Vinciji nagrado nesen! vestnikov Mesečnik četrtek, januarja 2005, '1®. številka Pomurci smo prešerni ljudje, zato nas pri Penu toliko bolj veseli, da je tak tudi poet murske krajine. Skupaj z nami boste lahko pe(s)nili spet na polne lune dan, 24. svečana. Tone in Miha, to je lepi par! Tekal —januar 2005 | Sodelovanje Župan illJ nekdanji župan« Čeprav je marsikdo prepričan, da sta prejšnji in zdajšnji gornjeradgonski župan vsak na svojem bregu, Pentute odkrivajo, da ni čisto tako MIHA VODENIK (s kupico in v plašču) in ANTON KAMPUŠ (s kupico, a v jopiču) sta konec leta 2004 menda ugotovila, da so se zadeve v občini preveč zaostrile in je nujno sodelovanje. Predvsem gre za projekt, ki je širšega, kar regijskega pomena, to pa je gradnja avtoceste od Lenarta do Lendave. Kako si bosta avtocestne naloge razdelila, je še skrivnost, vsekakor pa si lahko, sodeč po prijaznih nasmeških obeh, obetamo tvorno {in aktivno-konspirativno) cestno politiko. Napovedi, ki to več niso V letu 2005 ( bomo na konju Veliko intervjujev, tudi usodnih za človeštvo ob murski reki, je s kamero posnel BOJAN BALAŽIČ. A trenutek, ko so ga ujele Pentute, je gotovo eden najtežjih v njegovi karieri. Odločil se je namreč, da bo prijazno nagovoril štirinožnega sogovornika. Ta mu je bojda zatrdil, da bomo v letu 2005 vsi v naši lepi deželi »na konju«. Pentute samo upajo, da tukaj, v SV Sloveniji, ne bomo na koncu leta samo še »večji konji«, kot smo bili doslej (ali bolje: osli). frbo Žurnalistke VESA Geza G. bo pometal pred svojim .., pragom, seveda. Tako se je odločil, ko je ondan prišel iz službe in doma opazil, da je na dvorišču polno (odpadlega) listja. Ostalo je še od jeseni, pa ka« ko kot novinar (KMEČKI GLAS in še kje) nikoli nima časa, da bi ga pometel Zdaj se je dokončno odločil, da napravi red. In to kar z brezovo metlo, Id jo je kupil takoj nato, ko so mu odobrili nizkoobrestni kredit v banki, ki jo vidite v ozadju Nataša + Nataša Te pa daj, ka mo ti malo ge pijsala. Medtem ko si ena pridno zapisuje in beleži, druga križem rok čaka na boljše čase. V bistvu pa je to le videz, ki vara - pišoča NATAŠA se namreč piše GIDER in je VEČEROVA dopisnica, križemroksedeča pa je po priimkih BRULC -ŠIFTARJEVA in ji kot murskovaiovski novinarki ni treba pisati Nekje zunaj dosega pentutarskega fotoaparata je namreč (njen) mikrofon, ki beleži vse tisto, kar si Večerova Nataša zapisuje. Tekal Pozor!!! J Še sreča, da imate Pentute! Sicer ne bi vedeli, da se je občinska uprava mesta MS na čelu z novim županom odločila, da poostri nadzor nad prometnimi prekrškarji. Tako bosta od danes (četrtek, 27. januar 2005) na soboških ulicah dva nova redarja, ki sta se usposabljala na ulicah britanske prestolnice. Šolanje v LONDONU sta uspešno prestala MILAN JERŠE (levo, prej novinar Vestnika) in GEZA FARKAŠ (desno od levega, prej humorist). Njuna naloga bo vsej prej kot lahka: kaznovati vse, ki v središču (ali na obrobju) Sobote napačno parkirajo Pentute jima želijo veliko uspeha pri delu - posebno zato, ker je največ napačnih parkiranj prav vbližini Žute kuče. Vam pa polagamo na dušo: od danes (če berete v petek: od včeraj) bodite posebej disciplinirani, saj Milan in Geza obljubljata, da bosta nepopustljiva. Skrajno! dič V MS zaposlili dva (2) nova prometna redarja -IM pgn januar 2005 Novi «u?baF ROUTE mer Tekal Pravi balonarji so direktorji, pa umetniki Nafta sre razliva po berta Če se pa bojin, ka me špricne! V LENDAVI ta čas slavijo naslov najboljše žogobrcarske ekipe v drugi slovenski ligi, »Naftaši« so hkrati polfinalisti za SLO-pokal. Za predsednika kluba, enega vodilnih mož glavnega pokrovitelja, MIRKA HORVATA se je končalo sanjsko leto 2004, novo pa je pričakal s še večjim optimizmom. Nafta pušča sledove po vsej Sloveniji in Mirko upa, da bodo naftni madeži zajeli tudi NOVO GORICO (nasprotnik Lendavčanov v polfinalnem tekmovanju za pokal in ta čas najboljša SLO-ekipa). Obenem so Lendavčani naredili tudi dober posel z Murinimi »odpadki« (pa naj nam igralci ne zamerijo Ne viipaš potejgniti? Letošnja zima je ponudila \ toliko sončnih ur, kot jih ni premoglo zadnjih deset zim skupaj. In čeprav je to letm čas, ki motoristom prislovično ne ustreza, jih je prav sonce zvabilo na plan -člani največjega prekmurskega motokluba GRON-SKA STREJLA (zakoj pa nej »grunska«7] so sklenili, da se dobijo v Radencih in potem na dveh kolesih na daljujejo pot skozi Ljutomer, Bistrico (ne katerokoli, ampak srednjo), Lendavo, končajo pa (kot se spodobi) v Soboti. Ker je bila svetloba sonca preveč vabljiva, so se jim pridružili še motoristi iz Radenec in Prlekije, pri Žuti kuči pa je z njimi pokramljal tudi prvi mož SLO-vojske, general LIPIČ. Pentute poročajo, da je prvi človek SLO-vojske bojda pripravljen tudi sam sodelovati pri naslednjem silvestrskem gronskostrejlaškem motoiz-letu. par rešuje »fuzbalerje Priiem nogometnem klubu regije (za zdaj) je čedalje Vr°če. Tako je vsaj sklepati po opravi obeh, ki ju vidite "Penfotki« in ki naj bi bila najnovejša pridobitev v ■stvij sobo Ste prvoligaške ekipe. ' 0 novem naj bi tako podjetnik in eden največjih Usarjev MIRKO HANŽEKOV1Č (levo) skrbel za pravilno u,’avnoteženo prehrano nogometašev ML1RE, -p. BRIGITA BAVČAR pa bo poslej odgovorna za r ''’^ko promocijo kluba, na katerega je v zadnjih Padlo kar nekaj sumničenj Predvsem v zvezi s poslovanjem. bi' ' bosta nova člana upravnega odbora uveljavila, konc poročali kaj kmalu, saj se bo v začetku marca SLO žogobrcarski zimski premor Grunska strejla (f tou vdarila), vej je pa že 2005.!!! Ondan je klikur ENDRE GONTER re prostosti* povelj suhega zraka v ateljeju, šel B°1T1 iakko pričara le ‘n se je odločil za zračne širjave, ki ti ji prvega toplozračni balon. Za pomoč je P mU ,e rade znvarovalničar ja regije, RUDUA C1 \mel vrli Endre W ob strani. A po fotografiji sodec, j balonarski Kar neka, težav, preden je »zakurbla« . teOT Pentute in Rudi ne poročajo, a i kvečjemu ^■arev, ki ga drži v levi roki pomaga Nasprotno Kdo pravi, da je za motorist(k)e premrzlo? januar 2005 Jure Z Pogled na z ledom pokrito gramoz pred katero so zmrzovali gledalci, mei Sedem mož iz operativne enote gornjeradgonskih potapljačev, ki sicer šteje dvanajst član0’1 se je ob koncu sezone, na Štefanovo (26. decembra 2004), potapljalo v gramoznici v Podgrad Pogumni možje, ki so v vsaki nesreči v vodi takoj pripravljeni pomagati, so, od leve. Bo115 Pučko, Robi Lipič, Boris Brus, Bogdan Šajnovič, predsednik GAPORE, Tomaž Munda spredaj Marko Šajnovič, vodja operative, ter Poldi Klemenčič. Gramoznico je prekrivala sedem centimetrov debela ledena plošča, voda pa je bila »ogr®^ na 4 stopinje Celzija. Nič groznega in nenavadnega za sedmerico, ki je podobnih pogoj6'' navajena že z intervencij. Prva intervencija po vaji v letu 2005 je bila že 2. januarja, k®1* ženska pri Konjišču padla pod led. Na srečo so bila dovolj med potjo na kraj dogodi posredovana navodila, in ko so prispeli, je ponesrečenka že bila na suhem. V letu 2004 s* intervenirali trikrat ob utopitvah, pomagali so pri nekaj spustih po Muri in skrbno vzdržal kondicijo. Tudi v 2005. bo podobno, želijo si le, da bi bilo potrebnih čim manj intervencij, čepi^ so nanje vedno stoodstotno pripravljeni. Ob operativni potapljaški ekipi v okviru GAPORE aktivno sodeluje še trideset članov ob^ spolov, različnih starosti in poklicev Na leto se jih usposablja do sedem in tisti najbolj pogum1 si pridno pridobivajo zvezdice {rangi usposobljenosti]. Najmanj tri zvezdice so potrebne -delo v operativni potapljaški ekipi Kot vsako prijetno druženje, se je tudi potaplj0 dan ob gramoznici v Podgradu končal sproŠc^ Za konec je raztegnil harmoniko potapljač Rajh, ki vedno zna poskrbeti za dobro ratr Priprave po prihodu na prizorišče se začnejo z oblačenjem v potapljaško opremo. Kljub dobri op* remljenosti je zaradi visokih cen za takšne priložnosti na voljo le tako imenovana mokra obleka, suho imajo le eno za primere, ko reševanje zahteva daljše bivanje pod vodo. So se navadili, da so mokri, in ni problema. Pa tudi strahu ne poznajo. Še zlasti tisti pred zaprtim prostorom bi bil lahko usoden... Ultramaratonec Martin Strel je velik prijatelj gornjeradgonskih potapljačev. Predlani so skupaj preplavali reko Muro od izvira do izliva. Ko je lani premagoval veliko kitajsko reko, je Robertu Šajnoviču poslal tole sporočilo: »Res je Jang-cenkijang nekoliko večja reka kot Mura, vendar Kitajcev le ne zamenjam za prijatelje ob Muri.