Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta i gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stoini trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.' Rokopisi se ne vračajo; nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznik«, ob 7aG. uri popoludne.
s^tev. 54,
V Ljubljani. v soboto 7. marca 1891.
Letnik XIX
Poraz ,,Slovenskega društva".
Volitev v gorenjsko-notranjskih inestih je bila zlasti zanimiva zaradi tega, ker je centralni volilni odbor prepustil »Katoliško-političnemu društvu" in »Slovenskemu društvu" prosto polje, da se poskusita z volilnim bojem v gorenjsko-notranjskih mestih. Vspeh volitve, ki je pokazal ogromno veČino za g. pl. Globočnika, kandidata »Katol. polit, društva", spričuje, kako žalostno je poraženo »Slovensko društvo" s svojim kandidatom. Agitacija za volitev je bila nenavadno živahna na obeh straneh; le s tem razločkom, da je konservativna stanka postopala dostojno in se posluževala le poštenih sredstev, liberalna stranka pa se je odlikovala s surovostjo in podlostjo pri agitaciji.
Svojo politično breznačajnost je pokazalo »Slovensko društvo" ob tej priliki v polni meri. Centralni volilni odbor je z ozirom na negotova poročila iz raznih krajev, ker so namreč obe stranki poročali za-se gotovo večino, prepustil volilcem prosto roko; omenil pa je v dotični objavi, da oba gospoda kan-didujeta na podlagi shoda slovenskih poslancev z dne 2. oktobra. To je objavil tudi »Narod", toda v istem listu pravi, da celo konservativci, ki so imeli večiuo v centralnem volilnem odboru, ne marajo za pl. Globočnika; dalje m<i podtika »Narod", da ni podpisal nobenega slovenskega programa. In to si upa trditi v isti številki, kjer donaša izjavo centralnega volilnega odbora, da kandiduje tudi pl. Globočnik na podlagi obče slovenskega programa. — Takih railovanja vrednih sredstev se je posluževalo »Slovensko društvo", ni čuda, da so mu poštenjaki po gorenjsko-notranjskih mestih in trgih pokazali hrbet, kakor je zaslužilo po vsej pravici.
»Slovensko društvo", kakor znano se je osnovalo proti »Katoliško-političnemu društvu" ter v svoja pravila ni vsprejelo našega slovenskega progama: Vse za vero, dom, cesarja! Vere, krščanstva ne omenjajo pravila niti z jedno besedico; to je pač očitno znamenje, da društvo deluje na podlagi načela:
Vera nima ničesar opraviti v politiki.— Tudi v tem oziru je »Slovensko društvo" sedaj pokazalo svojo breznačajnost; kajti dr. Majaron, kandidat imenovanega društva zatrjeval je na volilnih shodih, da bo zvesto deloval po starem slovenskem geslu, katero je ravno zatajilo ^Slovensko društvo", s tem geslom so tudi volilni plakati za dr. Majarona bili odičeni. To je pač skrajna politična neznačajnost in drznost, ki se sama obsoja.
»Slovensko društvo" je vsprejelo na prvem shodu resolucijo, v kateri p/avi, da je popolno zadovoljno s sedanjimi šolskimi zakoni; dr. Majaron pa, kandidat istega društva, je obečal, da hoče govoriti, delovati in glasovati za versko šolo. Pač škandalozno je, tako drzno ljudi voditi za nos. To je skrajna breznačel-nost, ki ne vzdrži sodbe pred razumniki. Kakor žid ponuja preležano in malovredno blago tem zgovor-nejše, čem slabše je, podobno se je videlo tudi pri Majaronovi kandidaturi. Povzdigovali so ga v deveta nebesa, pisali lažnjive životopise, vodili ga na vse strani na volilne shode in tam obetali volilcem vse, kar so hoteli, samo ako bodo volili dr. Majarona. »Narodovi" prvaki Hribar, dr. Tavčar, Gogala, vodili so, kakor drugi ženina Majarona okrog. In prav je, da so hodili; izid volitev jim je pač odprl oči, kako zaslombo da imajo v mestih, o katerih so menili, da so nerazrušljive liberalne armade. Ali so pač mogli Ločani in Kranjci večjo nezaupnico skazati svojemu deželnemu poslancu dr. Tavčarju, kakor da so s tako ogromno večino njegovega kandidata postavili pod kap, da se mu nekoliko vsaj ohladi njegova domišljavost?
Vzlasti značilno je bilo, s kolikim ognjem je podpiral kandidaturo dr. Ferjančič. Ob tej priliki je popolno odkril svoje srce in ta podoba ni bila lepa, ni bila častna za dr. Ferjaučiča.
