da zakonodaja deluje, tudi družba kot taka koruptivnega Slove delovanja ne tolerira. Danci ne poznajo t.i. svetih krav, ki bi bile imune pred ni roko pravice, kar se sicer prepogosto dogaja v Sloveniji. Zaupanje Dancev je edavanje v pravosodje je med najvišjimi v Evropi, kar priča o enakosti pred zakonom in delovanju pravne države. Nasploh se ljudem, ki imajo oblast v danskih institucijah – vladi, policiji, sodstvu, zdravstvenim službam – zaupa, da de-dno pr lujejo v najboljšem interesu družbe. Uvo Danci so upravičeno ponosni na svojo državo. Na Danskem pred večino hiš zastave vihrajo vse dni v letu, ne le ob praznikih. Ko tema pogovora nanese na državo, Danci ne govorijo o njej v tretji osebi, temveč v prvi. Vedo, da smo država mi, ljudje. � *dr. Rok Žgalin Kobe, Senior Designer, LEGO Group 31 Rojen leta 1982 v Ljubljani, leta 2015 je sprejel redno oblikovalsko pozicijo pri LEGO Group in se preselil na Dansko. Za LEGO Group je do sedaj oblikoval blizu 50 izdelkov, med drugim dva največja LEGO kompleta, Kolosej leta 2020 in Eifflov stolp leta 2022, kot tudi ikonične silhuete Londona, New Yorka, Šanghaja in Dubaja. Linija izdelkov LEGO Architecture, pod katere je podpisan kot avtor, je leta 2013 prejela nagrado Specialty Toy of the Year (TOTY), ti. »Oskarja industrije igrač«, ki ga je v New Yorku podelilo združenje Toy Industry Association. Z vodilnim svetovnim proizvajalcem igrač je kot zunanji oblikovalec in strokovni sodelavec na področju arhitekture začel sodelovati leta 2011, v okviru New Business Group, kjer je pomagal ustvariti LEGO Architecture Studio, lansirano leta 2013. Akademski vpogled za ta projekt je izhajal tudi iz njegovega raziskovalnega dela na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kar je v letu 2014 privedlo do njegove doktorske disertacije „Med lokacijo in arhitekturo: Preučevanje odnosa v obdobju od 2000 do 2010“. jeni Leta 2009 dokončal izredni enoviti magistrski študij, pred tem je leta 2008 z zagovorom diplomskega dela Stolpnica na Bavarskem dvoru pridobil strokovni naziv univerzitetnega diplomiranega inženirja arhitekture, za di-ta in Slove plomsko delo pa je prejel tudi Trimovo raziskovalno nagrado. med leti 2005 sve in 2006 pa je študiral tudi na Technische Universitaet Wien, Institut fuer iz Architektur und Entwerfen. Je prejemnik Hacinove nagrade leta 2007. kov Rok se je ukvarjal z arhitekturnimi projekti že od začetka študija na Univerzi leta 2000. Po diplomi je ustanovil arhitekturni biro RA-AR, kjer je zasnoval in izvedel številne projekte, od pisarniških, trgovskih in stanovanjskih gradenj nskih zdravni do oblikovanja nagrajenih razstavnih prostorov in notranje opreme, ter sodeloval pri velikih urbanističnih načrtih. nca slove onfere XI. K 32 Tehnološki in trajnostni razvoj – perspektive znanosti in gospodarstva Perspectives of Science and Economy in Technological and Sustainable Development 33 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 34 ospodarstva n g nanosti i erspektive z azvoj – p PREDSEDUJOČA 35 rajnostni r mag. Sonja Šmuc n t Tehnološki i Že vso kariero je predana podpori in razvoju slovenskega gospodarstva. Od aprila 2022 je v podjetniških vodah kot namestnica predsednika za strateške projekte v trboveljskem Dewesoftu, enem najuspešnejših slovenskih podjetij, in izvršna direktorica Blueberry DAQ, skupne naložbe Dewesofta in angleško-nemškega HBK. Pred tem je bila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije je (2017-2021), izvršna direktorica v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov (2021-ni 2022) in Združenju Manager (2005 – 2017). Vse organizacije so pod njenim vodstvom okrepile svojo vlogo v družbi, povečale prihodke in razvile nove ta in Slove storitve. sve Kariero je začela v založništvu kot gospodarska novinarka in urednica, iz kov med drugim revije Manager. Napisala je več kot 700 člankov, povezanih s podjetništvom, managementom in vodenjem, ter je soavtorica knjige o obvladovanju izvoznih tveganj (1997) in soprejemnica bronaste nagrade za inovativnost v založništvu (2006, GZS). nskih zdravni Je članica Strateškega sveta RS za digitalizacijo in častna konzulka Islandije. Delovala je v različnih domačih in mednarodnih strokovnih odborih, kot so nca slove upravni odbor NLB banke Podgorica, svetovalni odbor za enake možnosti pri Evropski komisiji, akreditacijska komisija DUTB, Strateški svet za kon-onfere kurenčnost pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, upravni XI. K Teh odbor Summit100 poslovnih voditeljev JV Evrope … Bila je tudi članica šte- nolo vilnih odborov za poslovne nagrade (Manager leta, Gazela - za najhitreje ški i rastoča podjetja, Zlata nit - za najboljše delodajalce .. ). n tra Magistrirala je iz podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, jnos usposabljala pa se je tudi na kalifornijski univerzi Stanford, dunajski tni r Wirtschaftsuniversität in na IEDC - Poslovni šoli Bled. azvoj – p erspektive znano 36 sti in gospodarstva XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije ospodarstva n g nanosti i Perspektive znanosti in gospodarstva v Sloveniji erspektive z Perspectives of Science and azvoj – p Economy in Slovenia 37 rajnostni r Igor Papič* n t Tehnološki i Spoštovani predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, spoštovane čla-nice in člani, veseli me, da vas lahko v imenu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije pozdravim na že 12. Konferenci slovenskih znanstvenic in znanstvenikov ter gospodarstvenic in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Hkrati pozdravljam prizadevanja Svetovnega slovenskega kongresa, ki se zavzema za povezovanje slovenske znanosti in gospodarstva v Sloveniji ter jeni tujini. Na ta način prispevate dodano vrednost k razvoju slovenske družbe in države. ta in Slove Naslov panela, ki je pred nami, je »Tehnološki in trajnostni razvoj – per-sve spektive znanosti in gospodarstva«. Tehnologija in trajnost sta zagotovo iz eno ključnih področij, kjer lahko pridemo do odličnih rezultatov le s pomo-kov čjo tesnega sodelovanja znanosti in gospodarstva. Tudi naše ministrstvo aktivno deluje na tem področju; če izpostavim le dva večja projekta. V Zasavju bo zrasel Center za demonstracijo in usposabljanje na področju nskih zdravni brezogljičnih tehnologij (Center DUBT), ki ga bo financiralo naše ministrstvo iz Sklada za pravični prehod. Izvajalec projekta je Kemijski inštitut, nca slove poudarek pa bo ravno na tesnem sodelovanju med znanostjo in gospodarstvom na področju razvoja baterijskih in vodikovih tehnologij. Center onfere DUBT bo tudi pomembno prispeval k celostnemu prestrukturiranju nekda-XI. K nje okoljsko degradirane premogovne regije. Teh Še eden od pomembnih projektov za trajnost in tehnološki preboj na temo nolo vodikovih tehnologij je projekt za vzpostavitev ekosistema vodika iz niz- ški i koogljičnih virov: Družba 5.0 – Prihodnost z vodikom. 18 slovenskih par- n t tnerjev, predvsem slovenskih podjetij in mestnih občin, je že podpisalo kon- rajn zorcijsko pogodbo o sodelovanju, upamo, da bodo mednarodni partnerji ostn projekta Japonci, interes so izrazili tudi Indijci. Tudi v ta projekt bodo v na- i ra daljevanju vključene znanstveno-raziskovalne institucije. zvoj – p Seveda pa bomo tako v znanosti kot gospodarstvu potrebovali kadre. Zato er bomo znova obudili razpis za mlade raziskovalke in raziskovalce v gospo- spe darstvu, ki ga bo Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost ktiv predvidoma objavila v drugi polovici leta 2024. Predvidena vrednost razpi- e zn sa bo nekaj več kot 17,5 milijona evrov, obdobje financiranja pa bo zajema- ano 38 lo obdobje 2025–2028. sti in g Pripravljamo tudi tako imenovano slovensko verzijo projektov ERC. Projekti osp Evropskega raziskovalnega sveta so najprestižnejši evropski projekti. Po oda evropskem vzoru načrtujemo uvedbo slovenske verzije. Še letos želimo rstv razpisati dva projekta, pogoj pa bo, da se uveljavljeni slovenski raziskova- a lec oz. raziskovalka, ki deluje v tujini in prejme ta projekt, vrne v Slovenijo na eno od univerz ali inštitutov. Prejel bi milijon evrov za obdobje petih let. Ta znesek pokrije plačo nosilke oz. nosilca projekta, omogoča pa tudi zaposlovanje mladih raziskovalk oz. raziskovalcev ter nakup opreme. Po petih letih, ko se projekt izteče, pa bodo raziskovalke oz. raziskovalci, ki se vrnejo iz tujin, že toliko vključeni v sistem univerze oz. inštituta, kjer bodo izvajali projekt, da bodo lahko samostojno pridobivali nove, predvsem EU projekte, in tako še naprej ostali v Sloveniji. Ker pa vemo, da nas je Slovenk in Slovencev zaradi demografskih razmer X premalo, tudi če se začnejo vračati v domovino, delamo tudi na pritegnitvi I. K tujih kadrov v Slovenijo. Z novelo zakona o štipendiranju je predvideno, onf da s študijskim letom 2025/2026 štipendije Ad futura za področje visokega eren šolstva preidejo pod naše ministrstvo. Če zdaj Ad futura namenja le šti- ca s pendije za odhod Slovenk in Slovencev v tujino, bo po spremembi nudila love tudi štipendije mednarodnim študentkam in študentom za prihod na študij nsk v Slovenijo. Na ministrstvo je že več tujih držav naslovilo prošnje za štipen- ih z diranje, tako da ni strahu, da sredstva ne bi bila porabljena. dravni Na ministrstvu se zavedamo, da so investicije v znanost, raziskave, inova- kov cije ter povezovanje z gospodarstvom naložba, ki se ob jasnih strateških iz s ciljih vedno multiplikativno povrne, zato bomo še naprej intenzivno delali vet na tem. Hvala tudi vsem vam, ki spodbujate to sodelovanje. a in Slove nije ospodarstva � *dr. Igor Papič Rodil se je 24. maja 1966 v Ljubljani. Je redni profesor na Fakulteti za elek-trotehniko Univerze v Ljubljani. Od leta 2011 do leta 2013 je bil prodekan za n g pedagoško delo, od leta 2013 do leta 2017 dekan fakultete, od leta 2017 do leta 2021 pa rektor Univerze v Ljubljani. nanosti i Diplomiral, magistriral in doktoriral je na Fakulteti za elektrotehni-ko Univerze v Ljubljani. V devetdesetih letih je bil na izpopolnjevanju v Siemensovem oddelku za prenos in razdelitev električne energije v Erlangnu v Nemčiji. Leta 2001 je bil gostujoči profesor na University of Manitoba v erspektive z Winnipegu v Kanadi. Je nosilec številnih domačih in mednarodnih razvojno-raziskovalnih projek-azvoj – p tov. Leta 2009 je skupaj s partnerji ustanovil eno prvih odcepljenih podjetij Univerze v Ljubljani. Na povabila je predaval na University of Manitoba, University of Manchester, University of Alberta, Sichuan University in drugod. 39 rajnostni rn t Od leta 2006 do leta 2017 je bil predsednik programskega sveta Tehnološke platforme za pametna omrežja. Bil je eden od pobudnikov ustanovitve in prvi predsednik Rektorskega foruma univerz jugovzhodne Evrope in zaho-dnega Balkana, v letu 2020 je bil prvi predsednik evropske univerzitetne Tehnološki i zveze EUTOPIA. Zavzema se za družbo, ki temelji na znanju, in za pospešen prenos znanja iz akademskega okolja v vsakdanje življenje, kar je osnovni pogoj za uspešen razvoj Slovenije v naslednjih desetletjih. jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Tehnološki in trajnostni razvoj – p Priložnosti in izzivi trajnostnega razvoja erspe A Perspective on Sustainable ktive z Development and it’s Challenges nano 40 sti i Laurence Hewick* n gospodarstva The presentation will focus on our traditional ways of thinking and what sustainable development really is in today’s world. It will then shift to the main five challenges of sustainable development from an economic, social, and natural environment perspective. These will then be compared to the World Economic Forum recent forecast of global risks. Lastly, the presentation will examine the UN’s Sustainable Development Goals and determine if they have been successful or not and why. In con- XI clusion the presentation will offer some suggestions on what business can . Kon do to facilitate a more sustainable development world. ferenca slove n � *dr. Laurence Hewick skih z Professor Hewick is Chairman of the Sustainable Development Master’s dra Program at Alma Mater Europaea University and President of PAX Research vni Center of the Americas. The Pax Research Center’s focus is on sustainable kov development in the Amazon Basin of South America. He has been a visi-iz s ting professor, of business and economics, in Moldova, Romania, Bolivia, ve Slovenia and Croatia. He is an active member of ERENET (Entrepreneurship ta i Research Education Network of Central Europe) and KEN (the Knowledge n S Economy Network). love In Canada, as an Associate Professor, he taught at the undergraduate and nije MBA level for over 20 years. Dr. Hewick has spoken at 42 international ospodarstva economic development conferences in 15 different countries. He has writ-ten 4 books, 4 book chapters and 26 journal articles. He is known for his “grassroots, no nonsense business approach” with respect to organizations building their business models based on hard data analysis and due diligen-n g ce. His mantra calls for less conflict through greater communication, collaboration, and education. nanosti i Dr. Hewick’s 50-year professional career has been evenly split between academe and industry. As a businessman Dr. Hewick is President of Hewick Research Inc., a Canadian holding company, Chairman of the Board of Directors at GruMac Inc., founder of First Line Capital, and member of the erspektive z Board of Advisors for Rocklinc Investment Partners. He has started, grown, and successfully exited two international businesses. azvoj – p He has been honored by Florida State University, as their “Distinguished Alumni for Business and Industry”, Wilfrid Laurier University as ‘Alumnus of the Year’ and by the Ontario Government (Canada) for his transformative 41 impact on public-private partnerships. rajnostni rn t Tehnološki i jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Tehnološki in trajnostni razvoj – p er Materiali in zeleni prehod spektive z Economic Green Transition nano 42 sti i Antonija Božič Cerar* n gospodarstva Materiali in njihova proizvodnja so podlaga za delovanje gospodarstva kot celote in predstavljajo konkurenčno prednost za tiste države kjer tovrstna proizvodnja obstaja. Ni torej naključje, da je bil februarja 2023 na ravni EU sprejet industrijski načrt zelenega dogovora, ki vključuje neposredno veljavni evropski uredbi o kritičnih surovinah in o industriji ničelne stopnje neto emisij. Omenjena akta naj bi ustvarila predvidljivo in poenostavljeno regulativno okolje na področjih ključnih za zeleni prehod ter omogočila po- X večanje proizvodnih zmogljivosti za tehnologije in izdelke, ki jih gospodar- I. K stvo EU potrebuje. Proizvodnja tehnologij EU z ničelno stopnjo neto emisij onf bo mogoča le, če bo zagotovljen dostop do ustreznih kritičnih surovin, z di- eren verzifikacijo virov in recikliranjem surovin, za zmanjšanje odvisnosti EU od ca s visoko koncentrirane oskrbe iz tretjih držav. To bo spodbudilo nastanek ka- love kovostnih delovnih mest in rast v krožnem gospodarstvu. Ob tem mora nov nsk tehnološki razvoj zagotavljati tudi visoke okoljske standarde. Raziskave in ih z inovacije morajo podpirati potrebne nove tehnologije, zmanjšati porabo dra materialov in razvijati nadomestke na biološki osnovi. vnikov Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pripravljajo strateški na- iz s črt za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodar- vet stva. V skladu s tem so pri Gospodarski zbornici Slovenije naročili pripravo a in Analize potencialov industrije, s poudarkom na energetsko intenzivni indu- Slove striji, za razogljičenje in zeleni prehod. nije ospodarstva Študija Analiza potencialov industrije, ki smo jo pripravili na GZS je prepo-znala tri ključne poti za prehod industrije v EU v industrijo neto ničelnih emisij, in sicer: n g � prenovo procesov in nove procese z elektrifikacijo; nanosti i � krožno gospodarjenje; � zajemanje, shranjevanje in uporabo ogljika. Analiza je pokazala, da je industrija že naredila ogromne korake v sme-erspektive z ri zelenega prehoda, prav tako pa to načrtuje tudi v prihodnosti. Dvajset energetsko intenzivnih podjetij, s katerimi je bil opravljen poglobljen di-azvoj – p alog, je predstavilo investicijske načrte v vrednosti več kot 450 milijonov evrov za prehod v brezogljično delovanje do leta 2030. 