« Sporočilo je še vedno shranjeno v Robertovem mobitelu. In Martin Strel je prišel tudi na Štefanov potop. Zanimalo ga je veliko stvari, čeprav je plavalec in ne ... in tako potekajo zadnje priprave pred vstopom v vodo, ki jo obkroža ledena ploskev. V teh trenutkih je najpomembnejše še enkrat preveriti in pregledati vso opremo. To vedno opravi vodja potopa, ki potem prek vrvi spremlja par in komunicira z njim s potegi vrvi. Potapljača se gibljeta v polmeru petih metrov in sta med seboj povezana. Če se oddaljita, je to znak za alarm in ukrepanje drugega potapljaškega para. Naj bo promocijski potop ali resna intervencija, potapljači vedno upoštevajo zelo stroge varnostne ukrepe. Član mora imeti željo, voljo, mora biti zdrav, se izobraževati po strogih pravilih in navsezadnje je pomembno tudi gmotno stanje, saj si mora opremo, razen tiste za operativno delo v reševalni ekipi, kupiti vsak sam. Potapljač v polni opravi je na kopnem neroden, zato mu na poti do vode vedno pomaga kolega brez oprave. Takole je Bogdana Šajnoviča na cilj pospremil vodja potopa Franc Fartek ... Potapljaška reševalna enota pri gornjeradgonskih gasilcih, ki je vključena tudi v Potapljaško zvezo Slovenije, deluje že trideseto leto__________ GAPORA konc# potapljač. Ampak voda je njihov skupni medij. Takole so mu predstavili sistem povezanosti med potapljačema pod vodo. Občutki v vodi so prijetni. Pozimi je voda brezhibno čista, le do tal se ne smeš spustiti, da ne dvigneš mulja, pravijo potapljači. Obleka je sicer mokra, vendar nič zato. Polde in Bogdan, ki prihajata iz vode, sta se pobahala z naslednjim komentarjem: »Najlepše je, ko stopiš iz vode. Lahko bi se do golega slekel in bilo bi ti prijetno toplo.« loženje. Penovci pa želimo gornjeradgonskim potopil0 čim več podobnih dogodkov in čim manj re intervencij! YESTMIK29 ZEMLJA PLESE bo z nami? Kaj bo z našo Zemljo? Plimski val, valovanje plime, cimami je za Iva centimetra premaknil zemeljsko os in zdaj se vrtimo drugače, kot smo se prej. Zemlja ni več nasajena na isto os. Kdo ve, kakšne bodo posledice nove gravitacije? ^am nas bo zanesla pot, če se nenadoma odtrgamo od svoje poti in zbezljamo v ^solje, odpleše m o svoj tango izginjanja?________________________________________ Pred dnevi so se v Parizu zbrali znanstveniki in razpravljali o tem, kakšna bo fizika jutri. Sodelovalo je vec velikanov znanosti, med njimi kar nekaj Nobelovih nagrajencev. Nekaj od njih je odgovorilo na vprašanje, ^1 je največji problem, ki trenutno muči človeštvo, 'čbelovec Georges Charpak misli, da človeštvo vstopa Popolnoma novo znanstveno obdobje, a vsak od nas bi moral delati na sebi, da bi bil tako pripravljen na dogodke, ki so pred nami. Za Nobelovca Masatoshija ■oshiba je največji problem religija, posebno mo-noteistične religije, kot so krščanstvo, islam, judaizem. oina velika religija, ki m agresivna, je budizem Razlog 1 je v tem, ker budizem priznava več bogov. Kadar Veriamemo v enega samega boga, potem je tisti, ki veruje v ! hgegaboga, takoj naš sovražnik. To je osnovni izvor Sovraštva pa tudi vojn: spomnimo se samo krščanskih križarskih pohodov. Iz tega bi lahko povzeli, da je Problem današnjega trenutka vsakršna nestrpnost med -dmi Globalna neenakost v razporeditvi bogastva je ■ tako nerešljiv problem, s katerim smo stopili v ' aindvajseto stoletje. Jez med bogatimi in siromašnimi vsak dan povečuje. Iz teh 1SProtij nastajajo vojne, ^ttiila pa še dodatno zap-stvari ter vplivajo na n^r&lc in zdravje odvis- ov Cene mamil so nam-sta drastično padle: ec-1 k mogoče dobiti na mo'1'vogalu, stane di-"! sendviča, kokte, ,. "'rv:p žepnine. Mladi so kar iznajdljivi '■ nabavljanjem, ku o m jemanjem koka- 4BNOKMA Lise« vračka. speeda metunfeta-p« marihuane, in skunka, da govorimo o LDS, tripu ali 2e omenje-'Grr- ecstasyju. Slednega proizvajajo v naši bližini, na Češ-m tako v velikih Nižinah prihaja tudi k '6ro Statistika pravi, da (čuj že vsaka dvajseta °seba, starejša od petnajst tet, uživa mamil®« ■ mabis uživa 163 mih '‘"’a ljudi, stimulanse, kot > 1G Watasy, pa štiriintrideset 'bilijonov odvisnikov. Petnajst milijonov ljudi se je 'ru'ath.o opij in heroin, 113 kokain okrog štirinajst bilijonov Takšni so namreč Danes so te p°datki Združenih narodov iz let nčnih podatkov mnogo višje, čeprav pravi s amesto njih se ni' k kjh mnogi uživalci mamil umr ’ se v velikih Izjavi o novi mlajši uporabniki- a . prepovedan, pestih odrekajo alkoholu, ki je tako m ge ter raie jemljejo mamila. Pod vplw ve BMW-je po ^-e. ko na primer mladeniči na ur0. se ulicah s hitrostjo 230 kilo s smrtnim V drug avtomobil' ^TTa prepovedane stvari Sploh se je pokazalo, da pr P državljanov. ‘ abšeju duhovno in moralno s Arneriki. Pred pomnimo se, kako je bilo s Prob’b'CXa januarja 1920, pQhnosenjK|eMt hm leti, točno sestnaj g iške ustave, v veljavo osemnajsti aman m ve(j točenja skaterim^, uvedli prohibicijo, popolno p oroisUji 11 bivanja alkoholnih pijač. »Suhi r ln propad ^^rni puritanci in tako povzročil).P prej -7kivtm morale. Točili in pi i $ pašalil »Bil komik Groucho Marx se je uprav jrUžbeni ek treznoj vse do prohibicije'.« 1BVO Kriminalci ‘ riment je obrnil življenje v državi na g anj2irali 50 alkoholni monopol m povsod org p^n tajne krčme, »špelunke«, kamor so zahajali celo najbolj spoštovani m častni meščani na kozarec pijače. Boj za velika tržišča se je vodil z mitraljezi in poboji pri belem dnevu, medtem ko so korumpirani politiki in policija grmadili milijone dolarjev. To je šlo tako daleč, da je bila kršitev zakona najbolj preprosta stvar na svetu. Celo ameriški predsednik Harding se je hvalil, kako ima v Beli niši bogat bar brez sadnih sokov. Val gangsterizma in korupcije je razdelil Američane na »suhe« m »mokre«. Na koncu je vsem postalo jasno, da je prohibicija najbolj nora ameriška napaka. Šele decembra 1933 je predsednik F. D. Roosevelt ukinil omenjeni amandma, ki je, kot so zapisali novinarji: »Iz angelov ustvaril zveri.« Toda znanstveniki, zbrani v Parizu, mislijo, da našemu zdravju, življenju, obstoju škodujejo tudi AIDS, grožnje z jedrskim orožjem pa tudi vremenske spremembe. To, kar vse je zgodilo v Jugovzhodni Aziji, je dokaz, da se zna narava kruto pošaliti, presenetiti ljudi in jih v trenutku več tisoč uničiti Za takšne naravne katastrofe ni zdravila. Tudi sama zemlja je utrujena, naveličana naše nav zočnosti in.malomarnosti do nje. Mogoče nas prav zaradi tega tu in tam kaznuje, poskuša spraviti k pameti, strezniti, da ne gledamo ves čas izložbe, segamo v denarnice L in govorimo po mobitelih, f marveč odidemo v naravo, poskrbimo za njeno nor malno dihanje, življenje. Včasih nas vzradosti novica, da so znanstveniki premagali virus otroške paralize, da se je ob cunamiju pokazala človeška solidarnost, ki sicer ne bo povrnila lepote dežele in obudila mrtvih, bo pa poskušala pokriti luknjo, ki je nastala v zavesti ljudi, da ima zemlja, na kateri živimo, svoj bioritem in da nam včasih kljub svojih lepotam, različnim izvorom goriva in vode ni naklonjena. Naše stoletje pa je zaznamovano s še enim nerešljivim problemom: s suženjstvom. Kdo bi mis lil, da še vedno obstaja: učili so nas, da je to preteklost, vezana za Afriko in Ameriko. Podatki protisu-ženjskega društva iz leta 1991, najstarejše takšne organizacije za monitoring, s sedežem v Londonu govorijo, da je nasvetu po definiciji Združenih narodov še vedno več kot 220 milijonov sužnjev. Organizacije za človekove pravice mislijo, da je tudi ta številka prenizka, vendar je nemogoče priti do natančnih podatkov, pri čemer sodijo, da na vsakega sužnja prideta po dve ženski sužnji in otroci. Prav zaradi tega je Unesco (Organizacija Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo) lansko leto razglasil za leto boja proti suženjstvu. Velik uspeh so lani dosegli aktivisti CS1 (Christian Solidarity International - Krščanska mednarodna solidarnost), ki so v zadnjih nekaj letih od sudanskih Arabcev odkupili 7725 sudanskih črncev, sužnjev. Približno pol milijarde sužnjev pa po svetu še vedno pričakuje osvoboditev. Neverjetno, vendar je res. Branko ---------januar 2004 Jožef Horvat, poslanec DZ RS Mo/ pogled na Pomurje z gledišča poslanskega sedeža se od pogleda pred zadnjima državnozborskimi volitvami razlikuje predvsem glede odgovornosti, ki na trenutke povzroča občutke nočne more. Misli se stekajo v prizadevanja za večjo blaginjo prebivalk in prebivalcev Pomurja, predvsem tistih, ki zmorejo najmanj. Čeprav je namenila država v zadnjih letih razvoju Pomurja izdatna sredstva, se negativni gospodarski in demografski trendi niso ustavili niti upočasnili. Pomurje tako ostaja najslabše razvita slovenska (statistična) regija in dosega manj kot polovico BDP na prebivalca osrednje slovenske regije. Dinamika razvoja je skromna, saj je stopn ja rasti BDP skoraj dvakrat