Znano je, da se je tudi govorilo in pisalo o kandidaturi pl. Globočnika v notranjskih kmetskih občinah in dr. Ferjančiču je bilo gotovo najbolje znano, da bi bil vjel proti Globočniku le malo gla-slov. Globočnik pa se je uprav z ozirom na dr. Fer-
jančiča branil kandidature v notranjskih kmetskih občinah. Človek bi torej mislil, da bo zato dr. Fer-_ jančič tudi pokazal vsaj nekoliko takta, kakoršen je , navaden med značajnimi možmi. Toda ravno dr. Ferjančič je vzlasti vplivno podpiral kandidaturo dr. Majarona proti Globočniku ter s tem popolno odkril svoj — značaj. Podoba ta pa ni prikupna. In zato dobivamo iz Notranjske jako razne in nepo-voljne glasove vzlasti od volilcev dr. Ferjančičevih, katere je postopanje Ferjančičevo prepričalo, da jih je varal s svojimi obeti in zagotovili in eden naj-veljavnejših njegovih volilcev-duhovnov nam je do-poslal pismo, v katerem slovesno preklicuje svoj glas za dr. Ferjančiča, obžaluje izid volitve ter dostavlja, da je dobil od dr. Ferjančiča v zadnjem času več pisem, katera so pa bila, soditi po najnovejših dogodkih — sama prevara.
»Narod" seveda težko prenaša poraz »Slovenskega društva" pri tej volitvi in išče v svojo tolažbo vzrokov tam, kjer jih ni. Po vsej sili hoče dokazati, da se je duhovščina zvezala z nemškutarji ter vrgla Majarona. To očitanje se pač samo obsoja. Duhovni slovenski nikoli niso imeli navade, j družiti se s sovražniki svojega naroda in kadar bi bila slovenska narodnost res v nevarnosti, pokazali bodo svoje rodoljubno lice, kakor so ga uprav pokazali ob tej volitvi, s katero so hoteli slovenski liberalci kompromitirati naš narod pred svetom. Liberalna slovenska gospoda, ako pride na krmilo nemško-Iiberalna vlada, tedaj bodete videli, kdo se druži z nemškutarji, da, tedaj bote šteli med vrstami svoje stranke in ondi bodete našli 99 odstotkov reč nezvestih slovenskemu narodu, kakor pa pri duhovnikih. Do tega, kakor se je bati, ni daleč, torej, liberalci, le hitro in silno s kijem in cepcem po eminentno narodnem slovenskem duhovništvu.
»Narod" očita tudi konservativcem, da so se poleg nemškutarjev združili tudi z vlado. V tem oziru bi pač svetovali »Narodovim" gospodom, da bi bili nekoliko bolj previdni, kajti znano jim bo morda prav natanko, da dr. Majaron ni samo pri
E.
Nekaj podatkov, kako se godi katoliškim duhovnikom poljskim pod rusko vlado.
i.
Prejeli smo pred nekimi dnevi od prijatelja knjigo, katera ima naslov: »Das polnisch-russiche Staatskirchen-Recht auf Grund der neuesten Bestim-mungen u. praktischer Erfahrungen. Erstes Heft: Abtheilung fflr Passe." V uvodu nam pisatelj pripoveduje, da je po ruskih zakonih človek brez potnega lista čisto nemogoča stvar. Vsak mora imeti legitimacijo vedno pri sebi. Policist sme celo v zasebno hišo, kjer se vsi prebivalci poznajo dobro, in zahtevati »legitimacijsko knjižico" od vsakega, sicer pa zapreti, ako je ne bi imel. Gorj^ mu, kogar dobč izven domačega kraja brez potnega lista. V pojasnilo bodi nastopna dogodba, katero pripoveduje list »Tydziefi" :• Načelnik neke občine v čenstohov-skem okraju pride nekoč v sosedno v&s in zahteva iz neznauega povoda, morda vsled razžaljenja ali pa slabe volje, od hlapca nekega vaškega krčmarja potni list. Ko mu mladenič pove, da nima legitimacije, ukaže načelnik »nevarno osobo" prijeti. Zvežejo ga res in odpeljejo v občinski urad vkljub
vsem prošnjam krčmarjevim in še nekega drugega soseda, ki sta hotela biti poroka za hlapca z vsem svojim imetjem. Mladenič priden in zelo delaven pa tudi pošten človek, je prosil načelnika, naj ga vsaj tako sramotnih vezi oprosti. Vse zastonj! Ko ga pripeljejo v urad, obesi se revež zbok sramote, katere si ni upal prenesti. Nihče se ni javno uprl taki silovitosti; ljudje so se bali strogega g. načelnika. Četudi je v tem slučaju načelnik ravnal strogo, vendar ni delal proti zakonu; zakoni mu to ukazujejo.