43 rajnostni r Kot kažejo zaključki analize, enotne formule za izvedbo zelenega prehoda n t ni, niti na ravni panog. Zeleni prehod se dogaja na ravni vsakega posame-znega podjetja, ki ga definira specifično okolje, zgodovinski razvoj kot tudi strategija lastnikov, vsekakor pa je izjemnega pomena tudi gospodarsko Tehnološki i okolje. Projekti povečevanja energetske učinkovitosti so postali že stalnica, energetska kriza pa je pospešila izgradnjo sončnih elektrarn ter uporabo odvečne toplote. Po rezultatih ankete so ozka grla pri razogljičenju predvsem financiranje, okoljevarstvena dovoljena, nejasna zakonodaja, umeščanje v prostor ter pomanjkanje kadrov in znanja. Pomemben izziv na poti k brezogljičnosti so tudi še nerazvite tehnologije ter alternativni viri nizkoogljične energije, njihova cena ter omejenost virov. Medtem, ko bo za doseganja ciljev podnebne nevtralnosti do 2050 potreb-je no še vlagati v razvoj tehnologij pa predstavljajo ukrepi za krožno uporabo ni surovin in energije prvi nabor ukrepov za doseganje, vmesnih ciljev razogljičenja do 2030. ta in Slove Čeprav energetsko intenzivna industrija materialov napaja gospodarstvo sve s surovinskimi viri, je tudi sama zelo odvisna od vhodnih surovin. Skoraj iz kov vse energetsko intenzivne industrije so pri tem že močno odvisne tudi od recikliranih materialov. Zanesljiva oskrba s surovinami, zlasti kritičnimi, je nujna za nemoteno delovanje gospodarstva od proizvodnje materialov do proizvodnje pol in končnih izdelkov. Izboljšana krožnost bo v naslednjih nskih zdravni desetletjih postala še bolj kritična kot so obstoječe strategije za zmanjšanje emisij, porabe energije z ohranjanjem zanesljivosti njene oskrbe ter po-nca slove večanje proizvodnje in rasti ob hkratnem zmanjšanju stroškov. --- onfere XI. K Teh Materials and their production are the basis for the operation of the econo- nolo my as a whole and represent a competitive advantage for those countries ški i where this type of production exists. It is therefore no coincidence that in n t February 2023 the Green Deal industrial plan was adopted at EU level, whi- rajn ch includes directly applicable European regulations on critical raw ma- ostn terials and net zero emissions industry. The aforementioned acts mean to i ra create a predictable and simplified regulatory environment in areas key to zvoj – p the green transition and enable the increase of production capacities for technologies and products that the EU economy needs. The production of ersp EU technologies with net zero emissions will only be possible if access to ekt relevant critical raw materials is ensured, through resource diversification ive z and raw material recycling, to reduce the EU‘s dependence on highly con- nan centrated supplies from third countries. This will stimulate the creation of o 44 st quality jobs and growth in the circular economy. At the same time, new i in g technological developments must also ensure high environmental stan- osp dards. Research and innovation must support the necessary new technolo- oda gies, reduce material consumption and develop bio-based substitutes. rstva The Ministry of Economy, Tourism and Sport is preparing a strategic plan to increase the productivity and competitiveness of the Slovenian economy. Accordingly, the Chamber of Commerce of Slovenia ordered the preparation of an Analysis of Industry Potentials, with an emphasis on energy-intensive industries, for decarbonization and the green transition. The study Analysis of industry potentials, which was prepared by the Chamber identified three key paths for the transition of industry in the EU to a net zero emissions industry, namely: � electrification of processes and heat production; XI � circular economy; . Konf � carbon capture, usage and storage. erenc The analysis showed that energy intensive industry producing materials has a slove already taken huge steps towards the green transition and is planning to do n so in the future as well. Twenty energy-intensive companies, with whom an skih in-depth dialogue was conducted, presented investment plans worth more zd than 450 million euros for the transition to carbon-free operation by 2030. ravnik As the conclusions of the analysis show, there is no single formula for the ov iz implementation of the green transition, not even at sector level. The gre- sve en transition takes place at the level of each individual company, which ta i is defined by the specific environment, historical development as well as n Sl the strategy of the owners, while economic conditions are also extremely ove important. Projects to increase energy efficiency have already become a nije ospodarstva continuous task, and the energy crisis accelerated the installation of solar panels and the use of excess heat. According to the results of the survey, the bottlenecks in decarbonization n g are primarily financing, environmental permits, unclear legislation, spaci-al planning, and lack of human resources and knowledge. An important nanosti i challenge on the way to zero-carbon are undeveloped technologies and alternative sources of low-carbon energy, their price and limited resources. While it will be necessary to invest in the development of technologies to erspektive z achieve the goals of climate neutrality by 2050, measures for the circular use of raw materials and energy represent the first set of measures to achi-azvoj – p eve the intermediate goals of decarbonization by 2030. Although the energy-intensive materials industry supplies the economy 45 rajnostni r with raw material resources, it is itself highly dependent on material input. n t Almost all energy-intensive industries are heavily dependent on recycled materials. A reliable supply of secondary materials, especially critical ones, is necessary for the smooth operation of the economy, from the producti-Tehnološki i on of materials to the production of semi-finished and finished products. Improved circularity will become even more critical in the coming decades than existing strategies to reduce emissions, energy consumption while maintaining the reliability of its supply, and increasing production and growth while reducing costs. � *Antonija Božič Cerar Že več kot 20 let se ukvarjam z okoljskimi vprašanji, pomembnimi za poslov-jeni no skupnost pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer trenutno vodim Sektor za okolje, podnebje in energijo Od zaključka študija metalurgije leta 1989 na Univerzi v Ljubljani se strokovno ukvarjam z različnimi vidiki okoljskih zadev, tako v zasebnem kot javnem sektorju. Svojo kariero sem začela kot ta in Slove vodja okoljskega oddelka v gospodarstvu. Kasneje sem na Ekološkem skladu sve iz delala na pripravi projektov za financiranje okoljskih projektov v industriji. kov V svoji poklicni karieri sem sodelovala pri številnih okoljskih dejavnostih in projektih, povezanih s posameznimi proizvodnimi obrati, sektorji in skupina-mi izdelkov. Pridobila sem širok spekter izkušenj in znanj, ki zajemajo okoljsko financiranje in državno pomoč, ravnanje z odpadki in izdajanje dovoljenj ter vprašanja trajnosti proizvodov, okoljskega označevanja, razširjene nskih zdravni odgovornosti proizvajalca in poslovnih modelov krožnega gospodarstva v nacionalni zakonodaji in zakonodaji EU. Zadnje delo je povezano z razvojnimi vprašanji, povezanimi z zelenim dogovorom in nizkoogljičnim prehodom nca slove energetsko intenzivne industrije onfere --- XI. K Teh I have been dealing with environmental issues important to the business nol community at the Chamber of Commerce of Slovenia, for over twenty years. ošk Currently I head the Environment, Climate and Energy Department. I have i in t experience in both the private and public sectors. I started my career as the ra head of the environmental department in the private sector.. Later, I wor-jno ked at the Ecological Development Fund on project preparation for finan-stn cing of environmental projects in industry. During my professional career, I i ra participated in many environmental activities and projects related to indi-zvo vidual production facilities, sectors and product groups. I have acquired a j – p wide range of experience and knowledge covering environmental financing er and state aid, waste management and licensing, as well as issues of product spe sustainability, eco-labelling, extended producer responsibility and circular kti economy business models in national and EU legislation. The latter work is ve z related to development issues related to the Green Deal and the low-carbon na transition of energy-intensive industries no 46 sti in gospodarstva XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije ospodarstva n g nanosti i Ustvarjanje atraktivnega zagonskega okolja – prakse iz sveta erspektive z Creating an Attractive Startup azvoj – p Environment – Global Practices 47 rajnostni r Jernej Adamič* n t Tehnološki i Države in regije se v konkurenčnem teku in kot gonilo razvoja in rasti priza-devajo ustvariti učinkovita inovativna okolja. V tem stoletju so sinonim za inovativna okolja postala t.i. zagonska okolja, kjer so se inovacije iz manj prepustnih korporativnih in strogo raziskovalnih okvirjev preselile v bolj odprte sfere, kjer so tempo in model nakazovala predvsem dogajanja v Silicijevi Dolini. je Zagonska okolja veljajo za jedro, kjer se oblikujejo pogoji za hitrejšo rast ni in za prebojne tehnološke ter nove poslovne pristope. Takšna okolja so bolj atraktivna, ne samo za globalne mlade talente, ampak tudi za obstoječe ta in Slove družbene sfere, ki v takšnih okoljih lažje uveljavijo svoj osebni in družbeni sve kapital. iz kov Danes je model zagonskih podjetij že splošno uveljavljen po celem svetu, države in regije pa so pristope inovativnih zagonskih okolij bolj ali manj uspešno posnemale in prilagajale svojim pogledom in specifikam. nskih zdravni Za zagonska okolja velja, da so tudi v poslovnem smislu inovativna in zato izjemno dinamična, pa tudi občutljiva na spremembe. Tako je Covidno obdobje prineslo nerealna pričakovanja rasti, post Covidno obdobje pa padce nca slove v resnosti in posledično zmanjšanje dinamike in pomanjkanje zagonskega kapitala. onfere XI. K Teh Trenutna kriza pa zagotovo ne pomeni konec zagonskih okolij, ampak je nolo priložnost za nujen premislek in vzpostavitev boljših modelov, ki bodo od- ški i ražali potrebe časa in naslavljali izzive za prihodnost. n tra ZDA ohranjajo primat, vendar so tudi drugje nastajali centri zagonske ino- jnos vativnosti. Kitajska že več kot desetletje vnaša svojo dinamiko, Azijski tigri, tni r latinska Amerika in bližnji vzhod vlagajo ogromna sredstva, prebudila se azv je tudi Afrika, ki v zagonskih okoljih vidi enega glavnih gonil za zmanjšanje oj – p razlik in razvoj svojega mladega in dinamičnega človeškega potenciala. ersp Evropa na eni strani vzdržuje dinamiko, ki jo inovacije prinašajo, po drugi ekt strani pa prepogosto skupaj s Slovenijo, ne zna izkoristiti vseh danosti in ive z prednosti. nano 48 Predstavitev se bo dotaknila nekaterih dobrih praks, ki jih je predavatelj sti i spoznal skozi več kot desetletje trajajočo udejstvovanje v globalnih zagon- n go skih okoljih v Evropi, Aziji in ZDA. spoda --- rstva Countries and regions are striving to create effective innovative environments as drivers of development and growth. In this century, the so-called startup environments have become synonymous with innovation, where innovations have moved from less permeable corporate and strictly research frameworks to more open spheres, primarily led by the pace and model set in Silicon Valley. Startup environments are considered the core where conditions for faster growth and breakthrough technological and new business approaches are formed. Such environments are attractive not only to global young talents X but also to existing social spheres that can more easily assert their perso- I. K nal and social capital in such settings. onfere Today, the startup company model is well-established worldwide. Countries nc and regions have more or less successfully mimicked and adapted the a slove approaches of innovative startup environments to their own needs and n specifics. skih z Startup environments are also innovative in a business sense, making them dra extremely dynamic and sensitive to changes. The Covid period brought vnik unrealistic growth expectations, while the post-Covid period saw value de- ov iz clines, reduced dynamics, and a lack of startup capital. svet The current crisis certainly does not signal the end of startup environments a in but is an opportunity for necessary reflection and the establishment of Slove better models that will reflect the needs of the times and address future ni challenges. je ospodarstva The USA maintains its primacy, but centers of startup innovation have also emerged elsewhere. For over a decade, China has been injecting its own dynamism, the Asian Tigers, Latin America, and the Middle East are inven g sting vast amounts of money, and Africa has awakened, seeing startup environments as a key driver for reducing disparities and developing its young nanosti i and dynamic human potential. Europe maintains the dynamism brought by innovations, but too often, along with Slovenia, it fails to fully exploit all its advantages and opportunities. erspektive z The presentation will touch on some good practices the speaker has encountered during over a decade of engagement in global startup enviro-azvoj – p nments in Europe, Asia, and the USA. 49 rajnostni rn t � *mag. Jernej Adamič, MBA Je partner in generalni direktor pri Nevajen Capital, londonskem podjetju, Tehnološki i specializiranem za globalno financiranje in podporo pri združitvah in pre-vzemih (M&A). Jernej je svojo kariero začel kot podjetnik, nato prešel v tvegan kapital, nazadnje pa se je specializiral za financiranje in združitve ter prevzeme. Jernej je sodeloval z globalnimi podjetji, kot so Walmart, Dell, KPMG, Festo in podobnimi. Prav tako je partner pri Nextgrid, varšavskem podjetju, osredotočenem na AI, in raziskovalnem podjetju za umetno inteligenco v Seulu. Jernej je magistriral iz psihologije na Univerzi v Ljubljani in pridobil MBA na Univerzi v Kansasu. Z več kot 30 leti izkušenj v tehnološkem sektorju je razvil globoko razumevanje industrije. je V zadnjem desetletju je Jernej živel v Sloveniji, na Nizozemskem, v Franciji, ni Italiji, Nemčiji, na Poljskem in v Južni Koreji, kar mu je omogočilo široko mednarodno perspektivo. ta in Slove --- sve iz Jernej Adamic is a partner and managing director at Nevajen Capital, a London-based firm specializing in global financing and M&A support. kov Jernej‘s career evolved from entrepreneurship to venture capital, culmina-ting in expertise in financing and mergers and acquisitions. Jernej has been working with global enterprises like Walmart, Dell, KPMG, nskih zdravni Festo and similars. He is also a partner at Nextgrid, a Warsaw-based venture builder focused on AI, and a Seoul-based AI research company. nca slove Jernej holds a Master‘s degree in Psychology from the University of Ljubljana and an MBA from Kansas University. With over 30 years in the technology onfere sector, he has developed a deep understanding of the industry. XI. K Teh Over the past decade, Jernej has lived in Slovenia, the Netherlands, France, nol Italy, Germany, Poland, and South Korea, gaining a broad international ošk perspective. i in trajnostni razvoj – p erspektive znano 50 sti in gospodarstva XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije ospodarstva Kako preiti iz nižjih tehnoloških faz razvoja inovativnega projekta v višji n g razvojne faze in v komercializacijo (izzivi nanosti i in potrebnost spodbujevalnih ukrepov) Challenges and incentive measures needed to erspektive z advance technologies, innovative projects to the azvoj – p later stages of technogical and market readiness 51 rajnostni r Natalija Stošicki* n t Tehnološki i Prenos znanstvenih dosežkov, naprednih tehnologij, invencij, v industrijo, oziroma v komercializacijo, je pomemben tako z vidika uporabe javnih sredstev na ekonomsko učinkovit način in v korist družbe, kot tudi z vidika povečanja inovacijske aktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva ter ne-nazadnje tudi z vidika pridobivanja dodatnih sredstev javnih raziskovalnih organizacij (univerz in raziskovalnih inštitutov; v nadaljevanju: JRO) iz za-sebnih virov, kar krepi nadaljnje aplikativne raziskave JRO. jeni JRO imajo določene izzive pri prehodu raziskovalnih projektov iz tehnolo- ških faz razvoja TRL3 na višje tehnološke faze razvoja in v komercializacijo v gospodarstvo. Eden od pomembnih izzivov so omejena finančna sredstva ta in Slove za financiranje projektov, ki so prestali presojo »proof of concept«, v t.i. do-sve lini smrti (faze TRL 4-7), še vedno so prisotne administrativne ovire (npr.: za iz kov izvedbo spin-off v startup podjetja), pomembno je motiviranje in znanje ter izkušnje raziskovalcev, ali in kako postati podjetnik s spin-off invencije, tehnologije v startup podjetje. nskih zdravni Izzivi so tudi pri potrditvah tehnologij in njihovih demonstracijah v industrijskem okolju, kot tudi pri demonstracijah prototipov in preizkušanju tehnoloških sistemov v proizvodnji. JRO imajo potrebo, da se nanje pre-nca slove nese najboljše prakse izvajanja raziskav in ocen globalnih trgov ter ocen relevantnih tehnologij in invencij, tudi z vidika ali zanje že obstaja poten-onfere cialni industrijski partner za komercializacijo. Potrebujejo tudi storitve XI. K Teh poznavanja in povezovanja s potencialnimi industrijskimi partnerji, s kate- nolo rimi bi širili svoje obstoječe mreže partnerjev. Pri tem je potrebno graditi na ški i povezovanju in harmonizaciji raziskovalne kulture s podjetniško. n tra Za naslavljanje zgornjih izzivov JRO imajo pomembno vlogo pisarne za jnos prenos tehnologij, ki pa so v Sloveniji kadrovsko in finančno podhranjene. tni r Pomembna je tudi vloga reprezentativnih gospodarskih zbornic pri pove- azv zovanju JRO z gospodarstvom, pri izvajanju svetovalnih in drugih akcelera- oj – p torskih storitev na navedenih področjih. ersp Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi izzivom slovenskih inovativ- ekt nih podjetij pri projektih v tehnološki fazi razvoja TRL 6 in dalje, to je v fazi ive z demonstracije tehnologije v industrijskem okolju, do demonstracije proto- nan tipa v industrijskem okolju in njihovega prehoda v višje tehnološke faze o 52 st razvoja, to je v množično industrijsko proizvodnjo in komercializacijo. Ti i in g izzivi so povezani z visokimi stroški razvoja in vzpostavitve/prilagoditve osp proizvodnje ter prodajnih poti, kar zahteva sredstva, ki bi bila sicer name- oda njena drugim komercialno ekonomsko upravičenim aktivnostim, s tveganji rstv komercialne uspešnosti invencije, upoštevaje tudi potreben čas uvedbe na a trg ter aktivnosti konkurence, in z drugimi tveganji in izzivi. Podjetja so za naslavljanje teh izzivov izpostavila potrebo po povezovanju s strateškimi industrijskimi partnerji, zlasti iz potencialnih izvoznih trgov, po razpoložljivosti ustreznih finančnih sredstev in po drugih podpornih ukrepih (akcele-ratorji, inkubatorji, ipd.). Podobno kot JRO, imajo tudi inovativna slovenska podjetja potrebo, da se nanje prenese najboljše prakse izvajanja raziskav in ocen globalnih trgov ter ocen relevantnih tehnologij in invencij podjetja, tudi z vidika potenciala komercializacije in ali zanje obstaja potencialni strateški partner, ali že ob- X stajajo podobne rešitve na globalnem trgu. I. Kon Slovenija izvaja ustrezne ukrepe za naslavljanje nekaterih zgoraj navede- fere nih izzivov, zlasti na področju regulative (npr. Zakon o znanstvenorazisko- nc valni in inovacijski dejavnosti- ZZrID) in strategij (na primer: priprava stra- a slove tegije na področju startup ekosistema), s predlogom sprememb ZZrID, ki n predvideva povečanje državnega financiranja znanstvenoraziskovalne in skih inovacijske dejavnosti, vključno pisarn za prenos znanja, na najmanj 1,25% zd BDP, z opolnomočenjem javne Agencije za znanstvenoraziskovalno in ino- ravni vacijsko dejavnost RS, ki tudi izvaja javne razpise za financiranje te dejav- kov nosti z nepovratnimi sredstvi, ipd.. Državna SID banka je vzpostavila skupaj iz s z Evropskim investicijskim skladom in Hrvaško razvojno banko platformo vet za financiranje prenosa tehnologij iz univerz in raziskovalnih inštitutov v a in gospodarstvo v višini 40 mio EUR, v okviru SEGIP programa pa tudi skupaj Slove z EIF zagotovila več kot 40 mio EUR za financiranje startup podjetij preko ni skladov tveganega kapitala. je ospodarstva Potrebni pa so tudi dodatni ukrepi. S spremembo ZZrID je potrebno urediti vlogo reprezentativnih gospodarskih zbornic v Slovenij za izvajanje podpornih ukrepov na področju inovacijske dejavnosti in povezovanja n g med znanstvenoraziskovalnimi inštitucijami in gospodarstvom, pripraviti t.i. plug-in inštrument za vključitev v programe Evropskega inovacijskega nanosti i sveta, urediti davčne olajšave za vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije ter v inovativna podjetja, pripraviti ustrezne podporne ukrepe za podporo podjetjem, da invencije, napredne tehnologije iz TRL6 faze razvijejo do komercializacije, idr. erspektive z --- azvoj – p The transfer of scientific achievements, advanced technologies, inventions to industry and to commercialization is important in order to use public 53 funds in an economically efficient way and for the benefit of society, to inc-rajnostni rn t rease innovation activity and competitiveness of the economy, and to obtain additional funding of public research organizations (universities and research institutes; hereinafter: PRO) applied research from private sources. Tehnološki i PROs have certain challenges in the transition of research projects from the technological readines level TRL3 to higher technological stages of development and to commercialization in the economy. One of the important challenges is the limited financial resources for financing projects in the so-called the valley of death (TRL stages 4-7), there are still administrative obstacles (e.g.: to carry out a spin-off into a startup company). The motivation, knowledge and experiences of researchers whether and how to become entrepreneurs with a spin-off invention, technology into a startup company are important factors. There are also challenges in the validation of technologies and their de-jeni monstrations in an industrial environment, as well as in prototyping demonstrations and testing of technological systems in production. PROs need insight into the best practices in the field of global market research ta in Slove and assessments of relevant technologies and inventions, also from the sve point of view of whether there is already a potential industrial partner for iz kov commercialization. They also need the accelerator services of getting to know and connecting with potential industry partners globally. Special attention should also be paid to the challenges of Slovenian in-nskih zdravni novative companies in projects in the technological development phase of TRL 6 and beyond, i.e. in the phase of technology demonstration in an industrial environment, up to the demonstration of a prototype in an in-nca slove dustrial environment and their transition to higher technological stages of development, i.e. in mass industrial production and commercialization. onfere XI. K Teh These challenges are related to the high costs of development, require- nolo ments for establishment/adjustment of production capacities and sales ški i channels, which all requires resoureces that would otherwise be allocated n t to other commercially economically justifiable activities. There is also the rajn risks of the commercial success of the invention, taking into account also ostn the necessary time for introduction of the invention, advanced technology, i ra to the market and the activities of the competition. In order to address the- zvoj – p se and other challenges, the companies highlighted the need for indepth research and analysis of relevant global markets, to connect with strategic ersp industrial partners, especially from potential export markets, the need of ekt favourable financial resources and for other support measures (accelera- ive z tors, incubators, etc.). nano 54 Slovenia implements appropriate measures to address some of the chal- sti i lenges, especially in the field of regulation (e.g. Act on Scientific Research n go and Innovation Activities – ZZrID), Government envisages an increase in spo the national financing of scientific research and innovation activity, inclu- dar ding knowledge transfer offices, to at least 1.25% of GDP. State owned SID stva banka established together with the European Investment Fund and HBOR EUR 40 million platform for financing technology transfer. However, additional measures are also needed. In order to improve access to EU funds it is neccessary to establish the so-called plug-in instrument for inclusion in the programs of the European Innovation Council. To advance companies inventions, advanced technological project, from TRL6 phase to commercialization, supportive measures should be set up, which will include risk sharing financial schemes and acceleration services. Also tax incentives should be introduced to promote business R&D and private investors investments into innovative startups and venture capital funds. XI. Konferenc � a *Natalija Stošicki slove Je univerzitetna diplomirana ekonomistka Ekonomske poslovne fakultete ns Univerze v Mariboru. kih z Od 1.2.2024 dalje je direktorica Strateškega razvoja in internacionalizacije dra na Gospodarski zbornici Slovenije, odgovorna za strateški razvoj podpornih vni ukrepov za gospodarstvo, vključno na področju raziskav, razvoja in inovacij kov ter krepitve konkurenčnosti in internacionalizacije. Pred tem je bila Natalija iz s Stošicki 7 let direktorica razvoja produktov in EU programov pri nacional-ve ni razvojni in izvozni banki SID, pristojna za razvoj finančnih instrumentov/ ta i bančnih programov, vzpostavitve in upravljanja čez 250 mio € kohezijskega n S sklada skladov in 200 mio € SEGIP platforme z Evropskim investicijskim skla-love dom za lastniško financiranje podjetij v vseh fazah razvoja ter financiranja nije ospodarstva prenosa tehnologij iz javnih raziskovalnih inštitucij v gospodarstvo. Natalija Stošicki je vrsto let predstavljala SID banko na skupščini delničarjev EIF. Natalija Stošicki ima 30-letne izkušnje s področja finančnih storitev (ban-n g čništva, zavarovalništva in upravljanja investicijskih skladov, trga kapitala). Pogodbeno je kot strokovnjak s področja finančnih storitev sodelovala pri različnih projektih TAIEX, Svetovne banke, v svetovalnem odboru EIF-NPI nanosti i platforme za lastniško financiranje podjetij na evropski ravni, v Network of European Financial Institutions in svetovala Evropskemu parlamentu. Trenutno je članica več odborov Eurochamber: odbora za ekonomsko politiko, enotni trg, mednarodno trgovino, širitev. erspektive z --- azvoj – p Natalija Stošicki is a bachelor of economics. From 1 February 2024 she is the director of Strategic development and 55 Internationalization at the Chamber of Commerce of Slovenia. She is respon-rajnostni r sible for the strategic development of support measures for the enterprises, n t including in the field of research, development and innovation and internationalization. Before that, Natalija Stošicki held a position of the director of Product development and EU programs at the national development and Tehnološki i export bank SID for 7 years, being responsible for the development of financial instruments/banking products, the establishment and management of the over €250 million cohesion fund of funds and the €200 million SEGIP platform with the European Investment funds for the equity financing of companies in all stages of development and the financing of the transfer of technologies from public research institutions to the economy. For many years, Natalija Stošicki represented SID banka at the EIF shareholders‘ meeting. Natalija Stošicki has 30 years of experience in the field of financial services (banking, insurance and management of investment funds, capital markets). Contractually, as an expert in the field of financial services, she participated in various projects of TAIEX, the World Bank, in the advisory board of the EIF-NPI platform for equity financing of companies at the European level, jeni in the Network of European Financial Institutions and advised the European Parliament. She is currently a member of several Eurochamber commit-tees: Committee on Economic Policy, Single Market, International Trade, Neighbourhood&Enlargement. ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Tehnološki in trajnostni r Prihodnost pomoči starejšim azvoj – p z nosljivimi roboti erspe The Future of Elderly Assistance ktive z with Wearable Robots nano 56 sti i Miha Dežman* n gospodarstva Trend vse starejšega prebivalstva bo sčasoma prinesel več izzivov. Staranje pogosto vodi do zmanjšanja mišične moči, kar lahko negativno vpliva na vsakdanje življenje. Inovativna rešitev za ta problem so prilagodljivi nosljivi roboti. Te naprave, ki se nosijo podobno kot oblačila, pomagajo pri gibanju telesa. Oblikovanje robotov, ki tesno sodelujejo z ljudmi, prinaša nove izzive. Pomembno je ustvariti robote, ki se udobno prilegajo različnim tipom teles in omogočajo enostavno gibanje. Potrebujemo tudi izboljšane X senzorje za sledenje fizičnemu stanju uporabnika, ki pomagajo pri nadzor- I. K nem sistemu robota. Programska oprema, ki nadzira robota, mora biti vse- onf stranska in sposobna razumeti namere uporabnika. erenc V svojem predavanju bom na kratko predstavil laboratorij H2T na KIT a slove Karlsruhe in naše področje raziskav. Nato bom razpravljal o svojem la- n stnem raziskovanju na področju nosljivih robotov. skih z --- dravni The trend of an increasingly older population is set to present more chal- kov lenges over time. Ageing often leads to a decrease in muscle strength, whi- iz s ch can impact daily life negatively. Customizable wearable robots are an vet innovative solution to this problem. These devices, which are worn similarly a in to clothes, assist with body movements. Designing robots that work close- Slove ly with humans introduces new challenges. It‘s important to create robots ni that fit different body types comfortably and allow for easy movement. je ospodarstva Improved sensors are also needed to track the user‘s physical state, aiding the robot‘s control system. The software controlling the robot must be ver-satile, able to understand the user‘s intended movements. n g In my presentation, I will quickly introduce the H2T lab at KIT Karlsruhe and our research area. I will then discuss my own research in the field of nanosti i wearable robots. erspektive z � *dr. Miha Dežman azvoj – p Je podoktorski raziskovalec na laboratoriju za Visoko zmogljive humano-idne tehnologije (H2T) na Tehnološkem inštitutu v Karlsruheju v Nemčiji. Njegov doktorski študij je trajal od oktobra 2015 do oktobra 2020, nato pa 57 rajnostni r je do aprila 2021 opravljal podoktorsko vlogo na Odseku za avtomatiko, n t biokibernetiko in robotiko na Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani, Slovenija. Svoj dodiplomski študij strojništva je zaključil leta 2013 in leta 2015 pridobil magisterij iz mehatronike in laserskih tehnologij, oboje na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, Slovenija. Njegove raziskave se prepletajo Tehnološki i na področjih oblikovanja eksoskeletov in pasivnih ali aktivnih mehansko skladnih tehnologij. Laboratorij H2T se osredotoča na razvoj strojne in programske opreme za humanoide robote in tehnologije nosljivih robotov. Je izvor družine huma-noidnih robotov ARMAR, namenjenih za gospodinjska opravila. --- Miha Dežman is a postdoctoral researcher at the High Performance Humanoids Technologies (H2T) laboratory in Karlsruhe Institute of Technology in Karlsruhe, Germany. je His tenure as a PhD student spanned from October 2015 to October 2020, ni followed by a postdoctoral role until April 2021 at the Department of Automatics, Biocybernetics and Robotics at the Jožef Stefan Institute in Ljubljana, Slovenia. He completed his undergraduate studies in mechanical ta in Slove engineering in 2013 and obtained a Master’s degree in Mechatronics and sve Laser Technologies in 2015, both at the Faculty of Mechanical Engineering, iz University of Ljubljana, Slovenia. His research intersects the domains of exo-kov skeleton design and passive or active mechanically compliant technologies. H2T laboratory focuses on development of hardware and software compo-nents for humanoid robots and wearable robot technologies. It is the origin of the ARMAR humanoid robot family intended for household tasks. nskih zdravni nca slove onfere XI. K Tehnološki in t Razvoj digitalnih dvojčkov in rajn programskih orodji za sodelujoče robote ostni r uporabljene v farmacevtski industriji azvoj – p Development of Digital Twins and erspe Programming Tools for Colaborative ktive z Robots used in Pharmacetuical Industry nano 58 sti i Aljaž Kramberger* n gospodarstva V zadnjih letih se farmacevtska industrija sooča s spremembo miselnosti in sprejema nove tehnologije za pospešitev razvoja naslednje generacije zdravil. Ta vrsta industrije je okarakterizirana kot tradicionalna proizvodna industrija, kjer so dolgi razvojni časi od ideje do trga in skepticizem do novih tehnologij zaradi visokih regulativ še vedno prisotni. V tem govoru bomo predstavili nove koncepte za pospešitev razvoja naslednje generacije farmacevtskih produktov za predklinično testiranje v sode- XI lovanju z Novo Nordisk. Razvoj je del projekta med univerzo in oddelkom . Kon za proizvodnjo in razvoj produktov pri podjetju Novo Nordisk. feren Predstavili bomo napredke iz področja digitalnih dvojčkov in programskih ca s orodij za sodelujoče robote, s katerimi želimo nasloviti omenjene težave. love Poleg tega bomo predstavili kako umetna inteligenca (AI) revolucionira nsk industrijo z omogočanjem učinkovitih in prilagodljivih rešitev, kot so pro- ih z gramiranje robotov na podlagi simulacij, avtomatiziran vizualni pregled za dra namene nadzora kakovosti, uporaba podatkov za napredno učenje monta- vnik že robotov, ki izboljšujejo zmogljivost robotskih sistemov. ov iz s Na koncu bomo predstavili nov model sodelovanja med industrijskimi par- vet tnerji in univerzami, ki kaže, kako lahko takšna partnerstva pospešijo ino- a in vacije in sprejemanje naprednih tehnologij v farmacevtski sektor. Slove --- nije ospodarstva In recent years pharmaceutical industry is facing a mindset shift towards adopting new technologies for speeding up the development of next generation drugs. This type of industry is characterized as traditional manufac-n g turing industry where lengthy development times from idea to market and scepticism towards new technologies due to high regulatory requirements nanosti i are still embedded. In this talk we will introduce new concepts for speeding up the development of next generation pharmaceutical devices for pre-clinical trials erspektive z in cooperation with Novo Nordisk. The development is part of a collaboration project between the university and the device manufacturing section azvoj – p of Novo Nordisk. We will introduce the advances of digital twins and programming tools 59 for collaborative robots, aiming to address the aforementioned issues. rajnostni rn t Furthermore, we will discuss how artificial intelligence (AI) is revolutioni-zing the industry by enabling efficient and flexible solutions, such as simulation-based programming of robot sequences, automated visual inspec-tion for quality control, data-driven methods for robot assembly learning, Tehnološki i which enhance the optimization and performance of robotic systems. Lastly a new collaboration model between industrial partners and universities will be introduced, demonstrating how such partnerships can accelerate innovation and adoption of advanced technologies. By tackling both technical and development challenges, this talk aims to showcase how these advancements can increase productivity and build trust in cutting-edge robotic solutions for the pharmaceutical sector. jeni � *izr. prof. dr. Aljaž Kramberger Doktoriral je leta 2018 na Univerzi v Ljubljani, Slovenija, kjer je bil zaposlen ta in Slove kot doktorski študent na Oddelku za avtomatizacijo, biokibernetiko in robo-sve tiko na Inštitutu Jožef Stefan. Trenutno je izredni profesor na SDU Robotics, iz Maersk Mc-Kinney Moeller Institut (MMMI) na Univerzi Južne Danske (SDU), kov vodi in dela na več danskih in evropskih raziskovalno-razvojnih projektih v sodelovanju z industrijskimi partnerji, kot so Novo Nordisk, Rockwool itd. V zadnjih letih je objavil več kot 50 člankov v robotskih revijah in konferencah. Njegovi raziskovalni interesi vključujejo: interakcijo robotov z okoljem na nskih zdravni podlagi sile, sodelovanje med ljudmi in roboti, avtomatizirano načrtovanje in optimizacijo robotskih prijemal, mehansko zasnovo naprednih robotskih sistemov, robotsko programiranje na podlagi simulacije, umetno inteligenco nca slove za namene robotskega vodenja, naprednega programiranja ter samostojne-ga učenje robotov, ter ponovno uporabo robotskih podatkov za hitrejše pro-onfere gramiranje robotskih sistemov. XI. K Teh --- nološ Aljaz Kramberger received his PhD in 2018 from the University of Ljubljana ki in t Slovenia, where he was employed at the Department of Automation, r Biocybernetics and Robotics at Jozef Stefan Institute as a PhD student. ajn Currently he is an Associate Professor at SDU Robotics/ Maersk Mc-Kinney ostn Moeller Institute (MMMI) at the University of Southern Denmark (SDU), whe-i ra re he is contributing and leading several Danish and EU research and deve-zv lopment projects that are in cooperation with industrial partners such as oj – p Novo Nordisk, Rockwool, etc., In the recent years he published more than 50 e articles in robotic journals and conferences. His research interests include rsp force-based robot interaction with the environment, human robot collabo-ekt ration, automated design and optimization of grasping technologies, mecha-ive z nical design of advance robotic systems, simulation-based programming, AI na for robot programming and learning, data driven methods for optimization no 60 of robot processes, reuse of robotic data. sti in gospodarstva XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije Ohranjanje čistega okolja in kakovost bivanja Preservation of Environment and Quality of Life 61 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 62 ivanja akovost bn k Prezračevanje in stavbno pohištvo: kolja i Ključni elementi trajnostnega ga o življenjskega sloga iste Ventilation and Built-in Furniture: Ohranjanje č Key Elements of a Sustainable lifestyle 63 Franci Pliberšek* V današnjem času, ko se vse bolj zavedamo pomena trajnostnega razvoja in varovanja okolja, postaja skrb za kakovost zraka, učinkovito prezračevanje, ohranjanje narave ter izbira visokokakovostnega stavbnega pohištva ključna za naše zdravje in dobro počutje. Vsaka beseda, ki jo boste pre-brali, nosi v sebi namen - namen, da vas informira, ozavešča in navdihuje k ukrepanju. Skupaj raziskujmo poti, kako lahko vsak posameznik s svojimi odločitvami prispeva k bolj zdravemu in trajnostnemu svetu. jeni Naše okolje je temeljnega pomena za naše zdravje, dobro počutje in kakovost življenja, zato je pomembno, da se zavedamo vpliva čistega zraka, ustreznega prezračevanja, ohranjanja narave in uporabe visokokakovo-ta in Slove stnega stavbnega pohištva na naš vsakdan. Podjetje MIK Celje že 34 let do-sve sledno uresničuje svojo vizijo in cilj izboljšanja kakovosti bivanja ljudi, pri iz kov čemer svoje resurse in raziskovalne napore sistematično usmerja v dosego tega cilja. Osrednja načela delovanja podjetja temeljijo na trajnosti, energetski učinkovitosti, naprednem prezračevanju ter zagotavljanju varnega in zdravega doma z inovativnim stavbnim pohištvom MIK. nskih zdravni Skladno s to vizijo je podjetje MIK Celje ustanovilo nov raziskovalni center in inštitut, poimenovan po dr. Petru Novaku, kjer bodo raziskovalne ak-nca slove tivnosti usmerjene v razvoj inovativnih rešitev in tehnologij na področju prezračevanja in upravljanja z vodo. Ta raziskovalni center predstavlja po-onfere memben korak k napredku na področju trajnostne gradnje in okoljskega XI. K Ohr inženiringa. V sklopu tega inštituta deluje tudi podjetje prezračevalnih na- anja prav MIKrovent, ki je ključni partner pri razvoju inovativnih rešitev na po- nje č dročju prezračevanja. Z njihovimi naprednimi tehnologijami, ki se uvrščajo iste med najbolj energetsko varčne na trgu, so že prispevali k ustvarjanju ene ga o najbolj energetsko varčnih stavb v Evropi, ki je opremljena z geosonda- ko mi in lastno sončno elektrarno ter omogoča 200% samozadostnost. Skozi lja i to sodelovanje, Razvojni center MIK in Inštitut dr. Petra Novaka ter podje- n k tje MIKrovent, ne le predstavljajo inovacijo in razvoj na številnih podro- akov čjih, temveč tudi aktivno prispevajo k trajnostnemu in okolju prijaznemu ost b bivanju. ivan Dihanje čistega zraka je bistven element našega življenja, saj kakovost ja zraka, ki ga vdihavamo, neposredno vpliva na naše zdravje in počutje. 