manjša od stopnje rasti BDP za celotno Slovenijo. Podjetja v Pomurju s tujim kapitalom lahko preštejemo na prste dveh rok. V zadnjem desetletju beležimo najmanjši prirastek novih podjetij in s tem novih delovnih mest, to pa prinaša prvo mesto med regijami po deležu brezposelnih prebivalcev. Na dlani je ugotovitev, da Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ne daje pravih učinkov. Njegova logika delovanja "od spodaj navzgor" je vse prej kot primerna za Pomurje. Zaostajanje Pomurja ostaja definitivno akuten politični problem. Razvoj se pripelje po avtocesti Opisano stanje sicer v ničemer ne zmanjšuje mojega ponosa ob v Ljubljani izrečenih izjavah "sem iz Pomurja’’, čeprav gre tolikokrat o Sloveniji zapeta "zgodba o uspehu" v Pomurju žal na vižo žalostinke. Odpira se vprašanje: kdo v naši državi Sloveniji zastopa interese Pomurja oziroma regij nasploh? Ker formalne vmesne ravni upravljanja med dizavo in občinami ni, vsi pa veliko govorimo o tako imenovanih ’.regijah«, je vprašanje še toliko umestnejše. Odgovor je preprost: vpliv regij v sedanjih upravljavskih strukturah na obeh ravneh - nacionalni in regionalni - ni institucionalno organiziran, pač pa je odvisen od posameznikov in kvečjemu posameznih interesnih skupin in je kot tak praktično zelo zelo slab. V naši družbi torej nimamo učinkovitega sistema preverjanja in ravnotežja interesov nacionalne ravni napram regionalni preprosto zaradi sistemske neorganiziranosti slednje. Edino regionalne razvojne agencije lahko opredelimo kot zastopnike regionalnih interesov in kot take tudi tiste, ki se pogajajo za regionalna proračunska sredstva tako na nacionalni kot tudi doma na regionalni ravni. Seveda bo pogajalska pozicija regionalcev v pogajanjih za nacionalna sredstva močnejša, če bodo RRA-ji znali poskrbeti za skupni nastop na nacionalni ravni. Ocena je, da dosedanje aktivnosti regionalnih in lokalnih razvojnikov” ne kažejo dovolj razvojne ambicioznosti, vsaj kar zadeva ustvarjanje novih kvalitetnih delovnih mest. V Pomurje bomo morali pripeljati kapital, podjetnike in programe in vse to po avtocesti. Glede slednje smo se pomurski poslanci, ne glede na strankarsko pripadnost, poenotili, da je to naša prioriteta številka ena. Glede razvojnega denarja za Pomurje nisem skeptik. Ta pa bo zares razvojno porabljen, če bomo sposobni v Pomurju formirati operativni menedžment, ki bo sposoben izdelati razvojno strategijo Pomurja in jo seveda tudi udejanjiti. V januar 2005 in p^n vju 30 Vsaka igra je otrok S Srečkom Centrihom, igralcem in režiserjem ter članom gledališke skupine, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Ivana Kaučiča Ljutomer, sva se za pomenek dogovorila kar v njemu zelo domačem okolju, ljutomerskem kulturnem domu. Z izjemno visokim gospodom z nasmejanim, prijaznim obrazom in močnim, globokim glasom smo se pogovarjali o njegovem delu ter čarih gledališča in gledališke igre. Kako dolgo se že ukvarjate z gledališčem ? »Nekako sem slutil, da bo to vprašanje prišlo in sem se tudi malo pripravil. Jaz sem prišel v kulturno društvo leta 1969, odigral sem 35 vlog, zrežiral sem deset predstav, od tega sem imel 14 glavnih vlog. Ker so se nad delom v gledališču navdušili tudi v Križevcih, sem jim priskočil na pomoč. Zaseden sem pozimi od ponedeljka do petka, v soboto in nedeljo pa se učim vlogo.« Pa vseeno, kaj vas je navdušilo za gledališče? »Živo se spomnim Dežele smehljaja. Kot otrok sem sedel v prvi vrsti in se nisem mogel načuditi, kako lepo je to. In takrat sem rekel, da bi jaz to delal.« In ste končali čisto v drugih vodah. Zaposleni ste namreč na ljutomerskem Elektru... To je bil splet okoliščin. Včasih so te potisnili tja, kamor je šlo najhitreje Pa nikoli niti nisem kazal kake pretirane nadarjenosti. Nisem deklamiral v šoli ali pel v pevskem zboru. Mene je bolj zanimal rokomet. Vse to pa sem odrival. Nato pa me je čisto slučajno na ulici srečal igralec in me vprašal, ali bi šel igrat Finžgarjevo Razvalino življenja Povedal sem le nekaj stavkov, vendar je bil na predstavi neki ptujski režiser, ki je rekel: Med vajo x igralkama Ljubo Erhatič in Miro Rebrnik Žižek “Veš, fant, iz tebe pa še nekaj bo ” Našemu režiserju Stanetu Kralju pa je dejal, naj se me drži. Od tega je sedaj že skoraj 40 let, ki so minila kot bi trenil« Gledališko predstavo, ki jo boste zaigrali, izberete vi. Kako pa sestavite igralsko zasedbo? Pripravite avdicijo? »Ne, nimamo avdicije. Igralce izberem izmed naših članov Jaz pravo osebo za vlogo vidim. Jo ocenim in rečem, ti boš to. Do sedaj sem imel sredo. S tistimi, ki jih poznam, tako ali tako ni težav. Vem, kakšen obseg znanja ima jo, kam segajo, kako hitro se bo kdo v vlogo vživel, ali je izrazit komik, imamo pa tudi takšnega, ki je primeren le za vlogo župnika in ga za drugo vlogo recimo sploh ne moremo uporabiti. Glede na izkušnje jih pač izbereš.« Kakšna razlika je med igranjem in režiranjem? »Približno takšna, da v avtobus naložiš ljudi in ga pelješ, kot režiser pa si obenem vodnik, igralci pa sedijo in te poslušajo in gledajo.« Pa vas igralci poslušajo? »Jaz pravim tako. Tistega, ki ga gledališče veseli, tistemu ni treba nič razlagati. Ko sem bil mlad in ko sem šel na zmenek, in če sem imel dekle rad, sem šel eno uro prej tja in sem po dogovorjeni uri čakal še eno uro, če je ni bilo. Pa mogoče še pol ure, za vsak slučaj, in šele potem sem šel domov. Tako je tukaj. Če imaš ti gledališče rad, te že samo vleče. Ko dobiš svojo vlogo, se jo želiš čim prej naučiti. Čim bolj se želiš poistovetiti, čim bolj jo osvojiti, biti na odru, to te vleče.« Koliko časa pa je potrebno za učenje, režiranje, skratka pripravo gledališke igre? »Za vse predstave, ki smo jih odigrali, smo imeli vaje maksimalno tri mesece. Kar je bilo pri prejšnjih režiserjih pravo čudo. Tam so vlekli šest mesecev ali celo še več Pri nas traja dva meseca, in pol in predstava mora biti na odru. Letos se je malo zavleklo, ker smo lansko leto, ob stoti obletnici kulturnega društva, igrali tri predstave in smo bili vsi izmučeni. Dogovorili smo se, da damo na oder nekaj lahkega, da bomo kontinuirano vsako leto nekaj delali, nič kaj zahtevnega. Drugače pa se vsako leto po poletnih počitnicah dobimo prvi dan šolskega leta in imamo premiero okrog 15. marca. Trenutno pripravljamo igro Šoferji v politiki, premiera pa bo 18. marca.« Kakšne gledališke igre pa najraje igrate? »Nam leži predvsem angleška komika, je hitra, odprta, zahtevna, temperamentna, ima polno elementov, ki jih naši igralci dobro obvladajo in jih, seveda, naši gledalci dobro sprejmejo. In zato nam Angleži ležijo. Res pa je, da pač včasih moraš malo kolobariti, zato zaigramo še kakšnega Hrvata pa Slovenca.« Je bila med tistimi 35 vlogami, kolikor ste jih že odigrali, kakšna, ki vam je bila posebej všeč, za ka tero se vam je zdelo, da ste se vanjo prav posebej vživeli? »Na to pa nikoli nisem pomislil.« Ali pa mogoče celotna predstava, igra? »No, igra, ki se rm takrat sicer ni zdela tako dobra, je Vaja zbora. Z njo smo imeli velike težave. Igralci so bili stari lisjaki, ki so se mi upirali. Niso hoteli iti po mojih stopinjah, a smo pozneje vseeno našli skupni jezik. Recimo, zdaj mi je všeč Kunejeva igra, ki jo še vedno igramo, z naslovom Med dvema ognjema. To je izredno dobra predstava, dobra režija, kostumografija je odlična, sceno smo odlično postavili pa tudi igralci jo izredno dobro odigrajo. Mislim, da smo jo odigrali že 36-krat. Smo pa imeli celi kup stvari Jaz pravim, da je vsaka igra edinec, vsaka igra je otrok, ki raste z nami, vsako imamo radi.« Pa vendar je komedija Vaja zbora na vaši tabli, kamor vpisujete odigrane predstave, napisana z rdečo barvo... Srečko Centrih, režiser in igralec ljutomerske gledališke skupine »Ja, Vaja zbora pa je zapisana z rdečo barvo zato, ker smo bili leta 2000 z njo državni prvaki. V stotih letih se nam je to zgodilo prvič, da sta tako publika kot žirija igro ocenili za najboljšo. Ta predstava se igra po mojem mnenju tudi v naših življenjih. Pač povsod, kjer se ljudje zbirajo Mogoče so jo ravno zaradi njene življenjskosti ocenili tako dobro.