Zanimiv je tudi ta slučaj: Bilo je 1882. 1. v gostinskem okraju (gubernija Varšava), ko se je klatila po okolici tatinska druhal in vznemirjala ljudi ter zasedla vsa pota. Eden je tožil, da mu je ukraden prašič, katerega je peljal na somenj; drugi, da je prišel ob kravo med potjo; neki občan iz M. je celo naznanil, da mu je ukradenih več konj itd. Tako je šlo nekaj časa; zdaj sklene župan iz M. stvar končati in potepuhe sam na svojo roko iskati; kajti na deželske policiste se ni mogel zanesti, ker jim je bilo vse počenjanje druhali deveta briga. Po mnogih neprijetnostih in nevspehih se mu slednjič vendar-le posreči, dobiti enega onih rokovnjačev v roke, in sicer v neki krčmi ob cesti. Gosp. župan je obljubil jetniku prostost, če mu razodene druge sokrivce. S
tem je bil ropar zadovoljen; povedal mu je vsa imena, kdo in komu je ukradel, in kje se ukradeno blago hrani itd. Ovadba je bila resnična, župan je res dobil nekaj ptičkov v označeni gostilni ter jih izročil okrajnemu sodišču v Gostinu. Toda ubogi župan je delal račun brez krčmarja. Sodnik je namreč naznanil, da župan ni imel čisto nobene pravice hudodelnike prijeti, ker mu ukaz ni prišel od sodišča, zato se bo moral zagovarjati pred porotnim sodiščem. Zupana je tedaj čakala sedaj muogo hujša kazen kakor pa roparje, kajti samovoljno koga prijeti in zapreti se šteje h kategoriji: »Trpinčenje in mučenje", za kar je hujša kazen, nego za umor. Mož se je seveda silno prestrašil; toda kmalu mu pride srečna misel ter pravi: »Moral sem prijeti te ljudi, ker so brez potnega lista." To ga je rešilo iz zadrege; kajti človek brez potnega lista nima prav tako nič pravic, kakor duhovnik ali pa politiški zločinec. Vendar pa ti, dragi čitatelj, ne smeš prečrno naslikati vseh teh razmer s potnim listom. Ločiti moramo med teorijo iu prakso. Stražnik ali drug zastopnik varstvene oblasti ima sicer pravico, vsakega vprašati za legitimacijo, in če je nima, najostreje kaznovati. Toda treba je znati lepo ravnati s temi ljudmi: nikdar ne smeš takega gosp. razžaliti, in potem ne bo rabil pravice svoje. Da, če si pri-
utegne dobiti večino, če tudi ne posebno velike, ker bodo proti konservativni vladi z vsemi silami delali junisti in liberalci.
Alzaeija in Lotaringija. Zaradi neljubih dogodkov v Parizu, ko je bila ondu cesarica Friderik, so «e naredbe zastran potnih listov v Alzaciji in Lotaringiji zopet poostrile. To pa škoduje v prvi vrsti najbolj omenjenima deželama. Deželni odbor je torej sklenil adreso na cesarja, v kateri prosi, da bi se poostrenje preklicalo. V adresi se zagotavlja, <la bode prebivalstvo omenjenih dežel vedno se držalo postav in odločno zavračalo vsako agitacijo tujih, nepoklicanih življev. To adreso izroči cesarju predsednik deželnemu odboru in dva odbornika. Nemški listi tej adresi pripisujejo veliko važnost, kajti iz nje sklepajo, da se Alzačani ne bodo dali več begati z nobeno tujo agitacijo ter se hočejo zadovoljiti i nemško vlado. Nam se pač dozdeva taka sodba pretirana, kajti nikakor nismo preverjeni, da bi deželni odbor izražal pravo mnenje prebivalstva.
Bismarck. Zaupniki narodno-liberalne stranke hočejo nekda kandidovati kneza Bismarcka v 19. državnozborskem volilnem okraji. Bivši kancelar pa najbrž tega maudata ne bode sprejel, kajti on ni pravi mož za parlament. Naravnost proti vladi bi ne mogel delati, Oaprivija podpirati bi pa tudi ne maral. On rajši bolj na skrivnem ruje proti vladi. Ker on ni baš posebno uljuden, bi jako težko zbral močno stranko okrog sebe. Mameluki so že tako na vladni strani, drugi poslanci bi pa najbrž ne marali brezpogojno klanjati se Bismarckovi volji. Jedenkrat so že ponujali Bismarcku mandat, pa ga ni sprejel; tudi sedaj ga bode najbrž odklonil. Ko bi bil rad v parlamentu, prišel bi gotovo k sejam pruske gospodske zbornice, katere član je, in v njej povedal mnenje svoje.
Izvirni dopisi.
Iz mengiške okolice, 2. marca. Komaj so se Mengšanje ubranili železnice, katera bi morala po človeški pameti biti izpeljana iz Ljubljane skozi Trčič mimo Mengša v Kamnik, ne pa po velikem kilometra dolgem ovinku skozi Domžale-Jarše. Postaja v Jaršah je pač ironično imenovana Mengiš-Jarše, da bi se kdo pri temu klicu spominjal Mengša.
In že se Mengšanom druga dobrota po si. županstvu vsiljuje. Kolika dobrota je dobra voda za vsak kraj, to spozna vsakdo, in previdni srenjski zastopi si veliko prizadevajo, da bi svoje kraje z dobro vodo preskrbeli, kakor Kamnik, Ljubljana in drugod, — celo posamezni se ne ustrašijo velikih troškov.
Skozi MeDgiš teče potok Pšata, kateri je ob suši tako majhen, da morajo mlinarji vodo dolgo nabirati, da na dan kakega pol mernika žita zmelejo
Ob času suše pa tudi po Mengšu vsi vodnjaki posahnejo, in tedaj so primorani vsi vodo rabiti za ljudi, živino in pranje iz Pšate, katera ima neprijeten duh.