64 Onesnažen zrak lahko povzroči vrsto zdravstvenih težav, vključno z respi-ratornimi obolenji, alergijami in celo kardiovaskularnimi boleznimi, zato je ključnega pomena, da se posvetimo zagotavljanju čistega zraka v notranjih in zunanjih prostorih ter sprejmemo ustrezne ukrepe za zmanjšanje one-snaženosti. Ustrezno prezračevanje omogoča odstranjevanje škodljivih snovi iz zraka ter zagotavlja svež zrak, bogat s kisikom in negativnimi ioni, kar posledično zmanjšuje koncentracijo škodljivih snovi v zraku in izboljšu-je kakovost našega dihanja. Raziskovalni center MIK in inštitut dr. Petra Novaka se osredotočata na razvoj naprednih prezračevalnih sistemov Mikrovent, ki zagotavljajo opti-malno notranjo klimo z minimalno energetsko porabo. Mikrovent integri-ra sodobne tehnologije za filtriranje zraka, odstranjuje škodljive snovi in alergene, ter zagotavlja dovod čistega zraka tudi pri zaprtih oknih, dosega pa impresivno rekuperacijo zraka do 95%, kar prispeva k boljšemu zdravju uporabnikov. Ta funkcija omogoča prihranek ogromne količine energije in XI denarja, hkrati pa ohranja notranji zrak svež in zdrav. Zavezanost podjetja . Kon MIK Celje k trajnosti se kaže v uporabi okolju prijaznih tehnologij pri izde- fere lavi svojih proizvodov, vključno z visokokakovostnim stavbnim pohištvom. nc To pohištvo ne le zagotavlja učinkovito toplotno in zvočno izolacijo, tem- a slove več tudi prispeva k energetski učinkovitosti in zmanjšuje porabo energije, n s čimer pomaga zmanjšati ogljični odtis domov in ohranjati okolje. Naša skih proizvodnja oken in lokalnega prezračevanja Mikrovent skupaj zmanjšuje zd emisije CO2 za 25% na svetovni ravni, kar je zavidanja vreden prispevek k ravni znižanju ogljičnega odtisa. kov iz Podjetje MIK Celje ne le izboljšuje bivalne pogoje, temveč s svojimi razi- sve skovalnimi in inovacijskimi prizadevanji bistveno prispeva k razvoju traj- ta i nostnih rešitev, ki so ključne za prihodnost našega planeta. Z investicija- n Sl mi v raziskave, razvoj ter sodelovanjem z akademskimi in drugimi podjetji ove ustvarja sinergije, ki spodbujajo prehod k bolj trajnostni in okolju prijazni nije ivanja gradnji. Podjetje MIK Celje s svojo vizijo in inovativnim pristopom predstavlja svetilnik trajnostnega razvoja, ki aktivno prispeva k varovanju okolja. Raziskovalni center MIK in inštitut dr. Petra Novaka je ključni element tega akovost b prizadevanja, ki združuje napredno tehnologijo in poglobljeno znanje za n k oblikovanje rešitev, ki bodo oblikovale prihodnost trajnostne gradnje in bivanja. Zavedanje o ohranjanju čistega okolja in izboljšanju kakovosti ži-kolja i vljenja je skupen cilj, ki zahteva sodelovanje vsakega posameznika. Vsak ga o korak šteje, zato je aktivno sodelovanje in ozaveščanje ključno za ustvar-iste janje boljšega in trajnostnega okolja, v katerem bodo lahko naši potomci uživali v enakih ali boljših pogojih življenja kot mi danes. Ohranjanje č 65 � *Franci Pliberšek, u.d.i.a. Za tridesetletno kariero v vodenju lastnega podjetja se lahko pohvalim z izjemno zgodbo, ki sega vse do časov študentskih dni. Kljub mnogim izzivom sem verjel v svojo vizijo ter se odločno podal na podjetniško pot, ki me je popeljala skozi razburkane vode poslovnega sveta. Kot podjetnik, mož in oče trem otrokom - Alenu, Naji in Timonu - sem živel in delal v svetu, kjer so se odločitve pogosto sprevračale v uspeh ali neuspeh podjetja ter vplivale na usodo zaposlenih. Sprejemanje odločitev ni bilo le stvar strokovnosti, temveč tudi umetnost poslušanja svojega srca in čuta za ljudi, ki so bili ključni del mojega tima. Z MIK-om smo danes eno najuspe- šnejših podjetij na področju proizvodnje stavbnega pohištva in zasteklitve objektov v Sloveniji. Prepričan sem, da so bile moje odločitve ključnega pomena za ta uspeh, vendar pa priznavam, da bi brez zavzetosti zaposlenih in podpore moje družine ta pot bila mnogo težja ali celo neprehodna. Prepletenost med poslom, družino, kulturo, športom in lokalno skupnostjo je je stalnica v mojem življenju. Znanje in izkušnje iz posla prenašam na vsa ni področja, kjer sodelujem, zavedajoč se, da je sodelovanje ključ do uspeha. Moj pristop se opira na načelo zdrave kmečke pameti, ki mi je služilo kot zanesljiv kompas v mnogih situacijah. Moja življenjska in poslovna pot ni bila ta in Slove zgolj zgodba o uspehu, temveč tudi o učenju iz napak in sprejemanju izzivov. sve Skozi leta sem spoznal, da je ključ do uspeha vztrajnost, prilagodljivost in iz iskanje priložnosti v vsaki situaciji. Z vsakim dnem sem se učil, kako biti bolj-kov ši vodja in človek ter soustvarjati boljšo družbo in prihodnost za naslednje generacije. Moja zgodba je zgodba o vztrajnosti, strasti in veri v lastne sanje ter moč skupnosti in sodelovanja pri njihovi uresničitvi. nskih zdravni nca slove onfere XI. K Ohranjanje čistega okolja in k Onesnaženje pitne vode z mikroplastiko akovost b Microplastic Contamination ivanja of Drinking Water 66 Hakim El Khiar* Kaj je mikroplastika Med mikroplastiko uvrščamo plastične delčke, ki so manjši od 5 mm in jih sestavljajo različni plastični polimeri. Prisotna je povsod v okolju, tudi v vodnem ciklu. Odkrita je bila v morski vodi, odpadni vodi, sladki vodi ter v pipah in v ustekleničenih vodah. Mikrovlakna je bilo doslej mogoče zaznati le vizualno z mikroskopom. To pomeni, da je bila potrebna določena ko-ličina vzorčne vode za odkrivanje mikrovlaken. Štetje vlaken je pokazala XI kontaminacijo vzorčne vode. Takšna analiza je bila precej zahtevna, hkrati . Kon dolgotrajna, časovno zamudna in izjemno draga. feren Slovenski inovator Hakim El Khiar, s podjetja Aqua Lab, je razvil sistem za ca s detekcijo mikroplastike v vodi, ki zelo poenostavi detekcijo in analitiko mi- love kroplastike, saj že na terenu in le v nekaj minutah ugotovi, če je v vodi priso- nsk tna mikroplastika. Naprava izolira indikatorska vlakna na posebnem disku. ih z Vgrajen mikroskop in IR kamera naredita sliko iz katere je razvidno, če so dra vlakna v vodi. To predstavlja izjemno pridobitev z vidika enormnega zmanj- vnik ševanja stroškov in časa v laboratorijih, ki se ukvarjajo z monitoringom. ov iz s Kako pride mikroplastika v pitno vodo veta i Vodarne očiščeno vodo shranjujejo v vodohranih na višje ležečih lokacijah, n Sl tako da se voda lahko gravitacijsko spušča do porabnikov. Ko se nivo vode ove v vodohranu niža, se ustvari podtlak, ki omogoča kontaminacijo očiščene nije ivanja vode z mikroplastiko. Pri podtlaku preide večja količina zraka iz okolice v vodohran. Glede na to, da pa je zrak kontaminiran z mikroplastiko, se ta koncentrira v očiščeni vodi vodohrana. Največ mikrovlaken prihaja iz naših akovost b oblačil, veliko je tudi fragmentov avtomobilskih pnevmatik. Mikroplastika n k se tako koncentrira v že očiščeni vodi in potuje do porabnika. Zaradi teh dejstev je potrebno nadgraditi vodohrane z ustrezno filtracijo zraka in po-kolja i staviti nove standarde za izdelavo vodohranov ter vodnih celic. ga o iste --- What are microplastics Microplastics are plastic pieces that measure less than five millimetres Ohranjanje č across. These particles are also deposited on soils, plants and freshwater, affecting ecosystems and biodiversity. Plastic is now present everywhere in 67 the water cycle, in all its forms, in the water table, in the ocean depths, in the clouds and on the mountain tops. Most of microplastics fragments and microfibres can only be detected visually with a microscope. This means that a certain amount of sample water is needed to detect microfibres. Fibre counting showed contamination of the sample water. Such an analysis was quite complex, at the same time, time-consuming and extremely expensive. Hakim El Khiar, a Slovenian innovator from Aqua Lab, has developed a system for detection of microplastics in water that greatly simplifies the detection and analysis of microplastics, as it determines whether microplastics are present in the water on the spot in just a few minutes. The device isolates the indicator fibres on a special disc. A built-in microscope and an IR camera take an image showing if the fibres are present in the water. This je represents a major gain in terms of enormous cost and time savings for ni monitoring laboratories. How microplastics get into drinking water ta in Slove sve Municipality water systems store water in storage tanks so it can be gravi-iz tationaly send to consumers. As the water level in the storage tank drops, kov a vacuum is created. Under negative pressure, a greater volume of air from the surrounding area passes into the water storage tank. That allows microplastics enter to already treated water through the air. The microplasti-nskih zdravni cs are thus concentrated in the purified water and travel to the consumer. These facts make necessity to upgrade water storage systems with adequa-te air filtration and to set new standards for the construction of water stora-nca slove ge systems and water cells. onfere XI. K Ohr � *Hakim El Khiar anjan S sistemi za filtriranje pitne vode se ukvarja že od leta 1996. Razvija in izdeluje je č prototipe ter industrializira sisteme za filtriranje, in vodi podjetje Aqua Lab. iste Aqua Lab razvija tehnike za pripravo pitne vode v izrednih razmerah in je spe-ga o cializirano za recikliranje odpadne vode iz različnih industrijskih aplikacij: k – reciklaža pralne vode v marinah in ponovna uporaba; olja i � postaje za pripravo pitne vode; n k � detekcija mikroplastike s podvodnim dronom; akov � detekcija mikroplastike v pitni vodi; ost b � električni robot za pripravo pitne vode v izrednih razmerah; iv � filtri za odstranitev mikroplastike iz pitne vode namenjeno anja gospodinjstvom; 68 � sistemi za aeracijo z nano mehurčki. Inovacije Hakima El Khiarja so bile večkrat nagrajene s strani Gospodarske zbornice Slovenije. Je tudi soavtor več člankov in knjige o odstranjevanju mikroplastike z membransko tehnologijo. Nekateri njegovi izdelki so tudi mednarodno patentirani: � naprava za neprekinjen proces filtriranja vode s samodejnim čiščenjem filtra; � prenosna naprava za gravitacijsko filtriranje vode; � naprava in način za filtriranje vode; � premična naprava za večstopenjsko čiščenje vode; � naprava za filtriranje vode. Hakim El Khiar je tudi soavtor več publikacij na področju obdelave vode in detekcije mikroplastike: � Mobile system for drinking water preparation; � Development and Performance Evaluation of a Filtration System for X Washing Machines to Reduce Microfiber Release in Wastewater; I. K � Microplastics removal and wastewater recycling with membranes & ozo-onf ne technology; eren Microfiber Contamination in Potable Water: Detection and Mitigation Using ca s a Filtering Device. love --- nskih Hakim El Khiar has been working on drinking water filtration systems since zd 1996. He develops, prototypes and industrialises filtration systems, and runs rav the company Aqua Lab. Aqua Lab develops techniques for the treatment of nik drinking water under extreme conditions and specialises in the recycling of ov iz wastewater from various industrial applications: sve � marina wash water recycling and reuse; ta i � drinking water treatment stations; n Sl � microplastics detection mounted on underwater drone; ove � microplastics detection in drinking water; nije � electric robot with emergency drinking water system; ivanja � filter for microplastics removal from drinking water; � nano bubble aeration systems. akovost bn k Hakim El Khiar‘s innovations have been awarded several times by the Slovenian Chamber of Commerce and Industry. Some of his products are kolja i also internationally patented: ga o � Uninterrupted water filtering system with automatic filter cleansing; iste � Transportable device for gravity filtering water; � Device and method for filtering water; � Transportable device for purifying water in multiple stages; � Device for filtering water. Ohranjanje č Hakim El Khiar is also co-author of several publications in the field of water 69 treatment and microplastics detection: � Mobile system for drinking water preparation; � Development and Performance Evaluation of a Filtration System for Washing Machines to Reduce Microfiber Release in Wastewater; � Microplastics removal and wastewater recycling with membranes & ozo-ne technology; � Microfiber Contamination in Potable Water: Detection and Mitigation Using a Filtering Device. jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Ohranjanje č Primeri družbene aktivacije ranljivih istega o skupin v ustvarjanje družbenih kolj sprememb in delo z mladimi a in kakov Achieving Social Change with Activation ost b of Vulnerable Groups and through ivanja the Work with Young People 70 David Razboršek* Vsebina predavanje se bo osredotočila na praktične primere doseganja družbenih sprememb na področjih duševnega zdravja, prepoznavanja dru-gačnosti in varne mobilnosti z vključevanjem ranljivih skupin (gibalno ovi-rani, avtisti,. ), ki so lahko pomembni ambasadorji pri delu z mladimi. Zavod VOZIM je nevladna in neprofitna organizacija, ki verjame v spremembe in v pretežno mladinskem sektorju deluje že od leta 2010. Ustvarja iniciative za spremembe na področjih prometne varnosti, trajnostne mobil- XI nosti, duševnega zdravja, zdravega načina življenja, preprečevanja diskri- . Kon minacije, ipd. V svoje delo aktivno vključuje invalidne osebe in učinkovito fere uporablja metodo osebnih izpovedi za njihovo vključevanje v preventiv- nc no neformalno delo z mladimi in za mlade. S tem izvaja program psiho- a slove socialne rehabilitacije po poškodbah hrbtenjače ter tako krepi znanja in n spretnosti invalidnih oseb. Poslanstvo zavoda je s celostnim in vključujočim skih pristopom na kreativni način spodbujati spremembe navad. Te prispevajo zd k reševanju družbenih izzivov, izboljšujejo varnost, dvigujejo odgovornost ravni ter gradijo trajnost. S programi dosegajo več kot 60% slovenske mladine. kov iz Zavod VOZIM že od vsega začetka vodi David Razboršek, ki je strokov- sve njak s področja marketinga in marketinga družbenih sprememb. David je ta i znanje in izkušnje pridobival kot direktor marketinga večjega podjetja. Po n Sl poškodbi hrbtenjače v 2007, zaradi katere je invalidski voziček njegov stal- ove ni spremljevalec, pa se je usmeril tudi v preventivno delo. Svoje znanje je nije ivanja nadgradil na področju socialno marketinških strategij in družbeno odgovornih iniciativ s ciljem reševanja družbenih problemov. David je tudi zaradi nezgode postal motivacijski govorec. akovost b Iniciative ki jih ustvarja, med katerimi so bolj prepoznavne Heroji furajo n k v pižamah in Najdi.se, so prejemniki več nacionalnih in mednarodnih na-kolja i grad s področja učinkovitega komuniciranja (SOF, Diggit, Prizma, Best of ga o Balcanes), hkrati pa prepoznani kot učinkovite prakse, ki vplivajo na spre-iste minjanje stališč in vedenja. Med drugim so prejeli tudi nagrado za najboljšo iniciativo na področju prometne varnosti v EU, podeljeno s strani Evropske komisije. Ohranjanje č 71 � *David Razboršek Direktor Zavoda Vozim, je znanje in izkušnje pridobival kot direktor marketinga večjega podjetja. Po poškodbi hrbtenjače v 2007, zaradi katere je invalidski voziček njegov stalni spremljevalec, pa se je usmeril tudi v preventivno delo. Svoje znanje je nadgradil na področju socialno marketinških strategij in družbeno odgovornih iniciativ s ciljem reševanja družbenih problemov. David je tudi zaradi nezgode postal motivacijski govorec. Iniciative ki jih ustvarja, med katerimi so bolj prepoznavne Heroji furajo v pižamah in Najdi.se, so prejemniki več nacionalnih in mednarodnih nagrad s področja učinkovitega komuniciranja (SOF, Diggit, Prizma, Best of Balcanes), hkrati pa prepoznani kot učinkovite prakse, ki vplivajo na spreminjanje stališč in vedenja. Med drugim so prejeli tudi nagrado za najboljšo iniciativo na področju prometne varnosti v EU, podeljeno s strani Evropske komisije. jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 72 Spodbudno poslovno okolje vs. birokracija – pridobivanje in ohranjanje kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji Stimulating Business Environment vs. Bureaucracy - Obtaining and Maintaining Quality Personnel and Investments in Slovenia 73 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 74 75 Spodbudno poslovno okolje vs. birokracija – pridobivanje in ohranjanje kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji PREDSEDUJOČI doc. dr. Aleš Pustovrh S startup podjetji se ukvarja že več kot 10 let. Med drugim je bile eden od ustanoviteljev ABC Pospeševalnika v Ljubljani, trenutno pa je partner sklada tveganega kapitala Fil Rouge Capital v Zagrebu. V teh okvirjih je do sedaj sodeloval že pri več kot 200 investicijah v startup podjetja ter slišal več tisoč njihovih predstavitev. Tudi sam ima podjetniške izkušnje saj je do sedaj ustanovil že več