« Najprej ste bili igralec. Zakaj ste se odločili, da se podate še vreziserske vode? ■■Zato, ker drugega ni bilo To se je zgodilo zelo hitro. Jaz sem igralec. Nikoli nisem o tem niti razmišljal. Dolga leta je bil režiser Stane Kralj, jaz sem pod njegovim vodstvom igral veliko predstav. Tam okrog leta 1992 pa se mi je zdelo, da je v meni več neke energije, bil sem nemiren in vse skupaj se mi ni zdelo dovolj temperamentno. Pa sem rekel, da ne bom več pri gledališču, da bom šeL ker mi nekako ni šlo, nismo mogli priti skupaj. Morate vedeti, da se nismo prepirali, jaz sem se pač naveličal. Nato pa so mi igralci rekli, ti, kaj pa, če bi ti poizkušal režirati. Moj odgovor je seveda bil, da o tem nikoli nisem razmišljal. Pa so rekli, pa ne razmišljaj. Tako sem naenkrat ostal sam. In trenutno nimam naslednika, čeprav ga vsi iščemo. To je skrb in sam bi nekako rajši igral. Ampak zanes Ijivo še nekaj let ne bo tako. Saj bo že prišel kdo, pred mano je bilo veliko režiserjev in tudi za mano jih bo. Ampak zdaj trenutno ga ni In sem zaradi tega žalosten Vsi pravijo, da se stari ljudje oklepajo funkcij in jih nočejo spustiti iz rok. Jaz pa bi rad, a ne morem. Mladi imajo na stvari druge poglede, bolj moderne, mogoče bolj zdrave, bolj šolane, bolj iz sveta potegnjene.« Kako se pa mladi vključujejo v gledališče? »Mi bi imeli veliko več mladine, če bi pisci pisali tudi dosti več »mladih« vlog. Zdaj pa imamo po Jurij Zaune dve taki vlogi v predstavi. In ne moreš 18 let starega dekleta v vlogo neke oabi^ Na žalost ne moremo. Imamo mlade igrale* Letos sem se celo odpovedal eni stared dobri igralki, da sem vključil eno mlado, bomo poizkušali držati neko kontinuit^ tudi v letih. Da pa bi delali kakšne mladini otroške predstave, za to pa je seveda potreben čas. In jaz ga, na žalost, nmi^ Mogoče, ko bom šel v pokoj in bom imel časa. Samo kaj, če pa potem, ko konc0)t gimnazijo in ko pridejo malo k »pameti«, r ni več nazaj, ker tukaj nimajo možno5' Malokdo se namreč vrne.« Odigrali pa ste že tudi monokomedij0 »To je bilo bolj za šalo. Sicer pa sva sedal vezi s Tonetom Partljičem, ki mi je oblju^ da bo zame napisal eno monokomedijf-sva nameravala narediti letos, ampak se^ vseeno tako zavzet, da o tem ne meh razmišljati Je pa rekel, da bo zade'f pripravil, tako da bo mogoče naslednje 1^ Kaj je vam kot režiserju največje P'' nanje, ki vam ga lahko kdo da, izreče’’ »Zdaj, če bi začel patetično, bi rekeL ' publika ploska To ni res. Meni je prijetno tam nekje po deseti predstavi, _ vidim, da radi igrajo. In če igralci igral1'I veseljem, je bilo to dobro narejeno, sem do0* razdelil vloge. Sem prišel na tisti melos, ■ _ tisti avtobus, na katerem se igralci radi vo^1 to je najlep®6 Vanja Pcdl’1^! januar 2005 mniiKsi Čeprav živijo v različnih pokrajinah in kilometre daleč, jih p^n še vedno družijo družinske vezi in odnosi, kakršne lahko imajo le brati in sestre, ki so se skupaj skozi otroštvo in mladost prebijali v svet odraslih in na koncu pridobljene izkušnje uporabili tudi na delovnih področjih, pri tem pa so zelo uspešni. Za trditev, ki smo jo zapisali, gotovo lahko povemo, da velja tudi za Matejo Hauser Podlunšek, ki je direktorica Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice za Pomurje, ter za njena brata Mitjo, ki je Pomemben člen Preventa v nemškem Wolfsburgu, ki je središče avtomobilske industrije, in Miho, ki je nepogrešljivi del reševalne ekipe v Radljah.__________________ Sončni žarki nad Mateja, Mitja in Miha v botaničnem vrtu v Innsbrucku prekmursko ravnico Zgubljena denarnica , ^adlje, ki so sicer z eno nogo na ' '■ boškem, z drugo pa na Štajerskem, so . isttti kraj Hauserjevih, vendar je atej,, jo[go v Pomurju, da je "" 1 ob Muri vzljubila skoraj enako ljubi hribe okoli Radelj, čeprav je l menila drugače. Prvič je naše "' obiskala v tretjem razredu osnovne e Bili so na izletu, kosili so v res-. Družbene prehrane v Murski in Mateja je tam izgubila de-'ko. Še prej so obiskali Filovce, kjer p ■ JOncarju kupila veliko črno vazo, občutki o naši pokrajini mso bili ^oljši . kljub temu se je čez leta zaradi r°ke vrnila na prekmursko ravnico in .. ' sončnega zahoda ugotovila, da od rdečih večernih sončnih u se do naslednjega dne pos ^udi in pokrajine, da bi ~ ’'Odnje jutro zasijali še močneje. Glede ,Jr delovno mesto vidi podobno p tudi v pomurskem gos- Za arstVu da je veliko priložnosti razcvet, potrebne so le Urere ki jih imamo veliko, le >e treba. Njena služba je v c r da je kakor njena institucija v 1 koordinatorja in povezovalca _ Podarstva v regiji, ki tukajšnjim hk etiem daje vso podporo in pomoč, 1 Pa opozarja na priložnosti iz ” s,e®r tirti, kije zapisan jadralstvu, fotografiji, ki je nastala na letališču, sta Miha in Mateja. okolja, v katerega smo tesno vpeti, in ki vpliva na dogajanje na področju gospodarstva. Pridnost in delavnost Poleg tega smo v deželi ob Muri tudi pridni delavci. To je Mateja opazila tudi pri svojih sosedih v Tropovcih. Pridnost in delavnost ter trdoživost so skozi Strica in nečak se ponavadi sicer igrajo s kockami Lego, toda tudi traktor je včasih dobrodošel. odraščanje Hauserjevi prinesli tudi v sedanje življenje. Mateja je večino časa preživela pri babici, saj sta bila oče in mama v službi. V bližini sta bila gozd in smetišče, ki je bilo za Hauserjeve otroke pravo pustolovsko okolje. Igrače so bile vedno takšne, kot so se našle v naravi. Ko so prišle k hiši punčke, pa so nosile obleke, ki jih je Mateja šivala sama iz krpic odpadnega blaga, ki ji ga je podaril babičin življenjski sopotnik, ki je bil zaposlen v tekstilni tovarni Okus »Moje punčke so imele vedno obleke brez rokavov, ker je bilo take pač najlažje sešiti,« se spominja Mateja. TUdi Mitja in Miha zlagata kocke Pri petih letih je Mateja dobila bratca. Rodil se je Mitja, ko je bila stara enajst let, pa še Miha. V Mitju je bilo vedno polno raziskovalnega nemirnega duha. »Nedaleč od hiše je tekel potok m otroci so se igrali ob vodi in Mitja si je prerezal podplat tako globoko, da so se prikazali živci. Niti enkrat ni zajokal, temveč se je čisto sam s prerezanim podplatom odpravil do kilometer oddaljene hiše, in to s čevljem, polnim krvi,« je povedala Mateja. Njegova vztrajnost in vzdržljivost se poznata tudi danes v njegovi službi. Najprej je bil zaposlen v lesnem podjetju v Radljah, nato pa je dobil zaposlitev v Preventu, ki se ukvarja z izdelavo prevlek za avtomobile, in bil poleg, ko so vzpostavljali Preventovo podjetje v Splitu, nato pa se ni mogel odločiti, ali bi šel v Brazilijo ali Nemčijo. Na koncu se je odločil, da bo ostal bliže domu in odpotoval v Wolfsburg. Svoje delo opravlja z vsem srcem Mateja je bila navdušena nad logistiko in nad vso proizvodnjo, ki so jo vzpostavili v Nemčiji, še posebno nad pristopi, ki jih ima podjetje Wolkswagen, katerega dobavitelj je Prevent. »Toda nisem odpotovala tja, da bi se ukvarjala z gospodarskimi odnosi v tem avtomobilskem mestu, temveč da bi skupaj z bratom preživeli nekaj nepozabnih dni,« smo izvedeli od Mateje. Mitja je bil odličen Mateja in njen sin Tine na izletu v gradu Mokrice gostitelj, še največ veselja pa je pričaral Matejinemu sinu Tinetu, saj je njegov stric menda eden največjih poznavalec kock Lego v njihovi družini in zaradi Tineta včlanjen tudi v klub prijateljev kock Lego. Tine zlaga kocke tudi s stricem Miho, ko se z Matejo odpravita v domače Radlje. »Lahko bi rekla, da še vedno tradicionalno skupno preživljamo praznike. Takrat se zbere vsa družina. Nazadnje smo bili tako skupaj za božič. Vsak je moral pripraviti darilo za vsakega in predstavljate si, glede na to, kako velika družina smo, kako velike so bile škatle, ko smo jih morali v avtomobilih peljati domov,« smo izvedeli. TUdi dopuste Mateja, Mitja in Miha načrtujejo tako, da vsaj nekaj dni preživijo skupaj. Mitja pride takrat iz Nemčije, saj ga zaradi razdalje sicer bolj malo videvamo, se pa slišimo s pomočjo telefona. Z Mihom pa se pokličeva vsak dan, razen takrat, ko je on v službi. Je namreč član reševalne enote in uživa v svojem delu na terenu, čeprav včasih traja od zore do mraka. Pri vsem tem pa je najbolj pomembno, da ga imajo ljudje na terenu radi,« je povedala Mateja. Določiti datum_________________________ Ker je najstarejša, si Mateja še vedno jemlje pravico, da je ona tista, ki odloča in uresničuje, kadar gre za skupne stvari. Tako je bilo tudi že v otroštvu. Mitja in Miha pa sta vedno tista, ki dajeta povode za odločitve oziroma dejanja. Tako bo gotovo tudi tista, ki bo določila datum, ko se bodo naslednjič srečali. Mitja in Miha pa bosta tista, ki jo bosta poklicala in ji povedala, da je že skrajni čas, da se spet vidijo, čeprav je od njihovega zadnjega skupnega dneva minilo manj kot slab teden časa. Dejan Fujs I p^n 32ŠRSTB januar 2005 Kdo ste, dr. Vrbnjak? Doktor hospitant Spričevalo Za specializacijo v kirurgiji je moral dr. Vrbnjak zaprositi za enoletni brezplačni dopust. Poleg dogovora in odobritve dopusta z vodstvom mariborske bolnišnice mu je moral dopust odobriti tudi komisar Oblastne samouprave mariborske oblasti Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dr. Leskovar. Številno dopisovanje na relaciji dr. Vrbnjak, Splošna bolnica Manoor in Oblastna samouprava, plačane takse, kolki in objava v Uslužbenskem listu pričajo, da do dopusta doktor ni prišel enostavno in z lahkoto. kr 2.500 kg. Vsako leto v °Ceansk’' 'a vrsta Nbe preseli iz glol;an na °bmočje otoka uaraVa ' Ins,i otoka so neokrnjena er r(r Prečudovite plaže, mangrove hi za naše pojme nimajo Za življenje, kakršnega ^hobijn ! ' (nimajo elektrike, avto- V’ trgoVin in službe). Neiz polnjevanje teh pogojev ti omogoča, da uživaš v trenutku. Domačini so se pred 15 leti zaradi boljšega zaslužka preusmerili iz ribištva v gojenje alg, ki jih prodajajo na Japonsko tržišče za proizvodnjo kozmetike. SULAWESI - tradicionalne pogrebne ceremonije Zaradi velikih razdalj med otoki sva poletela do otoka Sulawesi na notranjem letu do glavnega mesta Ma kasar. 