In kaj se zgodi ?
Mlad gospodar pivarne, — saj mengiško pivo je daleč okrog na dobrem glasu, — ima veliko nadlego z nesnago, katera izvira od pranja vsakovrstne posode, kotlov in raznih nerabljivih odpadkov, in se steka v velik in dolg sod, katerega izpraznenje pogosto veliko dela provzročuje.
Da bi se te nadležnosti znebil, zatekel se je mladi gospodar k slav. občinskemu predstojništvu s
prošnjo, da bi smel graditi kanal, po katerem bi se stekala sredi Mengša ta nesnaga z drugo vodo pri skladišču za gasilno orodje v Pšato.
In to prošnjo so mengiški občinski očetje usli-šali. In ob suši bodo zdaj morali to vodo rabiti ljudje deloma iz Vel. in Mal. Mengša, 8 Pristave, Loke itd.
Ker so previdni začeli to zastopnikom tržne srenje očitati, začeli so teb trije kar vodnjake kopati, — in vendar bodo tudi ti morali pb suši z drugimi vred okuženo Pšato rabiti, ali pa pol ure oddaljen studenec dovažati, ali cel6 nositi, kakor leta 1834.
Iz pivarne bodo pa ob suši nekoliko višje vodo v sode natakali noč in dan in domov vozili, kakor tudi nekateri drugi.
Ali ni to krivica? Ali pač smejo srenjski možje vodo in zrak kužiti in bolezni tako pospeševati? Kaj poreko k temu višje oblasti?
Resnicolj ub. S Pohojra, 2, marca. (Še enkrat o tožbah našega kmeta.) Ko sem zadnjič nekoliko opisoval tožbe našega kmeta, mislil sem vreči pero v kot in — čakati, kaj prinese kmetu letošnje leto, o priliki Dotem pa zopet odgrniti kakšno nepriličnost in krivico, s katerimi žalibog vedno oblagajo našega trpina. Ali ni mi treba čakati na drugo leto; kar zadnje dneve vsulo se je v podobi vaškega „oklica" zopet dvoje nadlog na ramena kmetu, katera naj mi bo dovoljeno danes nekoliko opisati.
Pred par tedni došel je od si. c. kr. okr. glavarstva ukaz, naj kmetje, kadar drevesa posekajo, vsakemu plohu olupijo ali obsekajo skorjo, da bi kje lubadar ne ugnjezdil se po hostah in je pokončal. Kmetje to zaslišavši so nekateri se jezili, drugi smejali, vsi pa zatrdili, da je to nemogoče; Delo to bi stalo več, nego je po nekod les vreden, delavci so pa dan na dan dražji. Vrh tega je to tudi nepotrebno, ker stari ljudje ne pomnijo, da bi bil tu kje pokončan kak kos gozda po lubadarjih, najmanj še po zimi! Pač pa imamo lubadarja, ki pokončuje gozde dan na dan, da so že večinoma jako redki in svetli, — to je namreč sekira, s katero mora iskati si kmet v gozdu dohodkov za vedno rastoče stroške in — davke! To je lubadar, kateri počasi pa gotovo ukončuje gozde, s tem pa blagostanje kmetskega stanu, pa tudi vseh prebivalcev, če pomislimo na važnost gozdov glede na obnebje in vreme. Pomagajte raje kmetu iz nadlog.
Druga nadloga nam je že zadnjič opisana deželna zavarovalnica za delavce, katera hoče razširiti svoj delokrog tako, da ji res pride v pest še najmanjši kmet, kot — plačevalec doneskov. Novejši njen ukaz zahteva, naj kmetje naznanijo vse svoje gospodarske stroje, kakor mlatilnice, slamoreznice itd., da bo potem še te delavce zavarovala. Ali gospoda, tukaj se srečamo! Ker je ta postava na videz človekoljubna, moremo še kaj več povedati. Veliko bolj nevarno nego to, je marsikatero drugo delo naše, postavim, drevje posekavati ob vetru, ali spravljati je po strmih klancih in grabnih, tam dostikrat preti ubogim delavcem od vseh strani nesreča ! Te delavce
(Dalje v prilogi.)
centralnem volilnem odboru in pri volilcih napovedal svojo kandidaturo, ampak tudi na nekem drugem mestu in da ima zato „Narodova" stranka najmanj vzroka očitati konservativcem, da so se združili z vlado ob tej volitvi.
Nekaj pa je jasno spričala ta volitev, in to je, da kolovodji »Narodovi", ki v kmetskih občinah itak nimajo nobene znatne zaslombe, tudi v gorenjsko-notranjskih mestih nimajo vplivne in odločevalne besede. To boli »Narodovo" gosp6do in zato bije in divja na vse strani ter vidi klerikalne, »einškutarske in vladne strahove ondi, kjer nobenih ni. — Za ^Slovensko društvo" pa je bil ta dan „dies ne-f.istus", kakoršnih mu v korist konservativnega slovenskega naroda iz dna srca še prav mnogo želimo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. marca.