lastnih podjetij, pa tudi teoretično znanje s tega področja, saj je v letu 2014 končal doktorat s področja odprtega inoviranje. Je je tudi docent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer med drugim ni študente poučuje tudi podjetništvo. --- ta in Slove sve Aleš Pustovrh, PhD, is an experienced startup professional with over 10 iz years of industry involvement. He co-founded the ABC Accelerator in kov Ljubljana and presently serves as a partner at Fil Rouge Capital, a venture capital fund in Zagreb. He has actively engaged in over 200 startup investments and has gained extensive exposure to thousands of startup nskih zdravni presentations. Aleš possesses entrepreneurial expertise through founding multiple companies and holds a PhD in open innovation, which he earned in 2014. Additionally, he works as an assistant professor at the School of nca slove Economics and Business at the University of Ljubljana, where he instructs students in entrepreneurship. onfere XI. K Spodbudno poslovno oko Še dosti slabših poslovnih okolij je kot lje vs. bi v Sloveniji, a dajmo ga vseeno izboljšati! rokracija – pri There are many worse business dobivan environments than in Slovenia, but je in ohr let‘s improve it nonetheless! anjanje 76 kako Mark Pleško* vostnega kadra in investicij v Slovenij Najprej predstavljam globalno podjetje Cosylab s sedežem v Sloveniji, vo- i dilnega ponudnika programskih rešitev in elektronike na ključ za najbolj zapletene, natančne in napredne sisteme na svetu z med-funkcionalno ekipo 300+ visoko usposobljenih inženirjev, fizikov in kliničnih strokovnjakov. Nato predstavim razloge, zakaj smo iskan delodajalec in zakaj lahko zadr- žimo (večino) zaposlenih pred odhodom iz Slovenije. Na koncu predstavljam nekaj idej s posvet o inovacijskem in tehnološkem XI managementu, ki smo ga organizirali na Inženirski akademiji Slovenije . Kon (IAS) ob sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Ministrstva fere za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) ter Univerzo v Ljubljani (UL), nc kako se lahko Slovenija ponovno pridruži ligi vodilnih držav s spodbuja- a slove njem inovativnosti, podporo najbolj inovativnim in rastočim podjetjem ter n ustanovitvijo večjega javno-zasebnega tveganega sklada. skih z --- dravni I present first the global company Cosylab, headquartered in Slovenia, kov the leading provider of turnkey software solutions and electronics for the iz s planet‘s most complex, precise and advanced systems with a cross-functi- vet onal team of 300+ highly skilled engineers, physicists, and clinical experts. a in Then I present the reasons why we are a sought after employeer and why Slove we can keep (most of) our employees from leaving Slovenia. nije 77 Spodbudno poslovno okolje vs. birokracija – pridobivanje in ohranjanje kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji Finally, I present some ideas from the conference on innovation and technological management, which we organized at the Engineering Academy of Slovenia (IAS) with the cooperation of the Chamber of Commerce of Slovenia (GZS), the Ministry of Higher Education, Science and Innovation (MVZI) and the University of Ljubljana (UL), how Slovenia can rejoin the league of leading countries by promoting innovation, supporting the most innovative and growing companies and establishing a larger public-private venture fund. � *dr. Mark Pleško, MBA Rojen je leta 1961, je svetovno znani strokovnjak za jedrske pospeševalnike in zdravljenje raka z delci. Je ustanovitelj in generalni direktor Cosylaba, spin-offa, ki ga je povečal na 300 zaposlenih, prisotnih na 3 celinah. Je predsednik upravnega odbora Instituta J. Stefan in član (in vodja delovnega pa-keta) poslovne okrogle mize EU-Japonska. Pred tem je bil med drugim 6 let predsednik Inženirske akademije Slovenije, 3 leta predsednik nadzornega sveta Fotone d.d., podpredsednik Sveta za znanost in tehnologijo Vlade RS, član programskih svetov fakultet za mate-matiko in fiziko. in računalništva na Univerzi v Ljubljani, je angelski investitor v 15+ startupe in sodeluje v več tamkajšnjih odborih ter v odborih investicijskih skladov. Prejel je nagrado Evropskega fizikalnega društva 2001, bil nominiran za slovenskega podjetnika 2014, prejel je nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne poslovne in podjetniške dosežke 2018 ter prejel nagrado Alumni leta 2018 IEDC. Leta 1983 je diplomiral, magistriral in doktoriral iz fizike osnovnih delcev na Univerzi v Ljubljani v letih 1983, 1985 in 1987 ter leta 1996 pridobil MBA na IEDC Bled. --- jeni Dr. Mark Plesko, MBA, born 1961, is a world renown expert for nuclear accelerators and particle cancer therapy. He is the founder and managing director of Cosylab, a spin-off, which he has grown to 300 employees, present ta in Slove on 3 continents. He is President of the Management Board of the J. Stefan sve Institute and member (and Work Package Leader) of the EU-Japan Business iz Round Table. kov Previously, he was among others 6 years President of the Engineering Academy of Slovenia, 3 years President of the board of Fotona Inc., Vice-president of the Science and Technology Council of the Government of Slovenia, member nskih zdravni of Programme Councils at Faculties for Mathematics&Physics and Computer Science at the University of Ljubljana, He is an angel investor in 15+ startups and participates in several boards there and in boards of investment funds. nca slove He received the Award of the European Physics Society 2001, was nominated for Slovenian Entrepreneur of 2014, received the Award of the Slovenian onfere Chamber of Commerce for exceptional business and entrepreneurial achievements 2018 and received the Alumni of the Year 2018 Award of IEDC. XI. K Sp He has obtained a BSc, MSc and PhD in elementary particle physics at the odb University of Ljubljana in 1983, 1985 and 1987, respectively and has received udn an MBA at IEDC Bled in 1996. o poslovno okolje vs. birokracija – pridobivanje in ohranjanje 78 kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije 79 Spodbudno poslovno okolje vs. birokracija – pridobivanje in ohranjanje kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji Gradnja zmagovalnega tima: Ključ do trajnostnega uspeha podjetij Building a Winning Team: The Key to the Sustainable Success of the Enterprise Maja Brelih Lotrič* Uspešnost podjetja se danes ne meri zgolj glede na finančne kazalnike ter kakovost nudenih rešitev. V ospredje poleg ekonomskega vidika vse bolj prihaja okoljski in družbeni vidik ter pomen močne blagovne znamke dobrega zaposlovalca. In zgolj z vzpostavitvijo spodbudnega delovnega okolja in razvojem zaposlenih lahko v podjetjih tudi v prihodnje zagotavljamo konkurenčnost in je rast. ni Kako lahko torej podjetja postanemo magnet za vrhunske kadre in s tem zagotovimo trajnostni uspeh ter kakšna je pri tem vloga države? ta in Slove sve Podjetja se moramo zavzemati za doseganje višje dodane vrednosti, posle-iz dično ustvariti pogoje v podjetju da lahko izplačujemo višje plače ter na ta kov način zagotovimo državni blagajni dovolj sredstev za dober življenjski standard. Na drugi strani je potrebno vzpostaviti poslovno okolje, ki bo dajalo vzpodbudo pri dodatnih zaposlitvah ter zmanjšalo tveganja ob recesijah. nskih zdravni Glede na dejstvo, da so slovenske plače obremenjene bolj kot druge, nam primerljive države, je zagotovo najprej potrebno prilagodit davčni sistem, nca slove ki vključuje davke in prispevke. Slednje bi rezultiralo v lažjem odločanju za dodatne zaposlitve. onfere XI. K Spod Dodatno je smiselno prilagoditi delovne migracije na način čim večje pro- bud žnosti in predvsem pohitriti postopke zaposlovanja (pridobivanje bivalne- no po ga in hkrati delovnega dovoljenja). slovno Dokaz, da je slednje mogoče, je primer intervencijskega zakona po okolj poplavah. e vs. biro Smiselno je privabljanje tujih investitorjev, kar omogoča dodatne zaposli- kraci tve, konkurenčne plače ter nova znanja. ja – prido Primer dobre praksa predstavljajo investicije Sandoz-a in Yaskawe. bivanje Pri tem je ključno zavedanje, da investitorji Slovenijo prepoznavajo kot de- in ohr želo s talenti in izobraženimi kadri. anjanje 80 kakovostne � *mag. Maja Brelih Lotrič ga kadra Datum rojstva: 14. 5. 1993 in inves Izobrazba: magistra poslovnih ved, Ekonomska fakulteta, Univerza v ticij v Ljubljani Slove Maja Brelih Lotrič je vodenje skupine LOTRIČ Metrology prevzela konec leta niji 2022. Skupina LOTRIČ Metrology združuje 10 podjetij iz 8 držav ter več kot 190 strokovnjakov. Matično podjetje LOTRIČ Meroslovje, kot vodilno podjetje na slovenskem trgu na področju meroslovja, skrbi za nenehno podporo in razvoj na podro- čju kalibracij, preskušanj, certificiranja in razvoj merilnih sistemov po meri naročnika. XI Maja močno verjame v nenehen napredek z učenjem, zato se še naprej raz- . Ko vija, izobražuje in aktivno deluje na področjih, kot so trajnostne strateške nfe transformacije, oblikovanje strategij in novih poslovnih modelov. renc Digitalizacija procesov je nekaj, čemur posveča posebno pozornost, saj tako a sl podjetje ostaja agilno, zasleduje globalne trende ter se nanje hitro odziva. ove n Ne boji se povezovanja z multinacionalkami (tudi konkurenčnimi) saj ver-ski jame v skupno znanje in digitalna orodja, ki so jih razvili v okviru skupine h zd LOTRIČ Metrology in kar jih postavlja na vrh evropskih – če ne celo svetovnih ra laboratorijev. vnikov Zaveda se, da je podjetne uspešno toliko, kot so uspešni njegovi zaposleni. iz Zato veliko časa in energije usmerja v dobre odnose na delovnem mestu ter sve osebnostni razvoj sodelavk in sodelavcev. ta in V poslovanje skupine LOTRIČ Metrology je vključena že od malih nog. V Slove preteklih letih je bila aktivna predvsem na področju prodaje in vodenja nije 81 Spodbudno poslovno okolje vs. birokracija – pridobivanje in ohranjanje kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji projektov za ključne kupce ter notranjih projektih na področju trajnosti oziroma trajnostnih strategij. Ker se zaveda pomena sodelovanja je Maja Brelih Lotrič tudi podpredsednica in članica nadzornega sveta ACS ter članica upravnega odbora Regionalne zbornice Gorenjske. V zasebnem življenju je mami in soproga. Posel in družina sta njeni dve veliki strasti, ki ju je ob dobri podpori po njenem mnenju mogoče uskladiti. jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Spodbudno poslovno okolje vs. bi Birokracija ter spodbudno poslovno rokracij okolje v luči obdavčitve a – pridobivan Bureaucracy and a Favourable Business je in ohr Environment in the Light of Taxation anjanje 82 kako Igor Angelovski* vostnega kadra in investicij v Slovenij Gospodarsko okolje vsake države je rezultat dveh diametralnih si sil, na eni i strani prizadevanj za spodbujanje podjetništva, privabljanja ter ohranjanja investicij, med drugim tudi z ukrepi proti »begu možganov«, na drugi strani pa birokracije, ki je pogosto sinonim za zapletene, dolgotrajne ter toge administrativne postopke, ki so v nasprotju s cilji poenostavitve poslovanja in povečanja konkurenčnostim, in obenem eventualno resno zavira gospodarski razvoj ter zmanjšuje privlačnost za investiranje. Predmet prispevka X je kratka osvetlitev problematike birokracije preko njenega vpliva na po- I. K slovno okolje z vidika davčne ureditve. onfere Birokracija na področju davkov je ena izmed najbolj perečih in aktualnih nc problematik poslovnega okolja v Sloveniji, saj se subjekti namesto s stabil- a slove nostjo in predvidljivostjo davčnega sistema pogosto soočajo z nasprotnim. n Spremembe davčne zakonodaje in nejasnosti glede interpretacije zakonov skih oziroma veljavnega prava tako ustvarjajo dodatne negotovosti, ki zmanj- zd šujejo pripravljenost investitorjev za vlaganje, saj je z vidika slednjih, v luči ravni nenehnih razprav o davčnih reformah, še bolj kot »visoki davki«, problema- kov tična posledična nepredvidljivost, ki onemogoča oziroma otežuje uspešno iz s načrtovanje. Navedeno se med drugim odraža tudi v pomanjkanju jasnosti vet ter konsistence v argumentaciji in odločitvah davčnih organov, škodljive a in odločitve za zavezance pa epilog nemalokrat dočakajo šele na Ustavnem Slove sodišču. Zadevni dolgotrajni in zapleteni sodni postopki, inherentno nije 83 Spodbudno poslovno okolje vs. birokracija – pridobivanje in ohranjanje kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji povezani z dodatnimi in visokimi stroški, pa tako spodkopavajo in onemogočajo pravno varnost ter otežujejo redno poslovanje. Vsled navedenega je za izboljšanje davčnega okolja in zmanjšanje birokratskih ovir po oceni avtorja nujno sprejetje ukrepov za povečanje stabil-nosti, predvidljivosti in učinkovitosti davčnega sistema. Kot možne rešitve avtor ocenjuje: (i) razširitev možnosti pridobivanja zavezujočih mnenj s strani Finančne uprave Republike Slovenije (»FURS«); (ii) večjo stopnjo sodelovanja med davčnimi organi in davkoplačevalci v smislu predvidljivosti; (iii) hitrejši tek postopkov, med drugim tudi z uvedbo sankcij, kar bi vodilo v večjo (pro)aktivnost davčnih organov; (iv) bolj učinkovite možnosti pravnega varstva z ustanovitvijo specializiranih oddelkov na ministrstvih ter sodiščih (v) hitra odprava ustavnih neskladnosti ter sprejetje jasnih in eno-stavnih zakonov. Zgolj stabilnost, predvidljivost in učinkovitost pa same po sebi ne zadostu-jejo za vzpostavitev spodbudnega poslovnega okolja, temveč je v 21. stoletju, kjer je osrednja gonilna sila globalizacija, nujno potrebno ustvarjanje konkurenčnosti z ustrezno prilagoditvijo davčnih politih in zmanjšanjem (vstopnih) birokratskih ovir. Možnosti za napredek in ustvarjanje sinergij med birokracijo ter poslovnim okoljem je veliko, pri tem pa ne smejo ostati prezrti interesi vseh deležnikov in zasledovanje na tej podlagi utemeljenih legitimnih ciljev ob hkratnem ohranjanju socialne pravičnosti. Tako je na primer s kadrovskega vidika pomembna manjša davčna obre-menitev plač perspektivnega kadra, ki ima v nasprotnem primeru desti-mulativne in celo odvračalne učinke. Z vzpostavitvijo enostavnega režima nagrajevanja z zaposlenih s poslovnimi deleži družbe, pa se poleg spod-bujanja produktivnosti, motivacije ter »podjetniškega duha« zaposlenih, je obenem poskrbi tudi za povečanje produktivnosti ter uspešnosti družb in ni vodi v povečanje investicijskega interesa. Z vidika investitorjev, zlasti mednarodnih, pa je nadalje pomembno poskrbeti za poenostavitev postopkov ta in Slove ustanovitev in rednega poslovanja ter davčno ugodnejše obravnave hol-sve ding družb, v povezavi s tem pa je priporočljiva rešitev tudi vzpostavitev t.i. iz » intellectual property box« režimov, ki imajo funkcijo ohranjanja in spod-kov bujanja raziskav in razvoja v lokalnem okolju preko nižje obdavčitve dohodka iz zadevnih virov. nskih zdravni � *Igor Angelovski nca slove Igor je partner in vodja davčnega oddelka v Odvetniški družbi Ketler & onfere