350 km dolgo pot v notranjost otoka sva prepotovala z najetim kombijem skupaj z dvema Kanadčankama Lindo (50) Saly (45) Naš cilj je bilo mestece Rantepao v pokrajini Tana Toraja. Posebnost pokrajine so njeni prebivalci, ki že dolga stoletja kiju bujejo vplivom drugih verstev. Uspelo jim je ohraniti svojo kulturo in vero. Še enkrat se nama je nasmehnila sreča in sva se na lastne oči lahko prepričala o posebnosti njihovih običajev. Povabljena sva bila na tradicionalno pogrebno ceremonijo, v eno od vasi. Pokojna starka je umrla pred natanko enim letom. Običaj je, da truplo bal zamirajo na tradicionalen način in ga hranijo v eni od dveh sob torajske tradicionalne hiše. Sorodniki prebivajo v sosednjem prostoru, dokler ne zberejo dovolj denarja za pogrebno ce-remomjo. Po tradiciji morajo na pog rebni ceremoniji, ki traja tri dni, žrtvovati vodnega bivola. Te živali imajo zaradi pomena na pogrebnih slovesnostih poseben status in visoko ceno. Ne uporabljajo jih za delo, na riževih poljih delajo tako imenovani »japonski bivoli« (po naše traktorji) Življenje v Tana Toraji se popolnoma razlikuje od vsega nam domačega. Središče njihovega družabnega življenja so pogrebne ceremonije. Slavijo smrt in odhod duše v onostranstvo. TUdi po smrti ohranjajo stike s svojci (balzamirana trupla obiskujejo, se z njimi pogovarjajo, jih preoblačijo, nosijo jim hrano in pijačo). Trupla shranjujejo vsepovsod, v skalnatih jamah, v skale izdolbenih votlinah, v drevesih, samo v zemlji ne. Vse, kar je lepo, ne traja dolgo. Tako se je izteklo tudi najinih devetnajst dni aktivnega dopusta. Domov sva prišla bogatejša za kar nekaj zanimivih izkušen). Kljub veliki revščini (pov prečna plača je 50 evrov).nisva imela nobenih težav in neprijetnih izkušenj. Ljudje so prijazni in tujcu rade volje pomagajo. Azija naju je ponovno prepričala. Adijo Indonezija - do naslednjič? Sulawesi - starka pri vsakodnevnem opravilu, ko iz kepe posušenega bombaža izdeluje nit, ki jo bo pozneje pobarvala in uporabila za tkanje. Lembongan - moški prebivalci otoka si krajšajo čas s končno pripravljena na petelinjimi boji. mletje. Tanah Lot - najstarejši hindujski tempelj na Baliju. Sulawesi - tradicionalno pokopališče v pokrajini Tana Toraja. Pred grobnico postavijo lesene lutke, izdelane po Sulawesi - tradicionalna tanatorajska hiša, katere streha spominja na ladijski trup. Tana Toraja - darovi sorodnikov in znancev, ki so se udeležili pogrebne ceremonije. Po zakolu prašičev je bila obilna pojedina. Tana Toraja - otroci v tradicionalnih oblačilih na pogrebni ceremoniji. 38 Will Prof. dr. Franc Habe Izjava vladnega ekonomista v resnem intervjuju v resni prilogi: »Poglejte Prekmurje. Tam je veliko možnosti za turizem. Zakaj Murine delavke ne bi mogle postati sobarice, natakarice ali kar koli v turistični dejavnosti? Zakaj se Murini delavci ne bi mogli prekvalificirati v mesarje, zakaj ne bi mogli postati turistični vodniki, vozniki?* Ne vem, ali je mislil resno ali se je preprosto norčeval z območja, ki je za center države bilo in ostaja bogu za hrbtom. Če je mislil resno, potem smo vsi, ki živimo vtem delu Slovenije, res omejeni: turisti kar derejo k nam, mi pa samo tarnamo, da več kot 3 tisoč ljudi v Muri veliko dela, zelo slabo zasluži in pripoprečni starosti čez 40 let nima nobene perspektive več. Res smo osli, da se ne znamo spomniti, da bi jih preusmerili v turizem, da bi tej nepregledni množici turistov stregli dan in noč. Hvala vladnemu ekonomistu. Upam, da so to v Pomurju vsi, ki o čemerkoli odločajo, predvsem pa vodilni v turizmu in Muri prebrali in da se bodo po njegovih napotkih urgentno ravnali. Če pa morebiti z mano vred dvomite o realnosti ekonomistovih zamisli demon taže pomurske socialne bombe, ponujam manj tvegano in morebiti celo realnejšo razvojno vizijo. Lepa Sevničanka Melanija si je vzela za moža bogatega Trumpa, ki ji je ob poroki kupil toliko dragocenosti, da bi jih bilo za tovarno s stotnijo visoko produktivnih delovnih mest. Ni vrag, da v Pomurju ne bi premogli vsaj deset še bolj podjetnih »Melanij*, ki bi zmešale glavo desetim bogatašem po svetu in jih prepričale, da se jim namesto z dragimi prstani, oblekami,, krznom in drugo nepotrebno navlako za ljubezen oddolžijo z investiranjem v donosne projekte v njihovi rojstni deželi. Oni bi že vedeli, v kaj naložiti denar, in vse naše pisarije o razvojnih vizijah regije bi lahko mirno porabili za kurjavo že v tej zimi. Razvojni razcvet brez velikega truda, samo deset lepih in drznih deklet iščemo! Kar mimogrede dve razvojni viziji! Po Einstainu (prav letos je njegova teorija stara sto let} je vse relativno. Četudi sta navidez neumni, bi lahko bili tudi najboljši?! Vam v razmislek. Mene pa ta hip vseeno najbolj skrbi, kje v Soboti bom parkirala, da spet ne dobim »pozdrava* mestnih redarjev, ki se stoodstotno ravnajo po predpisih. In kakšni predpisi veljajo in za koga, da ni parkirišč? Komu naj napišem listek? Veselim pa se predvsem ene stvari. Da so trije Pomurci med nominiranci za nagrado Prešernovega sklada. Pomurje je vendarle še v Sloveniji! urrd-mk Prof. dr. Franc Habe, rojak iz Martjanec, je lani prejel kot prvi slovenski živinorejski znanstvenik prestižno priznanje visokega evropskega združenja za živinorejo. Diplomiral je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na oddelku za živinorejo. Doktoriral je v Nemčiji. Do nedavna je bil redni profesor za splošno živinorejo. Živi v Domžalah. Posebnega pomena so njegova prizadevanj na področju konjereje. Veliko skrbi posveča znanstvenemu delu, publicistiki... Potomec podjetne in številne Franc Habe je bil rojen leta 1943 v Mar tjan-cih v gostilni Vezer (sedanji Šinjor). Njegov stari oče je bil podjeten Prekmurec. V hiši so bile gostilna, pošta, mesnica, ledenica in obdelovali so okoli 40 hektarjev zemlje Redili so govedo, konje in po 50 prašičev Mama, ki je vodila pošto v Martjancih, je bila najstarejša hčerka Geze Vezenja V času »stare Jugoslavije« je bil njen oče predsednik Gasilske zveze Jugoslavije. Leta 1939 se je tako zbralo v Martjancih na gasilskem slavju na tisoče gasilcev iz vse države. Posest v Martjancih sta dedek Geza in njegova žena Anjuska kupila Tu je bila prej poletna rezidenca beltinskega grofa. Tako mi je v čisti prekmurščini nedavno pripovedoval v svojem domu v Domžalah prof. Habe, ki ga domači in prijatelji kličejo Feri. Njegov oče je bil rojen na Vrhniki. Službeno pot prof, geografije in zgodovine je začel na Ptuju. Vezerjevi so imeli tam strica dr. Kuharja, ki ga je Ferijeva mama Irena obiskovala. Tako je spoznala profesorja Habeta in se z njim poročila Ferijev dedek je umrl leta 1939 in je pred tem razdelil bogato Vezerjevo posest na pet delov. Rodovina je bila namreč številna. Včasih je živelo pri hiši tudi po 18 ljudi. In agrarna reforma je zaradi razdrobljenega, lastništva Vezerjeve po drugi svetovni vojni obšla. Po dedkovi smrti je vodila posest babica Oče Habe je bil med drugo svetovno vojno interniran v Dachau. Sina je videl prvič šele po vojni. Feri je živel v Martjancih do leta 1950, ko sta se starša ločila. Oče se je preselil v Postojno. Najprej je predaval v postojnski gimnaziji. Pozneje je bil zaposlen na Inštitutu za raziskovanje krasa. Bil je znan raziskovalec kraškega podzemlja. O tem je izdal precej strokovne literature. Ferijeva mama se je drugič poročila s Karlom Čepregijem, ki je bil njena mladostna ljubezen. Karol je bil sin marijanskega učitelja Feri je bil po ločitvi dodeljen mami. Mamin drugi mož je bil mornariški kapetan. In tako se je trojka znašla na Reki. Drugič se je poročil tudi oče Franc Habe. Obe družini sta imeli pozneje tesne, prijateljske vezi. Čepregi je bil med ustanovitelji Splošne plovbe Piran in tako se je družina znašla v tem mestu. Feri ima v Piranu polsestro. Oče v drugem zakonu ni imel