3§T©frržsss?e d©*©!©«
IJržavnozborske volitve. Danes je hud volilni boj na Dunaji, kjer so ožje volitve mej štirimi Drotisemiti in štirimi liberalci, oziroma demokrati. Odločili bodo nemškonarodni protisemitje s svojimi glasovi. Na obeh straneh napenjajo vse sile, da bi volilce dobili na svojo stran. Nemški liberalci se tolažijo s tem, da se stvari zanje obračajo na bolje, ker vsaj pri prvi volitvi nista zmagala Lueger in princ Liechtenstein. Vsekako pa volitve na Dunaji zanje niso bile ugodne, kajti mej drugimi proti-semiti je voljen tudi mehanik Schneider, ki je Židom posebno trn v peti. Omeniti še moramo, da so pri prvi volitvi protisemitje, kateri pridejo v ožjo volitev, dobili po več glasov, kakor nasprotniki. — Solno-graško veleposestvo izvolilo je za svojega poslanca Lienbacherjevega pristaša Jurija Schieberja. — V Kolomei v Galiciji, kjer je zmagal rabinec Bloch proti grofu Starzenskemn, bili so pri volitvah veliki neredi. Jednega volilca so zaklali in več oken pobili. Trgovci morali so zapreti prodajalnice.
Vrajasaj© dr&sftv^.
Kralj Milan pripeljal se je v Beiigrad k obletnici proglašenja Srbije za kraljestvo. Porabiti je hotel priložnost, da se vdeleži kot najstarejši general na čelu častnikov vsprejema v kraljevem ko-naku in kralju čestita kot prvi podložnik. Na kolodvoru vsprejeli so kralja Milana kralj Aleksander, regenti, ministri z ministerskim predsednikom na čelu.
Milan in Garašanin. Kralj Milan pisal je Garašaninu pismo, v katerem mu mnogo ne baš lepih stvarij očita. Mej dragim se omenja v pismu, da je pod Garašaninovo vlado Helena Markovic v stolni cerkvi streljala na kralja Milana in da sta pozneje v ječi bili Markovic in njena sokrivka umorjeni. Kralj pozivlje Garašanina, da to stvar bolj pojasni. — Iz tega pisma da se nekako posneti, da je omenjeni ženski dal Garašanin umoriti, ker se je bal, da pride na dan njegova sokrivda.
Novo rumunsko ministerstvo je prej dobilo nezaupnico, nego se je pričakovalo. Ko je zbornici se predstavilo in razvilo svoj program, v katerem mej drugim tudi zagotavlja, da hoče nadaljevati dosedanjo vnanjo politiko, vnela se je v zbornici huda debata in konečno se je izrekla novi vladi nezaupnica s 77 proti 69 glasom. Sedem poslancev ni glasovalo. Sedaj druzega ne kaže, da se razpusti zbornica. Pri novih volitvah vlada pač
dobiš njegovo naklonjenost, kar ni prav težko, smeš početi kar hočeš, celo krasti in ulomiti v hišo brez kazni. Dalje je važno to, da ni prav težko dobiti tak potni list, ker to skrb lahko izročiš komu drugemu.
Iz vsega tega je pač razvidno, kako silno važen da je na Ruskem potni list. Glasi se pa tako-le: „ Lastniku tega potnega lista I. se s tem daje dovoljenje, da potuje v I., da ... . (namen!). Gra-janska in vojaška oblastva naj blagovoljno dovolijo imenovanemu I., da potuje brez zadržkov in slučajno naj mu ne odreko pomoči. List je veljaven do. . Datum, podpis, pečat. Po črkah sodeč bi človek mislil, da se z listom daje res dovoljenje za potovanje; toda v istini nikdo tako ne misli. Ljudje so splošno prepričani, da sme vsak potovati, kamor hoče; potni list je potreben le za tak slučaj, če bi ga kdo zahteval, da se potnik lahko spriča, da je ruski državljan, in da se ne pripeti kaj sličnega, kakor onemu hlapcu v čenstohovskem okraju. Mesto potnega lista zadostuje navadno tudi tako zvana „legitimacij8ka knjižica". Vsak prebivalec, od 14. leta pričenši, jo mora imeti. Dobi jo pri policijskem uradu onega kraja, kjer stalno prebiva. S to knjižico lahko potuje po občini in okraju, da, ce!6 po celej guberniji.