Partnerji o.p. d.o.o., članici združenja Karanović, ter izkušen odvetnik na področju bančnega, finančnega, insolvenčnega, korporacijskega in davčnega XI. K Sp prava. Pri svojem delu svetuje vodilnim mednarodnim kot tudi globalnim odb podjetjem ter poslovnim bankam in finančnim institucijam pri številnih udn transakcijah, vključujoč finančna/korporacijska prestrukturiranja t.i. M&A o po transakcij. slovno Izobrazba: okolj � Institute for Law and Finance (ILF), Frankfurt, LL.M. Finance e vs. bi � Pravna fakulteta v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, univerzitetni diplomiran rokr pravnik in znanstveni naziv magister prava acija – Članstva: prido � Odvetniška zbornica Slovenije bivan � Mednarodna odvetniška organizacija (CCBE) je in o � Član upravnega odbora Davčno svetovalne zbornice Slovenije (DSZS) hranjanje 84 kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije 85 Spodbudno poslovno okolje vs. birokracija – pridobivanje in ohranjanje kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji Poti do hitrejšega razvoja poslovnega okolja v Sloveniji How to Hasten Development of the Business Environment in Slovenia Bojan Ivanc* � *Bojan Ivanc Bojan Ivanc je glavni ekonomist GZS, direktor Inštituta za strateške in gospodarske raziskave d.o.o. (ISGR d.o.o.), član NS NLB Skladi, član sveta CMSR (Center za mednarodno sodelovanje in razvoj) ter podpredsednik CFA dru- štva Slovenija. Njegove naloge so oblikovanje gospodarskih napovedi ter jeni podpora GZS pri socialnem dialogu, nacionalnih in sektorskih politikah. V preteklosti je delal kot finančni analitik v dveh bankah. Je reden kolumnist Dela in Financ, objavlja pa tudi članke v Bančnem Vestniku, strokovni re-ta in Slove viji za bančništvo. Je aktualen član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja v Kabinetu predsednika vlade in strateškega sveta za davke na sve iz Ministrstvu za finance. kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Spodbud Od laboratorijev do vodstva: vloga no poslo »deeptech-a« in biotehnologije vno oko pri strateškem gospodarskem lje vs. bi razvoju v Braziliji rokracija – pri From Labs to Leadership: The Role dobivan of Deeptech and Biotechnology in je in ohr Brazil‘s Strategic Economic Evolution anjanje 86 kako Mona Oliveira* vostnega kadra in investicij v Sloveniji � *dr. Mona Oliveira She is the CEO and founder of Biolinker, a synthetic biology startup that ma-sters genetic engineering technologies for the accelerated production of re-combinant proteins with lower risk of failure. It was ranked among the Top 10 Biotech startups in Brazil in 2022 and 2023. In 2019, it was recognized as XI one of the Top 500 Biotech startups globally by Hello Tomorrow and was in . Ko the top 40 at the Wolves Summit 2018. Dr. Oliveira was a finalist for the Finep nfe Women Innovators program in 2021 and won the Outstanding Award for ren USP Alumni in Innovation and Entrepreneurship in 2022. In 2023, Biolinker ca was awarded as one of the top 8 best Brazilian foodtech startups and was slove listed as one of the „100 Start-ups to Watch“ by Globo‘s Small Business & n Big Business magazine. They were finalists in the Falling Wall competition in ski Germany and in the Hicool competition in China. This year, they were fina-h z lists in the Brazil Conference Harvard & MIT competition in Boston and are dra serving both the Brazilian and European markets. vnikov iz sveta in Slove nije Sodelovanje znanstvenikov in gospodarstvenikov iz diaspore in Slovenije The Best Practices of Cooperation Between Slovenian Scientists and Entrepreneurs 87 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 88 lovenijen S iaspore iz d ospodarstvenikov in g PREDSEDUJOČI 89 izr. prof. dr. Darijo Križ nanstvenikov i Sodelovanje z Rojen in vzgojen v Malmöju na Švedskem, staršem priseljencem iz Slovenije (takrat del Jugoslavije), ki so začeli z novim življenjem v novi državi. Imel je srečo, da je odraščal v družini s skromnim ekonomskim statusom, kjer so spodbujali poštenost, radovednost, trdo delo in vztrajnost – ideale katerim sledi še danes. V osnovnošolskih letih na Rosengårdsskolanu v Malmöju in v srednješolskih letih na Malmö Latinskolanu je bil izpostavljen številnim različnim jeni kulturam, tako v razredu kot v košarkarski ekipi, v kateri je igral. Tam je pridobil dragocene izkušnje s spoštljivim in pozitivnim sodelovanjem z ljudmi iz različnih kulturnih okolij. ta in Slove sve Vrsto let je pomagal v očetovi družinski delavnici za natančno mehaniko iz (v Malmöju), kjer je učenje upravljanja z varilnimi stroji, rezkalnimi stroji kov in stružnicami zelo spodbudno delovalo nanj. Tam se je prvič srečal tudi z vodenjem knjig, pripravo ponudb za stranke in razvojem mednarodnih sodelovanj s podizvajalci. nskih zdravni Z magistrskim študijem kemijske tehnologije na Inženirski šoli Univerze v Lundu, je pričel svojo akademsko kariero. Štiriletni študijski program je nca slove z odličnimi ocenami zaključil v zgolj treh letih. Sledil je predklinični del študija medicine in doktorat iz biokemije. Nato je bil imenovan za docen-onfere ta (izrednega profesorja) za biokemijo. Njegov prispevek k znanstvenemu XI. K področju vključuje 33 objavljenih recenziranih člankov. Sodeloval je pri Sod izobraževanju dodiplomskih študentov, predvsem pri mentorstvu magistr- elo skih nalog na Oddelku za čisto in uporabno biokemijo (Univerza v Lundu, vanj Švedska). Večkrat je bil povabljen kot član komisije za ocenjevanje doktor- e zn skih disertacij na univerzah v Lundu, Linköpingu in Uppsali. anstv Vzporedno z akademsko kariero je kot podjetnik in inovator gradil in raz- enik vijal visokotehnološka podjetja. Njegova strast do znanosti in medicine ov i je bila vedno močno prisotna. Sposobnost združevanja tega znanja z ino- n go vacijami za zagotavljanje tehnologij s pomembnim vplivom na svet pa je spo bila gonilna sila njegovih mnogih izumov in projektov. Posebej ponosen je dar na uspešno uvedbo inovativnih krvnih testov za pse, mačke in konje, ki se stve uporabljajo po vsem svetu za diagnosticiranje, spremljanje in zdravljenje nik vnetij. Njegov prispevek k inovacijam vključuje 14 podeljenih mednarodnih ov iz d 90 patentov. Njegove podjetniške dejavnosti so privedle do ustanovitve 5 jav- ia nih delniških družb in zbranih skupno 15 milijonov EUR začetnega kapitala spo in subvencij. re in S Prav tako je kot častni konzul Slovenije na Švedskem vključen v različne lov javne funkcije, kjer spodbuja in olajšuje razvoj in sodelovanje na področju enij gospodarstva, kulture in izobraževanja med Slovenijo in Švedsko. e Darijo Križ Kiliansgatan 6B, 223 50 Lund Sweden Telephone: +46 (706) 791 800 (Mobile) Email: dario.kriz@euris.org XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije lovenijen S iaspore iz d ospodarstvenikov in g PREDSEDUJOČI 91 Bogdan Šalej nanstvenikov i Sodelovanje z Born in Ljubljana, move to Brazil in 1960, under graduate in Business school,graduate studies in political science, university professor, entrepreneur in electronic and electric, lighting fixtures and devices, industry with factories in six countries and JV with Fuji, GE, Simon.Former Chairman of Chamber of industry of Minas Gerais State in Brazil, Brazilian representative to BIAC OECD, Vice President of Brazilian Confederation of Industries, first Slovenian Consul General h. c.in Brazil, Special envoy for LAC of Ministry je of foreign Affairs of Slovenia, board member of various companies as well ni Fulbright Comisision in Brazil and Adjunct fellow of CSIS, Washington, DC, and Konrad Adenauer Stiftung. ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Sodelovanje znanstvenik Slovensko gospodarstvo v svetu ov in g in sodelovanje s Slovenijo ospodar Slovenian Diaspora Business Community stven Partnering with Slovenian Business ikov iz d 92 ia Bogdan Šalej* spore in Slovenije Slovenski izseljenci so se v svetu uveljavili kot podjetniki. Brez finančnega kapitala ampak s trdim delom so ustvarili konkurenčna podjetja na vseh področjih in vsepovsod. Ustanovili so tudi poslovno finančna združenja, najstarejše je SNPJ ustanovljena 1904 v ZDA, ki obstoja še danes. Dandanes je preko 4.000 podjetnikov povezanih v 30 gospodarsko poslovnih organi-zacijah v mreži SGBN, ki uporablja digitalna orodja in UI za te povezave. Ali ta mreža predstavlja, kar je v procesu samostojnosti predstavljala, »soft XI power« za slovensko državo in slovensko gospodarstvo pri internaciona- . Kon lizaciji le tega? Zelo malo. »De facto« je to neizkoriščen kapital, ki deluje fere na vseh kontinentih in zajema preko milijardo in petsto milijonov potro- nc šnikov. V prvi vrsti je vzrok v tem, da za vladne institucije ta potencial ni a slove prioriteta. V ta okvir spadajo tudi gospodarske organizacije kot OZS, GZS, n SBC itd. in »last but not least« je, da se je struktura slovenskega gospodar- skih stva v zadnjih letih menjala, to je največji izvozniki so tuje multinacionalke, zd globalnih slovenskih korporacij ni, »mittelstand« pa išče v glavnem bližnja ravni tržišča, bivša jugo, tradicionalni partnerji kot Nemčija. kov iz Najti bo treba novo obliko sodelovanja, tudi z novimi generacijami. sve Medsebojno poslovno sodelovanje med slovensko diasporo se povečuje in ta i tako postaja eden od temeljev vzdrževanja slovenskosti v svetu. Z Slovenijo n Sl pa dokler državni zavirajo namesto pospešujejo to sodelovanje, pa obstaja ove pot B2B! POSLUJ S SLOVENCI IN ZMAGUJ. nije lovenije � *Bogdan Šalej n S Born in Ljubljana, move to Brazil in 1960, under graduate in Business school,graduate studies in political science, university professor, entrepreneur in electronic and electric, lighting fixtures and devices, industry with iaspore i factories in six countries and JV with Fuji, GE, Simon.Former Chairman of z d Chamber of industry of Minas Gerais State in Brazil, Brazilian representative to BIAC OECD, Vice President of Brazilian Confederation of Industries, first Slovenian Consul General h. c.in Brazil, Special envoy for LAC of Ministry of foreign Affairs of Slovenia, board member of various companies as well Fulbright Comisision in Brazil and Adjunct fellow of CSIS, Washington, DC, and Konrad Adenauer Stiftung. ospodarstvenikov in g 93 nanstvenikov i Sodelovanje z jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Sodelovanje z SLOAR – trgovsko, gospodarsko in nans tehnološko sodelovanje med Argentino, tvenik Slovenijo in Slovenci po svetu ov in gos SLOAR – Trade, Economic and podar Technological Cooperation Among stven Argentina, Slovenia and Slovenians Abroad ikov iz d 94 ia Martin Križ* spore in Slovenije Najprej bi se rad zahvalil Svetovnemu slovenskemu kongresu za vabilo in ker nam je omogočil, da smo danes tukaj prisotni, žal le virtualno, a imamo vsakdanje obveznosti z našimi podjetji, ki jih ni mogoče odložiti. Smo SLOAR - mlada, skromna in uspešna gospodarska zbornica s sedežem v Republiki Argentini. Ustanovili smo jo argentinski poslovneži, podjetniki in strokovnjaki s slovenskimi koreninami. X Zgodovina Slovencev v Argentini sega v tri velike valove, prvi val v sredini I. K 19. stoletja, ki se je naseli v notranjosti Argentine, in dva vala emigracije v onf 20. stoletju. Naši predniki so tisti, ki so prišli v Argentino po drugi svetovni eren vojni, z veliko truda in predanosti, so najprej delali pri delodajalcu, nato pa ca s se osamosvojili z ustanovitvijo številnih podjetij, hkrati pa so izobraževali love svoje otroke, ki so danes strokovnjaki na vseh področjih. nskih Zadnji priseljenci so v 90. desetletju ustanovili slovensko - južnoameriško zd gospodarsko zbornico, ki je po več kot desetletju v veliki krizi leta 2002 ravni prenehala delovati. Leta 2021 pa se je enajst predstavnikov in lastnikov kov podjetij, skupaj z dvema strokovnjakoma iz prve, druge in tretje generacije iz s slovenskih korenin, srečalo in ustanovilo Slovensko argentinsko gospodar- vet sko zbornico. To je bilo mogoče zaradi zagnanosti in motivacije veleposla- a in nika Briana Berganta in konzula Hermana Zupana, ki nas spremljata ves Slove čas od začetka. nije lovenije Ustanovitelji in člani zbornice SLOAR, smo podjetniki, trgovci in strokovnjaki, hkrati v svojih dejavnostih ustvarjamo in izboljšujemo dodano vrednost, n S delovne vire in izboljšave življenja z našimi dejanji. Danes nas je že trideset članov. SLOAR je sodobna, dinamična, usmerjena v bodočnost in najbolj iaspore i privlačna za nove generacije in bodoče udeležence; vztrajno delamo za z d dosego tega cilja in vabimo nove in mlade talente, da se nam pridružijo. Poslanstvo SLOAR je spodbuditi, okrepiti in izboljšati komercialno, gospodarsko in tehnološko izmenjavo med Argentino in Slovenijo. Za nas, Slovence je značilna pozitivna naravnanost, vztrajnost in resnost. To so vrli-ospodarstvenikov i ne, ki jih imamo v SLOAR vedno v mislih, obvladamo tudi slovenski jezik, kar n g je velika prednost. Medtem, ko smo napredovali s slovensko povezavo, smo ugotovili, da je primerno najprej okrepiti odnos med nami, tukaj v Argentini, nato regionalno, najprej z Brazilijo, zahvaljujoč pomoči SLOBRAZ, in hkrati 95 katero koli svetovno destinacijo, kjer so Slovenci. Zato sta obe državi kot nanstvenikov i prehod na regionalne trge Južne Amerike, Evrope in drugih držav. Svet, ki deluje s SGBN. Delo »kot ekipa« je pomembno in temeljno. To nas je motiviralo, da smo Sodelovanje z ustanovili ekipo SLOAR z naslednjimi cilji: � Ustvarjamo okolje za srečevanje in povezovanje strokovnjakov, trgov-cev in podjetnikov. � Spodbujamo stike med partnerji in ustanovami. � Povezujemo poslovneže, strokovnjake, trgovce in podjetja. � Organiziramo in sodelujemo na različnih dogodkih in sestankih. � Poskrbimo ali poizvemo za tržne raziskave. jeni � Prispevamo z znanjem in izkušnjam, ki ga imajo partnerji skozi svoje dolgoletne izkušnje. ta in Slove � Spodbujamo komercialne in industrijske promocije. sve Kaj razvijamo: iz kov � Stike in povezave med podjetniki, trgovci in strokovnjaki. � Stalni stik z veleposlaništvom republike Slovenije v Argentini. nskih zdravni � Objavljamo poslovne priložnosti. � Sodelovanje pri ustvarjanju izdelkov in storitev, ki se odzivajo na različ- nca slove ne zahteve trga. � Sprejemamo in sodelujemo s poslovneži, ki obiščejo Argentino. onfere XI. K Sod � Povezali smo se z SLOBRAZ in regionalnimi podjetji, ki izmenjajo znanje elo vsakega trga. vanje z � Ustvarjamo virtualni zemljevid podjetij in strokovnjakov v Argentini. nans � Sodelovanje z SLOBRAZ nam zagotavlja znanje in programsko opremo tven ter nam omogoča, da razširimo virtualni zemljevid na Južno Ameriko in iko svet. v in go � Sodelujemo z SGBN, glede svetovne mreže. spod � Sodelujemo s PGZ. arstve Naša vsakodnevna dejanja nikov i � Stalna virtualna srečanja s sorodnimi organizacijami. z d 96 ia � Stiki z vladami. spore i � Obiski podjetij in promocija. n Slo � Objavljanje novic. venij Institucionalne povezave: e Urad Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za