otrok, Feri je v Kopru končal gimnazijo in se odpravil študirat v Ljubljano Kot gimnazijec je bil v Vezerjeve rodbine mladinskih delovnih brigadah trikrat udarnik. Vsako leto je hodil v Prekmurje na počitnice. Stricem, tetam in stari mami je pomagal delati na posestvu. Njegovi prek murski sorodniki pa so se odpravljali kopat na morje. In še danes ima v Prekmurju teti, bratrance in sestrične. Vezi so tesne. Šinjor oziroma Vukan, ki je imel sprva Vezerjevo gostilno v najemu in jo je pozneje kupih je imel prej gostilno v Sebeborcih. Sprva je Habe želel študirati vrtnarstvo, a za to m dobil štipendije. ABC Pomurka pa mu je dodelila štipendijo za študij živinoreje. Med študijem se je učil igranja na harmoniko, pel je v pevskem zboru, razvažal mleko in časopise. Pozneje je vsako drugo noč delal na centralni pošti v Ljubljani. Tam je spoznal brhko Dolenjko Marijo, sedanjo soprogo. Mlada sta se poročila in kmalu povila prvega potomca. Na njuni poroki so se zbrali Vezerji, Čepregi, Habe ti ... Zakonca imata sina in hčerko. Oba imata visoko izobrazbo. Doštudira' je leta 1969. Potem je bil leto dni v nekdanji jugoslovanski vojni mornarici. ABC Pomurka mu službe ni zagotovila, čeprav je bil njen štipendist. Prvo službo je dobil na Zavodu za živinorejo Kmetijskega inštituta Slovenije kot asistent za kontrolo proizvodnosti in selekcijo goveda V Nemčiji je \rpisal podiplomski študij za biokemijsko genetiko in doktoriral. Med tem časom je bil na Biotehniški fakulteti v Ljubljani izvoljen za asistenta za predmeta biološke osnove živinoreje m živinoreja. Sledi delo na Raziš kovalni postaji Rodica Biotehniške fakultete. Leta 1979 je bil izvoljen za docenta za predmet biološke osnove živinorejske proizvodnje in šest let pozneje za izrednega profesorja za področja bioloških osnov, splošne živinoreje in konjereje ter leta 1988 za rednega profesorja za isti področji. Ustanovil in vodil je katedro za konjerejo. S sklopi predavanj je sodeloval pri drugih predmetih na dodiplomskih in podiplomskih študijih na Biotehniški fakulteti in drugod V tem času je začel organizirati tudi imunološki laboratorij na inštitutu za živinorejo. Prevzame nosilstvo raziskovalnih tem pri takratni Raziskovalni skupnosti Slovenije. S projekti sodetuje tudi v sklopu takratnega Zveznega projekta in projektov Alpe Jadran. Pomembni so njegov znanstvenoraziskovalni opus ter njegovi strokovni m organizacijski dosežki. Postal je član pomembnih strokovnih domačih in svetovnih mednarodnih združenj. Dvanajst let je bil predstojnik Oddelka za zootehniko ljubljanske Biotehnične fakultete. Sledi njegovega predanega dela na fakulteti ostajajo v organizacijskih oblikah, v vsebinah dela posameznih oddelkov, v investicijah v zgradbe, laboratorije, opremo. Vedno je vzpodbujal mlade raziskovalce, jih usmerjal v podiplomsko usposabljanje doma in na najbolj znanih svetovnih univerzah. V njegovem času je dobila ustanova 24 novih magistrov in doktorjev znanosti z dokončanim študijem v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Ameriki, Franciji in Angliji. Prof dr. Franc Habe se je uveljavil kot visoko strokovni pedagoški delavec na področjih bioloških osnov živinoreje, splošni živinoreje, konjereje, imunologije in gend skih osnov... Pod njegovim vodstvom in z govo pomočjo smo dobili v Sloveniji števili’6 univerzitetne dipl agronome, magistre r doktorje. Opravljal je tudi funkcijo pred' sednika diplomske komisije oddelka Samid v soavtorstvu je objavil veliko strokovni člankov m referatov. Sodeloval je na številni mednarodnih znanstvenih srečanjih, ko1’’ gresih in simpozijih. Prof. dr. Ivan Štuhec je o Habetu zapM »Kot je značilno za ljudi z razgibanim in mornim temperamentom, ga najdemo vW čenega ali pa kar kot gibalo aktivnosti tud* zunaj matične ustanove. Je neizbrisno P? šoten pri razvoju slovenske konjereje in ko® skega športa in pobudnik ter ustanovitelj sl* venske konjeniške akademije, ki jo krasi if ledno mednarodno sodelovanje, zahvaljuj^ prav povezavam, ki jih je vzpostavil prof* Habe ...» Lani je bil na Bledu petinpetdeseti evrops^ živinorejski kongres, katerega organizat® je bila Biotehniška fakulteta, oddelek 2s zootehniko. Kongres je bil eden največj® doslej tako po številu udeležencev ko1 strokovnih prispevkov. Za njegovo pripra^ in potek ima pomembne zasluge prav pr^; Habe. Je tudi prvi slovenski živinoreji znanstvenik, ki ie prejel visoko priznal evropskega združenja za živinorejo. Je prejemnik reda zaslug za narod 6 srebrno zvezdo, častnega znaka svobod Republike Slovenije, srebrne Bloudke''6 značke, Jesenkovega priznanja in drug^ domačih ter mednarodnih priznanj In prof, dr, Franc Feri Habe je dejavenv domžalskih občinskih organih, rad P1* | ninari, je lovec in kolesari. Doma in po sv^ se je uveljavil kot veseljak. Brez harmo^ se ne odpravi na pot Nedavno se je uradih upokojil. Slovo je bilo v viteški dvorani * Rodici. A prekaljeni strokovnjak bo še vedn0 delil zanje mlademu rodu. Doslej je vzg°'u tudi številne Pomurce. Franček Štefa^ Harmonika spremlja prof. Habe*0 ' domovini in tujini VESINIK39 PO" januar 2005 YU-arhivi še nedostopni, Velika droplja spada f družino dropelj. To je družina ptičev iz reda žerjavovcevs približno 22 vrstami. Živijo p^n jih je odprl! < v Evropi, Aziji in Avstraliji, večina vrst pa živi v Afriki. Bojan Peček Številne skrivnosti iz zgodovine naše prejšnje domovine (Titove Jugoslavije) so še vedno odete v tančico skrivnosti. Pen pa je pohitel in odprl svoje arhive. Ne po naključju, saj so zaradi obnove prostorov v Žuto kučo prišli »malarji« ki so rekli: »Če hočete, da vam uredimo hišo, stran s to staro kramo!« In tako smo se morali Vestnikovci, Murskovaiovci inVenerovci hočeš nočeš spoprijeti z obilico takšnih m drugačnih spominov, ki jih je veliko tudi na (deloma že porumenelih) fotografijah. V naslednjih številkah Pena vam jih bomo predstavili, po abecednem vrstnem redu pa je prvi na vrsti Bojan Peček. Naslednji, ki bo odprl arhiv, bo Zamurjenec Dušan Radič Kdaj je nad Pomurjem poletela zadnja droplja? --------—"■ ■■■■■■M E ~ no nimam rad gostiln (smeh P’jWike). A v nekdanji Central (in njim Podmornico) smo vča-ko je bila Žuta kuča še na radi zahajali. Zgodovina: t”'ik je padel in Central tudi. ^asih je človek rad sam. In ni vsem dano, da se v samoto Popeljejo s košem za smeti. pa mi ga je posodil večni ekolog SLAVKO LOREN. k, * * ih spominov. V pokoj se je odpravljal legenda FERI MA- 'r! Ftl | n — _ _ _______ _ * . _ ___- ___»1 * * & Poseg v Penove začetke, ko smo bili trojka ŠTEFAN SMEJ (levo) in JOŽE RITUPER (desno). Prva Penova akcija je imela naziv Trojkam dvojke. Želeli smo braniti SLO-narod pred zunanjo nevarnostjo, pa smo ugotovili, da smo nevarnost mi. Novinarji smo pajdaši v dobrem in slabem. S strokovnjakom za kmetijstvo LAJČIJEM KOVAČEM se z roko v roki podajava v negotovo prihodnost.______ Je, ----------------,---- krstil ij Cer ne a verjemite mi, da nobeden ni pobegnil (iz vljud-vtmški vodja (obdelovalec harmonike) je LUDVIK SUKLAR. Velika, droplja je razširjena na strnjenih ravnicah vzhodnega Balkana, madžarskih step, Poljske, vzhodne Nemčije, Srbije, Češke, Slovaške in Rusije ter vse do Srednje Azije. Najdemo jo tudi v Španiji in na Portugalskem. Nekoč je vrsta gnezdila tudi v Sloveniji, vendar je pri nas izumrla. Dropljin habitat so široka polja in travišča, kjer je lahko samotar ali v skupim po 20 osebkov V glavnem je družabna. Velika droplja je največja ptica v Evropi, večja od laboda grbca, nekateri ji pravijo kar evropski no], saj doseže samec višino do 102 cm, samica pa 70 cm. Odrasel samec tehta 16 kg in več Največja ugotovljena teža do sedaj je bila 23 kg, največja ugotovljena teža laboda grbca pa 19 kg. Samica tehta v povprečju le 6 kg. Droplja ima močne noge s tremi prsti, palca nima. Pri nobenem drugem ptiču ni razlike med spoloma tako velika kot pri veliki droplji. Po barvi sta si samec in samica podobna: rjava po hrbtu, s črnimi ožigi, z belimi perutmi, s črno obrobo, bela tudi po trebuhu, s pepelnatim sivim vratom. Samec ima čez golšo in prsi rdečkasto rumen pas Odraslemu samcu zrastejo ob osnovi kljuna tudi brki, ki se razvijejo v pahljačo. Dropljin hod je podoben hoji goske, počasen, odmerjen, nekako premišljen. Vzleti lahko samo z zaletom, tako da steče proti vetru do 50 korakov, odvisno od moči vetra. Leti nizko, s počasnim veslajočim letom. Leizjemoma se dvigne više kot 60 metrov. Navadno ne leti daleč. Ker težko pristane, se v močnem vetru kaj rada prepusti, da jo odnese tja, kjer je že desetletja ni bilo. Sicer pa je že po svoji naravi klateška prebivalka širnih ravnin, step m pust, koder je le