Do najnovejšega upora poljskega 1. 1863. so veljali občni zakoni o popotnih listih tudi za duhovnike, katerim je bilo dovoljeno, z odpustnim listom, podpisanim od dotičnega duhovskega konzi-storija, potovati po celej Poljski; da, zadostovalo je celo, če je duhovnik pokazal le spričevalo, od dekana narejeno. K misijonom so se zbrali duhovniki iz raznih krajev, ne da bi se bilo treba kaj ozirati na kraj, v katerem se je vršil misijon. Policisti v mestih so imeli nalogo, skrbeti za red med židovskimi prebivalci, ne pa brigati se za popotne liste katoliških duhovnikov. Tako je bilo za Nikolaja I. in prvih deset let vlade Aleksandra II. V primeri s sedanjimi razmerami se čuje to kot pravljica iz »Tisoč in ene noči". A kakor rečeno, z vstajo 1. 1863. se je spremenilo vse. Ruska vlada je postavila po Poljski polno vojaških glavarjev (Kriegs-Chef). kateri so edini imeli pravico, dajati pismena dovoljenja za popotovanje in sicer vsem ptebivalcem kraljestva brez razločka. Duhovniki so bili torej prav pod istimi ukazi, kakor vsi drugi ljudje. V Varšavi je bilo do 1. 1864. za duhovnike neko izjemno določilo; a 1. 1864; ukaže knez Cer-kaskij, vodja oddelka za prosveto, da ne sme brez njegovega posebnega dovoljenja noben duhovnik Varšave niti zapustiti, niti v
mesto priti. Še predno je bil ukaz znan stražnikom, pride neki duhovnik iz Lublina v Varšavo. Stražniki so mu vrata mestua odprli. Toda ko je čez par dni hotel odpotovati, niso ga pustili, marveč je moral cel teden čakati v Varšavi, dokler mu knez ni dal dovoljenja za odhod. Vendar to stanje ni trajalo dolgo.
Ob času, ko je bilo obleganje najstrožje, veljale so za duhovstvo iste določbe, kakor za druge ljudi. Takrat je bilo dovoljeno takim, katerih dobro ime še ni bilo »omadeževano", iti po popotni list v mesto k vojaškemu „šefu", ne da bi se jim bilo treba v domačem kraju kaj oglasiti za to pot, da so le imeli pri sebi popotno knjižico. Takrat je bilo med drugim tudi določeno, da nihče ne sme ostati v kakem kraju dlje kakor 48 ur, ne da bi dal popotni list podpisati „šefu". Zanimivo je, kako je višji policijski nadzornik razdelil tiste ljudi, ki bi se zoper te ukaze pregrešili. Del jih je v tri oddelke :
I.	Delavci.
II.	Malomeščani, branjevci (židje), duhovniki itd.
III. Veliki posestniki iu v obče taki, ki imajo
čez 2000 rubljev dohodkov na leto. Vsakemu oddelku je bila odmerjena gotova globa.
(Dalje sledi.)
Priloga 54. štev. „81ovenca" dn6 7. marca 1891.
zavarujte in ugodili bost« nam kmetom večjidel, kajti mi sami zraven drugih tukaj v vednem trudu za kruh in boju za obstanek zagotavljamo svoje zdravje in življenje! Iz skušnje vem, da naši kmetje navadno grejo z delavci prvi ua delo — tudi pri strojih, — oni imajo sami skrb, da se vse gladko in varno vrši, nje, prosim, zavaruite! Al zavarovati ne prosim tolikanj pred možno nesrečo z delom, — teh nevarnosti) smo že od mladih nog vajeni, — pač pa prosimo nas varovati pred vedno rastočimi davki, ker mnogi kakor la, pod krinko človekoljubja tlačijo kmet-ski stan!
Kakor sem zadnjič pisal, primerna je morda ta postava za obrtnike, delavce pri velikauskih strojih na vodo in par, ladjedelnicah, tovarnah itd., ali da so kmetje njim v vrsto postavljeni, to je krivica! Oni so deležni pač plačila, nikakor pa ne — vsaj v razmerji z drugimi — dobička! Sic r pa za nezgode delavcev ua kmetih popolnoma zadostuje §§ 14, 15 deloma tudi 18 postava poselskega reda iz I. 1885, iu je toraj nova postava jim le prav nadležno breme. Upam, da novo izvoljeni naši gg. poslanci tega na-silstva ne puste iz oči, — in da v bodoče po vseh svojih močeh branijo kmete takih „človekoljubniti„ naredeb !
Iz Rima, 4. marcija. (Obletnica kronanja sv. očeta.) Solnčna Italija! . . . prazne besede to niso. Že dokaj dni sem čutimo v Rimu vso sladkost niihovega dejanskega pomena. Pomladuo solnce razliva že radodarno svojo oživljajočo gorkoto in vzbuja povsod novo, blagodejno življenje.