zunanje zadeve republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve republike Argentine, Državni Zbor Republike Slovenije, Veleposlaništvo republike Slovenije v Buenos Aires, EUROCÁMARA v Argentini, SLOBRAZ, SSK, SGBN, UCEMA, GZS, PGZ, SPIRIT SLOVENIJA Naši partnerji: TECNICA ELEMEC S.A., GABER MADERAS S.A., TALLERES CROVARA S.A., X KOVINAR S.A., LABORATORIOS CKC, AEQUAS CONSULTING, JAKOS S.A., I. K Ing. JORGE KOMAR, OBLAK HNOS., BRIGANTI, ITERPACK | GRUPO HZ, onf PAPELERA DEL SUR, BIOHZ, VIDRA, INTERPAK, INNOVA PACK, SELOMAT, eren SELECTA, FARMOGRAFICA, BEYGA HUMAITA, BAJDA S.R.L., Mgr. ANTONIO ca s MARIN, DIGITALWORKS, OMEGA BURSATIL SA, SABIC RESORTES-FABRICA love DE ELEMENTOS ELASTICOS SA, GABER MADERAS SRL, GREDAN SRL, SELAN nsk ASESORES DE SEGUROS, Lic. MARIA SILVINA SINKEC, POLJE S.A., BARTOLO ih z BAJDA S.A., CMA PARAGUAY, ARSLONGA dravni Kaj smo izvedli: kov iz � Nešteto stikov med podjetniki, svet � Equinox, a in Sl � CMA py – LUVIK… ove nije lovenije Projekti za v bodočnost: n S � Vabiti in vključiti nove talente in podjetnike � ….. iaspore i Podjetja, ki delujejo s konceptom čistega okolja: z d � Grupo HZ Papelera del Sur (reciklaža papirja in kartona) � Biohz (reciklaža papirja in kartona) � Vidra (celoten cikel Agroganade) ospodarstvenikov in g � Behiga Humaitá (Gozdarstvo) � Laboratorio CKC (Bio fertilizantes) 97 � Bajda SRL (Reciclado de maderas) nanstvenikov i � Oblak HNOS (Odprtine z visoko toplotno učinkovitostjo) � Industrias Kras Sodelovanje z � Bartolo Bajda � *Martin Križ Rojen leta 1964 v Argentini, sin Brede Elene Černič in Bojana Križa. Po izo-brazbi sem strojni tehnik in ne diplomirani inženir, z več kot 40 let izkušenj in dela v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu in trgovstvu. Zadnjih 32 let sem del BAJDA SRL, podjetja z več kot 70-letnimi izkušnjami je v lesni in sodarski industriji, z izvozom in uvozom v več kot 15 držav. Več kot ni 30 let zastopam naše podjetje v različnih gospodarskih institucijah, kot so zbornice, zveze in drugi. ta in Slove Z vsem tem znanjem in zagnanostjo številnih poslovnežev v Argentini smo pred dobrima dvema letoma ustanovili SLOAR, Slovensko argentinsko go-sve iz spodarsko zbornico. v kateri imam privilegij biti izvoljen za predsednika. kov Od mladih let, sodelujem tudi s slovenskimi organizacijami v Argentini. Čeprav sem rojen v Argentini, so me starši naučili slovenski jezik, navade in običaje, zato sem slovenski Argentinec, na to sem zelo ponosen biti Argentinec in Slovenec. nskih zdravni nca slove onfere XI. K Sodelovanje znanstvenik Vzpostavljanje mostov med Slovenijo ov in g in Nemčijo na področju farmacije ospodar Building bridges between Slovenia and stven Germany in the field of Pharmacy ikov iz d 98 ia Dejan Lamešić* spore in Slovenije Izmenjava in povezovanje znanja, izkušenj, tehnologij in kadrov med različnimi družbenimi deležniki je ključnega pomena za ustvarjanje, izboljšanje raziskovalnega in gospodarskega okolja. Ta izkušnja prav tako odločno pripomore k visoki stopnji osebnostne rasti, kjer lahko posameznik razvija svoje potenciale in s tem pripomore k razvoju družbe nasploh. V predavanju ponazorim svojo karierno pot, od študijskih začetkov v Sloveniji, študentske izmenjave v Nemčiji na raziskovalnem področju, do XI prve zaposlitve v farmacevtskem razvoju, doktorskega študija in do direk- . Kon torja razvoja v farmacevtskem podjetju. Pri tem predstavim izzive, s kate- fere rimi sem se soočal v novem okolju in pristope ter spoznanja, ki so to pot nc pospešila ali olajšala. a slove Na dnevni ravni sodelujem na eni strani z majhnimi, virtualnimi biotehno- nsk loškimi podjetji in na drugi strani z velikimi farmacevtskimi korporacijami ih z pri razvoju in proizvodnji zdravil. Pri tem si prizadevam, da bi bili povezani dra in vpeti tudi z lokalnimi in mednarodnimi univerzami, inštituti, ki razisku- vnik jejo na širšem interesnem področju. S tem razvijamo in sooblikujem nove ov iz pristope k reševanju izzivov v farmacevtskem razvoju in gradimo nove sve kompetence. Vzpostavili smo sodelovanje z eno izmed vodilnih nemških ta i univerz, s katero sodelujemo pri sprejemu študentov za večmesečne pra- n Sl kse, prav tako redno omogočamo raziskovanje in izdelavo magistrskih na- ove log na področju farmacevtskega razvoja. Nadalje smo uspeli vzpostaviti nije lovenije program, kjer v sodelovanju z univerzo omogočamo raziskovalno delo v okviru doktorske naloge. Ti pristopi omogočajo zgodnje prepoznavanje no-n S vih talentov, njihov nadaljnji osebni razvoj, hkrati pa izboljšujejo nadaljnje zaposlitvene možnosti v perspektivnem okolju. iaspore i Pri sodelovanju s slovenskimi znanstveniki in gospodarstveniki je še prez d cej odprtih možnosti za nadaljnji razvoj. Trenutna sodelovanja potekajo v okviru (so)mentorstva študentov in manjših projektov. Nadaljnje možnosti sicer vidim v povezovanju z inovativnimi slovenskimi podjetji, ki delujejo na farmacevtskem področju. Iskanje in vzpostavljanje novih priložnosti za so-ospodarstvenikov i delovanje je nujno za ustvarjanje izboljšanih možnosti za izobraževanje in n g odpiranje vrat v mednarodni prostor. Ustvarjanje mostov in kroženje znanja med znanstveniki in gospodarstveniki v Sloveniji in tujini je ključnega pomena za izmenjavo idej, vzpodbujanje inovacij in s tem povezane višje 99 dodane vrednosti in nadaljnji razvoj slovenske družbe. nanstvenikov i --- Sharing and connecting knowledge, experience, technologies and per-sonnel between different societal stakeholders is crucial in creating and Sodelovanje z improving the research and economic environment. This experience also strongly contributes to a high level of personal growth, wherein the individual can develop its potential and thus contribute to the advancement of society in general. In my talk, I will illustrate my career path, from my beginnings as a student in Slovenia, to an exchange student in Germany in the research field, to my first job in pharmaceutical development, to my doctor studies and to the role of director in a pharmaceutical company. Here, I present the challenges I encountered in my new environment and the approaches I have taken jeni and insights I have learned that have accelerated or facilitated this journey. On a daily basis I collaborate with small, virtual biotech companies on the ta in Slove one hand, and large pharmaceutical corporations on the other in the de-sve velopment and production of medicines. Therefore, I strive to be connec-iz ted and involved with local and international universities, institutes that kov are active in the broad field of interest. In this way we are developing new ways to overcome challenges in pharmaceutical development and building new competences. We have established a cooperation with one of the le-nskih zdravni ading German universities, with which we collaborate in hosting students for several-month internships as well as regular opportunities for research and thesis work in the field of pharmaceutical development. We have also nca slove been able to set up a programme where we facilitate doctoral thesis research in collaboration with the university. These approaches enable early onfere XI. K Sod identification of new talent, and extend personal development, while im- elo proving future employment prospects in a promising environment. vanje z There are many open opportunities for further cooperation development na with Slovenian scientists and business colleagues. Current collaborations nstv are in the framework of (co-)mentoring of students and minor projects. I enik see further opportunities in possible cooperation with innovative Slovenian ov i companies operating in the pharmaceutical field. Finding and creating new n go opportunities for cooperation is essential to create improved educational spo opportunities and open doors to the international environment. Creating dar bridges and knowledge flows between scientists and business people in stve Slovenia and abroad is crucial for the exchange of ideas, the stimulation nik of innovation and the related increase in added value and further deve- ov iz d 100 lopment of Slovenian society. iaspore in Slo � *dr. Dejan Lamešić venij Študij enovitega magistrskega študija farmacije na Fakulteti za farmacijo e Univerze v Ljubljani je z odliko zaključil leta 2014. Doktorsko disertacijo s področja farmacevtske tehnologije, razvoja in proučevanja farmacevtskih pomožnih snovi je opravil leta 2020, prav tako na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. V času študija je prejel več nagrad za raziskovalno delo: fakultetno Prešernovo nagrado, Krkino nagrado za raziskovalne do-sežke in 3. rektorjevo nagrado za Naj inovacijo Univerze v Ljubljani. V letu 2020 je prejel tudi prvi podeljen patent na območju ZDA. Prav tako je tekom študija v okviru večkratne študentske prakse svoje znanje izpopolnjeval na Institutu za farmacevtske znanosti Univerze v Freiburgu. V sodelovanju med Fakulteto za farmacijo in Lekom, članom skupine Sandoz se je leta 2014 zaposlil kot raziskovalec v farmacevtskem razvoju na področju generičnih XI. zdravil. Poklicna pot ga je leta 2018 vodila v Nemčijo, kjer se je zaposlil kot Kon vodilni raziskovalec na področju razvoja zdravil z novimi zdravilnimi učin-fere kovinami v podjetju Catalent Pharma Solutions. Od leta 2022 je direktor na n področju farmacevtskega razvoja, pri čemer z različnimi ekipami vodi ra-ca s zvoj zdravil za različne indikacije v začetnih in poznejših fazah kliničnega love preizkušanja ter implementira nova zdravila v proizvodni proces. Posebej se ns ukvarja z uporabo podatkovne znanosti in digitalnih tehnologij za izboljšakih nje razvoja in proizvodnje zdravil. Je avtor več raziskovalnih člankov in dveh zd patentov na področju farmacevtskih znanosti, prav tako je član farmacevt-rav skih združenj v Sloveniji in v Nemčiji. nikov --- iz sve He completed the pharmacy study at the Faculty of Pharmacy, University ta of Ljubljana, in 2014 with honours. He finished his PhD thesis in 2020 in in S the field of pharmaceutical technology, development and evaluation of love pharmaceutical excipients, also at the Faculty of Pharmacy, University of ni Ljubljana. During the studies, he was the recipient of several awards for je lovenije his research work: the Faculty Preseren Prize, the Krka Prize for Research Achievements and the 3rd Rector‘s Award for the Best Innovation of the University of Ljubljana. In 2020, he was also granted with the first patent in n S the USA. During his studies, he advanced his knowledge at the Institute of Pharmaceutical Sciences, University of Freiburg, as part of several student iaspore i internships. In a collaboration between the Faculty of Pharmacy and Lek, a z d Sandoz company, he assumed a research position in 2014 in pharmaceutical development in the field of generic medicines. In 2018, his career path led him to Germany, where he joined Catalent Pharma Solutions as a principal scientist in the pharmaceutical development with novel active pharmaceutical ingredients. Since 2022, he has been in the role of director of pharmaceutical product development, working with different teams to develop ospodarstvenikov i drug products for early and late stage clinical trials and to implement these n g in a manufacturing environment. He has a keen interest in leveraging data science and digital technology to enhance drug product development and manufacturing. He has authored several research papers and two patents 101 in the field of pharmaceutical sciences and is a member of pharmaceutical associations in Slovenia and Germany. nanstvenikov i Sodelovanje z jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Sodelovanje znanstvenikov in gospo Predstavitev Grupo Trieste darstven Presentation of Grupo Trieste ikov iz d 102 ia Martin Mavrič* spore in Slovenije Predstavitev družbe Trieste na povezavi tukaj. � *Martin Mavrič S svojim vizionarskim pogledom in osredotočenostjo na inovacije vodi Grupo Trieste. Pri njenem poslanstvu zagotavlja varne in trajnostne rešitev za dro-XI bljenje kamnin. Njegovo strokovno znanje in predanost odličnosti zagota- . K vljata, da je Trst zanesljiva izbira za projekte, ki zahtevajo visoko kakovost onf in okoljsko odgovornost. eren Z Grupo Trieste širi svoje poslovanje preko državnih meja, pri čemer Rompex, ca s eden od produktov podjetja, že uspešno posluje v tujini, v državah, kot so love Peru, Kolumbija, Paragvaj in Urugvaj. Perspektiva je osvojiti še več držav in n razširiti poslovanje drugih podjetij te skupine v tujino ter njihovo strokovnost ski in inovativnost prenesti na nove trge. h zd Po besedah Martina, ustanovitelja in predsednika skupine, Trieste ponuja rav izvedljivo rešitev, ko uporaba konvencionalnega razstreliva zaradi bližine nikov naseljenih območij, okoljskih omejitev ali veljavne zakonodaje ni mogoča. iz Grupo Trieste se je dokazal v sodelovanju z vodilnimi nacionalnimi podjetji, sve prispeval k prelomnim projektom v državi in se uveljavil kot referenca na ta trgu drobljenja kamnin. in Sl Martin Mavrič je član Gospodarske zbornice Slovenija-Brazilija / Slobraz od ove decembra 2022. Martin, ki je po rodu iz Argentine, sin slovenskih staršev, se nije je leta 2006 preselil v Brazilijo, kjer si je ustvaril družino in ustanovil Grupo lovenije Trieste. Ta skupina je priznana po svojem strokovnem znanju pri drobljenju kamnin brez uporabe eksploziva. n S Grupo Trieste je pionir pri uvajanju inovativnih tehnologij drobljenja kamnin. Razvili so ROMPEX, napravo za drobljenje kamnin na osnovi kemikalij, in iaspore i BlastoGas, ki uporablja zemeljski plin. Poleg tega je skupina razširila svojo z d dejavnost z ustanovitvijo PRESTOSERV, ponudnika storitev na področju ru-darstva, jeklarstva in gradbeništva, ter JH Pre-moldados, specializiranega za proizvodnjo in montažo poslovnih in industrijskih hal iz montažnih beton-skih blokov, s predhodno ulitimi betonskimi bloki. ospodarstvenikov in g 103 nanstvenikov i Sodelovanje z jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Izdajatelj in založnik Svetovni slovenski kongres Slovenian World Congress Linhartova c. 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 24 28 550 e-pošta: info@slokongres.com spletna stran: www.slokongres.com Odgovorna urednica Sonja Avguštin Čampa 104 Urednica Nina Frlan Grafična priprava Benjamin Pezdir s.p. Organizator konference Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z MIK Celje Slovenian Global Business Network Gospodarsko zbornico Slovenije Institutom »Jožef Stefan« in Univerzo Alma Mater Europaea Konferenco omogočajo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu MIK d.o.o. Yaskawa Slovenija d.o.o. BTC d.d. Jagros d.o.o. Univerza Alma Mater Europaea Marand d.o.o. Riko hiše d.o.o. Častna pokroviteljica Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar Leto izdaje 2024 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 199214595 ISBN 978-961-6700-39-9 (PDF)