malo drevja. Včasih, še ne dolgo od tega, se je zelo rada zadrževala na prostranih žitnih poljih, danes pa ta polja zaradi strojne obdelave in uporabe kemičnih sredstev - strupov - zanjo pomenijo smrt. Kajti ta ptica je izjemno neprilagodljiva in zelo občutljiva za človekove posege v naravo Droplja je zelo previdna in plašna. Človeka opazi že iz velike razdalje in se mu umakne, najraje po tleh, kajti vzleti le v sili Zato jo je zelo težko opaziti in to je vzrok za njeno proučevanje. Plašnost je tudi vzrok, da je to ptico vedno obdajala skrivnost, o njej so se spletle legende in pravljice. Prehrana velike droplie “ Velika droplja se hrani s semeni in mehkimi rastlinami, zato se pase. Rada je tudi žuželke in polže. V glavnem je vsejed. Paritev in zarod Droplje se parijo od aprila do junija Kadar samec dvori samici, lahko napihne tudi golšo, ki mu izstopi kot vreča. Perje se mu razrahlja, glavo vrže nazaj, obrne dolga letalna peresa prav za vrat, nato pa obrne še perje nadlahtja navzgor. Zdaj je ptič velik kot bela kepa. Tak se šopiri in tepeta z nogami okrog svoje izbranke ter se pri tem ves razburjen trese in hkrati gruli Njegovo gruljenje je podobno ruševčevemu, le bolj je zamolklo, nekako turobno. Samica si v kotanji v tleh nanosi dračja, suhe trave in drugega za valjenje. V gnezdo znese največ do tri sivo zelena jajca, na katerih izključno sedi samo samica od 25 do 28 dni. Potem se izvalijo puhasti mladiči, ki skupaj z materjo begajo naokrog in v 28 dneh poletijo Kdaj je ta ptica pri nas izumrla? Sporno je, kdaj je ta ptica za vselej zapustila naše Velika droplja samec (Otis tardaj samica ravninah, od vzhoda prek Nemčije, Francije in Nizozemske, celo v Angliji in na Švedskem je naseljevala ravninske pašnike. Potem je začela njena številčnost naglo upadati in tako je domala izginila iz Srednje Evrope. Nekateri pravijo, da je takrat izginila tudi pri nas. Vendar A. S. Pirc v reviji Lovec, kraje Dejstvo je, da je bila še v 18. stol, po vseh 1983. letnik 52, stran 215, opisuje love na droplje okrog Lendave, pri katerih je po prvi svetovni vojni sam sodeloval. V Lovcu letnik 56/57, stran 334, pa beremo: »Na širnih poljih in obsežnih, delno zamočvirjenih pašnikih okrog Lendave so še pred desetletjem gnezdile, valile in odganjale svoj naraščaj velike droplje.« Od takrat, se pravi od konca 40 let, velike droplje v Prekmurju ni videl nihče več Zadnja ugotovljena gnezditev je bila opažena leta 1949 Od takratni bila več opažena. Ker pa droplje v močnem vetru lahko pristanejo daleč od svojega domovanja, so leta 1993 v Slovenskih Konjicah opazili enega samca, ki je kasneje poginil. j Bojan Zadravec Jože Hanc, Arhiv ZOO Ljubljana Literatura John Gooders: Ptiči Slovenije in Evrope, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1998. Anrej Sovine: Zimski ornitoloski atlas Slovenije, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1994. Tone Svetina: Divjad, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana januar 2005 p^n Milan Vincetič, pesnik in pisatelj Moja portretna fotografija na naslovnici današnjega Pena seveda ne more povedati tega, kar drugi vedo o meni. Še manj, kako se sam vidim. Niti ni pomembno, če (ni)sem s fotografijo zadovoljen, ker sem - kot večina - v primežu današnjega časa, ki zahteva samo mlade in lepe obraze. Ti naj bi bili uspešni, ker da je vsebina, ki dandanes ni tako odločilna, kot si dopovedujemo ali nam vsiljujejo, v navideznem, bleščečem celofanu. Svoj obraz sem podedoval od svojih staršev. Ne pa odtenka oči, ki se zna spreminjati. Tudi ne vseh karakternih lastnosti. Niti moje zaljubljenosti v besedo, moje uročenosti s pisanjem, od katerega sicer ni odvisna materialna plat mojega življenja, mi pa marsikateri dan (upam, da tudi mojemu bralcu) lepo polepša. V svojih knjigah se razkrivam, vendar ne na prvo žogo, moja beseda je zdavnaj prerasla prvi zapis, zato me je treba brati kot skrito križanko. Kaj torej zanima bralce o meni? To, da sem rojen Goričanec, da sem preživel otroštvo na železniški postaji v Stanjevcih, da sem se kot odličnjak napotil v soboško gimnazijo in čez nekaj let končal ljubljansko slovenistiko? To, da sl že vrsto let sluzim kruh kot srednješolski profesor in da imam svoje učence rad: sprejemam jih namreč kot ogleda lo časa in predvsem njihovih staršev, da mi ne gredo lasje, kolikor jih pač imam, pokonci, če se kateremu zatakne pri kakšnem vprašanju ... To, da sem se eno leto poskušal tudi kot novinar Vestnika, a sem kaj kmalu ugotovil, da temu poklicu nisem kos. Pa tudi politiki ne, ki jo skušam spremljati kot kritični gledalec. Tako kot športnike, ki dandanes postajajo žrtve praznih navijaških množic in premetene industrije zabave. Tako pravi Pintoko Purnomo, simpatični Indonezijec, doma z otoka Jawa, ki že dobra tri desetletja s svojo družino živi v Radencih. Daleč od svoje domovine je našel drugo. Ni zamenljiva, je prva in edina, vendar ... Navadil se je na okus prekmurske gibanice, na zimo, na življenje, ki je bistveno drugačno od tistega prej. Kriva je politika Da je mlad študent sploh prišel v Slovenijo, je kriva politika. Sredi sedemdesetih je bilo gibanje neuvrščenih izredno aktivno. Takratni predsednik Jugoslavije Tito je indonezijskemu Sukarnu ponudil možnost šolanja njegovih bistrih državljanov pri nas. Pintoko, marljiv in ukaželjan mladenič, se je znašel na seznamu, politika mu je odprla pot v svet učenosti. Kar nekaj jih je bilo, ki so leta sedemdeset pripotovali v Slovenijo in si izbrali smer študija Sam se je odločil za gradbeništvo. »Zakaj gradbeništvo, pravzaprav ni čudno,« se spominja. »Bil sem trdno odločen, da se po končanem študiju vrnem domov in pomagam zgladiti domovino.« Pa se je življenje zasukalo drugače. Ljubezen je bila kriva, da je ostal in sprejel Slovenijo za svojo drugo domovino. Mraz, jezik, hrana... »Ne vem, kaj je bilo najhujše, ko sem prispel v Slovenijo - ali mraz, jezik, hrana, drugačni običaji pripoveduje. »Mislim, da me je najbolj presenetila klima. Mrzlo, mrzlo, mrzlo. Pa potem hrana. Navajen sem bil riža, rib, veliko zelenjave in sadja. Vi pa veste, kakšna je študentska hrana. Mleko, kruh, konzerve in konzerve, kruh, mleko. Vendar sem vseeno preživel Prvo leto sem se učil jezika Priznati moram, da je bilo težko, saj slovenščina in indo-nezijščina nimata prav nič skupnega. Še danes, po toliko letih, mi šumniki in sičniki Na literarnih srečanjih mi pogosto zastavijo vprašanja, kako zapolnim svoj prosti čas. Ne tečem in ne hodim na športne prireditve niti na koncerte, na velikih zabavah me tudi ni videti, sem pa tam, kjer se ne drenja množica: Prekmursko gibanico saya (imam Pred svojim domom no Jowi in tako zadostila zakonskim zahtevam. Po desetih letih prvič domov Hčerki s sorodniki v senci mogočne papaje Pintoko je svojo domovino, starše ter devet bratov sester prvič obiskal po desetih letih. »Drugače ni šl< pravi,« mlada družina tukaj je terjala svoje pa tudi po* delajo težave, saj jih v moji domovini ne poznamo. ŠtU da težave, ki ste jih opisali, He Ca nepravilno delovanje hipofize, vendar pa ob tem llj,hus6in0 ?,anRmantl tudi zelo pomembne vloge hipota-a’ k* krmili hipofizo, zato je pravilno delovanje |„ ’' odvisno od pravdnega delovanja hipotalamusa, funkr " ^až|e razumeli soodvisnost, bom najprej opisal lli^topotalamusa. oč, 11, . 1 '"hua I’. velik kot češnja, ki leži nad hipofizo, za Jr- । ln P°d drugim možganskim predelom, ki ga kom• । j 111 ^amus Hipotalamus je odgovoren za vrhovno tič^o j i na^ slmPatičnim živčevjem (uravnava avtoma delov) 6 °Van'e številnih žlez organov in drugih telesnih lij^. L'a 111 hipotalamus še veliko pomembnih 30 P°sredno ali neposredno povezane z •HprjiJi'1 " hipofize. Druga skupina živčnih celic vroči^^- uravnava telesno temperaturo (hlad-^unct..