A naj je blesteče solnce na nebu še toliko divoo in bujno, toliko sladkih in nepopisno ganljivih občutkov v srcu vendar ne rodi, kakor ono solnce, katero je naš Izveličar postavil v središče krščanskega sveta, v starodavni Rim, da odtod razsvetljuje, ogreva, oživlja vesoljno sv. cerkev. To je prestol sv. očetov, na katerem sedaj slavno vlada Leon XIII. Včeraj je bila obletn ca, ko je bil slovesno kronan na prvem zemeljskem prestolu. Praznovalo se je iz-vauredno veličastno. Kajti čim huje in srditeje pluskajo ob skalo sv. Petra sovražni valovi, tem očitneje hočejo vsi verui otroci sv. očeta pokazati svojo bezmejno ljubezen do Njega. Kdor je le količkaj mogel, prizadeval si je z vso silo, da je za včeraj dobil vstopnico v vatikansko palačo. Že za rana bila je cesta od augeljskega mosta do trga sv. Petra natlačeno polna, da je promet večkrat čisto obtičal. Dolga vrsta krasnih kočij bilo jje znamenje, da se posebno imenitnejši stanovi iz Rima slavnosti vdt-ležujejo. Vatikan sam lesketal je v prazuičnem blišču. Od junaške švicarske straže, ki s svojo čarobno opravo vsem imponuje — pa gori do uajvišjih dvornih dostojanstvenikov v Vatikanu je vse tekmovalo, po-meuljivi dan sv. očeta slovesno povzdigniti. Vele-krasne sobane okrog Sikstinske kapele bile so prenapolnjene mnogovrstuega, pač po vseh narodnostih in gotovo iz vseh delov sveta, zastopanega ljudstva. Vse je z nestrpljivo radovednostjo iu hrepenenjem pričakovalo sv. očeta. Ob 1/all. prikaže se zlati križ i dolga vrsta škofov iu kardinalov pomika se v procesiji, ki po svoji lepoti in nekaki veličastni, tajni svetosti gledalca čudno omami, v Sikstinsko kapelo. Za njimi pa . . . neprimerljiv pogled! — nesejo sv. očeta ua visokem prestolu. Iz uebrojnih grl za-gromi od vseh strani^tisočeri nEviva!"in razlega se mogočno po sobanah. Sv. očetu je bilo poznati, da jih to znamenje vroče ljubezni globoko gane. Dvignejo roko in blagoslavljajo, a nEvivaK doni vedno močneje od vseh strani. Ko so že blizu Sikstinske kapele, zaori jim zopet od zadej „Eviva"! To jih toliko prevzame, da se na prestolu nekoliko obrnejo in nazaj ozrejo ter desnico visoko k blagoslovu dviguejo. To je bil najlepši prizor. Nepopisen ! Neštete množice umolkuejo, solze se zablestš v vsakem očesu — in komaj mine trenotek — čuje se tisti skrivnosten jok, lahkotno ihtenje, kije najboljši sve-dok srčnih občutkov ....
V Sikstinski kapeli je bila potem sv. maša, katero je daroval kard. Melchers, prvi, katerega so Leon XIII. kardinalom imenovali. Po sv. maši so, kakor je to ta dan običajno, vsi kardinali poljubili sv. očetu roko in s tem pač pokazali popolno uda-nost in najgorkejšo ljubezen, katero čutijo sami in celi katoliški svet do poglavarja sv. cerkve.
Iz Prage, dne 3. marca. (Po državno-zborskih volitvah v kmetskih okrajihna Češkem. — Fr. Skopalikf.) Izmed staro-čeških kandidatov ni bil ni jeden izvoljen, to je
izid volitev dn<5 2. marca. Pričel sem dopis pod vtisom včerajšnjega dn<5 in priznati moram, da je ta vtis nepopisen. Vsakdo se je nadejal za Staro-čehe nepovoljnega vspeha, da bi pa mogel biti tak „Nar. Listy" trde celo, da 80 odstotkov vseh volilcev — tega se ni nihče nadejal. To ni več poraz, to je politično — klanje! Faktum je in ostane, da je ves kmetski ljud češki na mah prestopil v mlado-češki tabor.
Prazni so vsi izgovori staročeških listov o brezmejni, strastni in ljuti agitaciji. To še ne pojasnjuje izida včerajšnjih volitev. Istina je, da „mlado-češki jezik" dokaže mnogo, in da uineje, če treba, kakor tu pravi prislovica: „Iz jalove krave privpiti teleta", toda tacih čudes, kakoršna so se dogajala včeraj ua Češkem, da so bili voljeni z ogromno večino mladočeški poslanc;, ne zmorejo i Mladočehi samo s svojo lastno močjo. Vzrok tiči globlje, in sicer sta celo dva, koja sta provzročila poraz Staro-čehov, oziroma vlade, prvi se imenuje: agrarno so-cijalni, drugi pa politični ali spravni (punktacijski), — a zadnji je povsem postransk.
Neznosna bremena teže češki kmetski in obrt-nijski ljud. Kmetje skoro beže s posestev ali pa gledajo, da se jih znebe. Kedor ne pozna češkega kmetstva, ta ni pojma nema o gospodarski bedi in nadlogi češkega kmeta. Kako velika je ta beda, dokazuje najbolj navdušenost, s kojo je vsprejelo češko kmetstvo agrarni mladočeški program.
Ta agrarni program so bile tiste limanice, na koje se je vsedla večina čeških kmetov. In skoro v jeduakem bždnem položaji nahaja se mali obrtnik. Staročeška glasila naj še tako prigovarjajo ljudstvu, da je vse to, kar obetajo Mladočehi, povsem „švindel", ljud jim vendar verjame in jim bode i nadalje verjel, dokler se bodo pečali z agrarnim in obrtno-socijalnim programom, in da bodo tako postopali, poučuje njih agitacijska taktika. Na Češkem je danes mogoča samo ista stranka, ki se bode na vse kriplje potezala za ta program. Tu ne pomagajo nobene prošnje, ni pretenja, v obče ni jedno izmed dosedanjih sredstev.