->'1 ^ravnava tekočino v telesu in vpliva na . ]sih glukoze v krvi (sladkorne spremembe pri , "^bah), deluje na krvni tlak (povišan), krmili ^Pot' ln sPolni nagon (povečano ali zmanjšano). V ‘ nastajajo čustva (strah, jeza), pomembna *h $ndQU)O?alainusa Pa )e koordinacija funkcije živčnega ie g r* hega sistema vsega telesa. Kot sem že omenil, 'J ' P'1 ; povezan s hipofizo in nadzoruje To f'i Ortnonov iz hipofize. ' ’I" opravlja na dva načina, in sicer po ^rj izloc' ^tvčnih povezavah in prek živčnih celic, ki v ai° hormone, ki jih imenujemo sprostitveni Ezoterični pomen zlata obstaja tako v evropski kot azijski miselnosti. Ni čudno, da je še danes zelo priljubljeno Zlati nakit velja še zmeraj za lepo darilo ob posebnih priložnostih, čeprav lahko z okusom ob-darovanca popolnoma zgrešimo. Letošnja pomlad se •n------- ---januar 2005 — Zdravilska dejstva kot paleta igralnih kart zdi še daleč, vendar nas police v trgovinah že ma mijo z novimi kolekcijami za pomlad in poletje. Pustijo nam čas, da dosanjamo naše želje in jih preusmerimo v realna pričakovanja. Svežina barv nas ne pušča ravnodušne. Čeprav ta zima še ni končana, si kaj radi predstavljamo lahkotna prosojna oblačila v kombinaciji z natikači in svetlečim se nakitom. Pridružite se zlati mrzlici Izbirali bomo lahko med antičnimi sandali, brokat ni mi krili, bluzami iz šan-tunga, vse pa bo okrašeno z zlatimi bleščicami, ki še zdaleč niso popolnoma zla te. Zagotovo ne more biti vse zlato, kar se sveti, vendar odlično dopolnjuje svetla oblačila v belih, slonokoščenih m zlatih odtenkih Poleg omenjene elegance bo nekaj vec drznosti v kombinacijah s svetlo zeleno in popolno pink barvo Prava svežina bo prišla s poletjem, ko nas bodo barve spremljale dan in noč. Ker je eleganca v lepem zlatem nakitu popolna, jo dostikrat vidimo na vratovih nevest. Večnost, kot je zaobljuba z zlatim prstanom, se vrti v večnem in neprekinjenem krogu. Po ročni prstani tako naj ne bi bili nikoli deljeni, saj to menda prinaša nesrečo. Tatjana Kalamar Morales hormoni, ki pridejo v hipofizo. Na ta način hipotalamus posredno nadzoruje številne žleze in žleze endokrilnega sistema (hipofizo, ščitnico, skorjo nadledvičnih žlez, jajčnike, obščitnične žleze, spolne žleze, slinavko - posebej langerhasov otoček, jetra, vranico, itd.). Obolenje (tumor) ah moteno delovanje hipotalamusa največkrat povzročijo: poškodba glave (padec, udarec), krvavitve (možganska kap) ter izpostavljanje glave (med spanjem) kozmičnim sevanjem ali tehničnim sevanjem Povzročajo hormonske motnje, to pa deluje na motnje temperature, povečan ali zmanjšan apetit, odklanjanje spolnosti, nespečnost, povečan sladkor, spremembo količine kalcija, povečanje holesterola, trigliceridov in povzroča še vrsto drugih težav. Če opazite katero od navedenih težav, vam predlagam, da obiščete med drugim tudi endokrinologa, ki bo opravil merjenje količine različnih hormonov v krvi in urinu Lahko pa se oglasite tudi pri meni, da ugotovimo vzroke bolezni. Ker je hipotalamus povezan s hipofizo in krmili delovanje le-te, hipofiza pa s pomočjo hipotalamusa uravnava in nadzira delovanje drugih žlez, je zelo pomembno, da je tudi hipofiza brezhibna in deluje nemoteno. V tem delu sem poskusil na kratko opredeliti funkcijo in vlogo hipotalamusa ter vpliv le-tega na delovanje hipofize, kajti prav motnje pri hipotalamusu povzročajo tudi nepravilno delovanje hipofize, to pa povzroča glavobole pred perilom. Za boljše razumevanje soodvisnosti bom prihodnjič opisal še vlogo in bolezni hipofize, kajti šele potem, ko bomo zložili delce mozaika, bo slika vaših težav popolna Le potrebna, zadostna, želena in uresničljiva dejavna snov lahko postane zdravilo, ki pripelje do terapevtskega cilja. Razumeti zdravilsko navodilo je nepogrešljiva sestavina skrbi, ki jo naklonite sebi ali družinskim članom pri uporabi zdravil, ki jih dobite brez recepta. Najbolj zanikrn kvartopirec je lahko s svojim ravnanjem za zgled. Ni ga, ki ne bi pred začetkom igre preveril barve in vrednosti svojih kart, pri čemer se le nespametni s slabimi kartami spusti v igro z dvomljivim videzom za dober izid. Obstajajo štiri barve igralnih kart pa tudi štiri bistvena vprašanja: »Kaj, kdaj, kdaj ne in kako vzeti zdravilo?« Odgovor nanje je nujen pred uporabo zdravil. Kaj vzeti? _______________ Najprej si zastavite vprašanje, kaj imate v rokah? De javna snov je lahko pikova sedmica, s katero si nimate kaj pomagati, ali pa usodna pikova dama, ki zagreni življenje ali bolnika celo pahne v smrt. Poglejte, katero dejavno snov vsebuje zdravilo. Koliko dejavne snovi ima odmerek. In kakšen je zdravilski namen dejavne snovi, To je pomembno zato, ker imajo nekatera zdravila različna zaščitena imena, čeprav vsebujejo isto dejavno snov. Preti marsikaj. Nanjo ste lahko alergični. Ponevedoma vzamete čezmeren odmerek. Ali vzamete hkrati več različnih zdravil za odpravo istih simptomov. To zaplete zdravljenje. Denimo, svečke s paracetamolom vsebujejo isto dejavno snov kot sirup lekadol, daleron, panadol ali calpol. Calpol 6 plus pa vsebuje poleg tega še več paracetamola v odmerni žlički Za blažitev bolečin in zbijanje temperature obstajajo tudi druga zdravila. Skratka, poiskati morate odgovor, ali obravnavano zdravilo sploh potrebujete ah ne. Ni primerno niti zdravilo, ki vsebuje nedejavne snovi, na katere je bolnik alergičen ali bi kako drugače škodile njegovemu zdravju. Kdaj vzeti zdravilo? Kot drugo se vprašajte, kdaj se sme zdravilo uporabiti7 Ne prosite za odgovor srca, ki bi izpolnilo pričakovanja po zdravljenju z zdravih. Ljubezen je namreč tako »agape- - ko izbere karkoli, kot »eros« - ko karkoli izbere vas. Za učinkovito zdravilo pa je treba ločiti zrno od plev Denimo, svečke s paraceta molom se uporabijo le začasno zoper vročino ter odpravo blažjih bolečin in glavobola. Zdravila ni priporočljivo uporabiti za namen, ki v navodilu ni omenjen, ker zanj nihče ne prevzame pravne odgovornosti. Kdaj opustiti zdravilo? Tretje vprašanje je, kdaj se zdravilo ne sme uporabiti? Razum obvaruje pred zdravilskimi skrbmi in odpravi pomisleke o zdravilski rabi. Zdravilo je lahko potrebno in zadostno, a če povzroči križe in težave, ni želeno. Treba je upoštevati svarila o načinu uporabe Svečke s parace- tamolom so, denimo, samo za rektalno uporabo. Pred uporabo je treba vprašati zdravnika ah farmacevta o skladnosti zdravila z bolnikovim bolezenskim in fiziološkim položajem ter jemanjem drugih zdravil. Bolnik ali njegov skrbnik mora biti seznanjen, kaj vse lahko doleti bolnika ob uporabi zdravila in kako se da nevšečnostim izogniti. Vedeti mora, kdaj mora prekiniti jemanje, To mora storiti vedno, ko se pojavi alergija na zdravilo Svečk s paracetamolom brez posveta ne daje mo, če vročina traja več kot tri dni (72 ur) ali se po navidezni ozdravitvi ponovi. Za nadaljnje zdravljenje je treba prej stopiti k zdravniku. Bolečino otrok lahko s pa racetamolom sami zdravilno največ 5 dni. Otroke, mlajše od 2 let, naj pred zdravljenjem pregleda otroški zdrav nik. Močna in ponovljiva bolečina ter visoka in ponovljiva vročina opozarjajo na resno bolezen. Sumljiva je tudi zvišana temperatura, ki jo spremljajo drugi značilni simptomi, na primer kašelj. Ih so še splošna opozorila. Denimo, zdravilo je treba shraniti nedosegljivo za otro ke. Če otrok zaužije čezme ren odmerek paracetamola, je treba poiskati zdravniško pomoč, četudi ni zaznati neželenih učinkov. Kako jemati zdravilo? Četrto vprašanje je, kako zdravilo uporabiti? Zdravilo je lahko potrebno, zadostno in želeno, a če se ne jemlje ustrezno, ostane neuresničljivo. Bolnikov značaj nazadnje odloči o usodi dejavne snovi. Njegovo skrbno sode lovanje pomaga preobraziti dejavno snov v zdravilno in pripelje k terapevtskemu cilju. Naj se zdravilo ne jemlje drugače, kot je predvideno. Denimo, svečko s paracetamolom vzamete iz zunanje in notranje ovojnine in jo vstavite v danko. Otroci naj dobijo zdravilo v predpisanem časovnem razmaku za svojo starost, dokler obstajajo simptomi. Naj se ne preseže dovoljen dnevni odmerek, pri čemer ima dan 24 ur. Upoštevati morate tudi napotke, ki govorijo o uporabnosti zdravila. Svečke s paracetamolom, na primer, ohranijo zdravilnost, če jih shranite na temperaturi med 8 in 25 "C ali v hladilniku Niso pa več uporabne, ko jim poteče rok uporabnosti. Janez Springer, mag. farm. januar 2004 PA" Nagradna križanka “2”n _________44 VESM HOROSKOW/V ** 1 s b »m T Štefan HAJDINJAK ČLANKA ODPORNIŠKEGA GIBANJA SVINJSKI ŽELODEC Z NADEVOM DUNAJSKI NOGOMETN KLUB REKA V RUS M. PRfTOK VOLGE TRENER ČEŠKU SMUČAR. SKAKALCEV (VASJA) BLIŽNJE-VZNOOMA DRŽAVA k » S 1 KRMA ZA ■ PRAŠIČE 1 DLAKAVA ŽIVAL 1 TROPSKI 1 SADEŽ JUR 3 _ J fesi« v? -.a1;^ a« 1 OČKA CIRJL KO5EDNAR ; DUHOVNIK AMERIČAN (SLABŠALNO GUVIČNA BOLEZEN LESA MOČNO ŽGANA GLINA PEN ZVEZDA REPATICA KDOR SUKA IKONE NEMŠKI PtSATEU CMOMAS) IZDELEK LONČARJA GLASBEWK GARFUNKEL TEMSAČ AGASSI PTTEUNOVC OGLAPANJE slonov ČEKAN SLOVENSKI PtSATELI (IVAN) ZSNJRa BOLNIKA MASUTTNA LEDENIKA. GROBLJA DORASLA MLADA ŽENSKA RDM BERE VELJKO FINSKO JEZERO ŠTIRIKOLESNA KOČUA STRANJSČN1 PON IGRALEC CRUtSE ROČNI VOZIČEK SLOVENSKI AFORIST JAPONSKA MISELNA IGRA SALONAR SORN PEN O4LAČJL0 ZA SPANJE STAR SLOVAN PRIPRAVA ZA KAJENJE SUKARKA KOBILCA SIMČN« LOČILO PEVKA IN IGRALKA NEWTON JOHN REKA V NEMČUI PRfTOK DONAVE ANGLEŠKO moško IMS JUŽNO AMERIŠKI PASTIR POSLOVNA ENOTA KAL MADŽARSKO MESTO OB RDOT1SI SREDIŠČE VRTENJA ERBU NEKDANJI ŠVK-ARSKl SMUČAR (PAUL) SVOO NAD NAMI PEN BRITANSKA PEVKA