Ko je vlani mestu agrarno-socijalnega programa vlada prišla s punktacijami, tu se je češki ljud čutil bolestno prevaranega, kajti hotel je reči: „Mi trkamo na vladine duri, kakor slove v sv. evangelji: Prijatelj, daj mi kruha, mi pri naših obrtih ginemo!" In vlada mu je podala— punktacije! Tu tiči vzrok nepopisnega poraza Staročehov, prav za pravo vlade. Velikansko bedo češkega kmeta, a tudi obrtnika najjasneje opisuje izid ljudskega štetja.
Nedavno so nemški listi z velikim veseljem poudarjali, da je v zadnjem desetletji kmetsko prebivalstvo v nemških okrajih se pomnožilo za 81/* odstotkov, češko samo za 5 odstotkov. Na Češkem pa vsak vrabec na strehi ve, da je narobe resnica. Zakaj torej narašča prebivalstvo med Nemci, in zlasti po severnem Češkem?
Odgovor je kaj lahek: ker se ljudstvo iz južne Češke v celih tolpah seli na sever in v — Ameriko. Radi tega se tudi Nemci potezajo tako strastno za svoje zatvorjeno ozemlje. Od Teplic, Duhcova, Liberec itd. se drug ne izseljuje na Taborsko ali Piseško, nego kak žid. Nemci se trudijo na vse kriplje, da vsako češko dušo, ki pade med Nemce, zatr6 v svojem ozemlji. Torej se za dunajske punktacije ne more nobeden ogrevati.
Češki ljud za včerajšnje postopanje ne more nobeden nazivljati, daje zapeljan, temveč: nepopisno obupan! Afflicto non detur afflictatio! — Obupanega ne stori še bolj obupanega! — sl6ve latinski rek. Kedor bi hotel češko ljudstvo pokoriti s škorpijoni, — pritira ga na polje — socijalno-radikalno, — in to si bode vlada dobro premislila. Nepopisno škodo je pa pri volitvah trpel i vinograd Gospodov!
Za parlamentarno mizo na Dunaji ostalo bode mesto, kjer so posedovali Staročehi, prazno. Vsi bodo pa pogrešali poštenega, nesebičnega staročeš-kega voditelja, g. dr. Riegra, ki je danes odpotoval s soprogo svojo na Laško. Kedo je zakrivil njegov padec? Duh njegov se bode često prikazoval grofu Taaffeju. Tacega plačila vzorni rodoljub za svoje zvesto službovanje gotovo ni zaslužil.
Ko bi se ponovil pri mestnih volitvah včerajšnji prizor, za mnogo let bodo požgani mostovi med narodom in dosedanjimi zavezniki. Dovršenje mlado-češke zmage bi pomenjalo osamljenje doma in na Dunaji. Narodna ideja na Češkem, kojo je negoval
šestmilijonski narod od početka svojega preporoda s tako navdušenostjo, potaplja se v nerodoljubnih zmešnjavah!
Med to volilno razburjenost se pa javlja tožna vest s sesterske Morave, da je v Holešovem naglo prominol bivši državni poslanec g. Fr. Skopalik, zadet od kapi v volilni dvorani. Padel je torej na bojišči jeden najbolj zaslužnih mož na Moravskem in najstarši (79 let) parlamentarni bojevnik. Kakor je moravske Cehe pretresla ta vest, tako je i v Pragi napolnila vsacega rodoljuba z žalostjo. Skopalik ni bil samo vzor pravega rodoljuba, temveč in vele-zaslužni buditelj in narodni delavec na Moravskem. Idejal njegov bil je ohranjenje kmetske zemlje. Leta 1861 bil je voljen v inoravski deželni zbor, 1. 1879 pa v državni zbor. . Pokojuik se je odlikoval s plemenitim značajem, čislali in radi so ga imeli pov-sodi. Skopalik nikjer ni zabil svojega kmetskega stanu; na Dunaji v parlamentu in na dvornih plesih je nosil vedno hanaško svojo narodno nošo. v državnem zboru je pa govoril vedno — češki! Za svoje zasluge bil je odlikovan z zlatim križcem in viteškim križem papeževega reda sv. Silvestra. Naj mirno počiva!
ne novice.
(V kranjskem veleposestvu) sta bila danes izvoljena s 63 glasovi baron Schvvegel in baron Taufrer, konservativna kandidata grofMargheri in graščak F. Stare sta dobila po 22 glasov. — Pač prevelika nebrižnost kouservativne, oziroma narodne stranke!
(Občinski sv&t ljubljanski) ima prihodnji torek, doč 10. t. m , sejo. Dnevni red priobčimo v prihodnji številgi.
(Državni zbor) se suide, kakor se nam poroča z Dunaja, dne 7. ali 8. aprila.
(Na Kranjskem) umrje po desetletuem povprečnem računu 29 33 od 1000 prebivalcev. Leta 1889 pa jih ie umrlo 31-53, torej za 2-20 „pro mille" več, in to zaradi osepnic. katere so silno hudo razsajale v tem letu. Od 100 mrličev je spadalo 1140 na oeepnice, 1468 na tuberkulozo, katera bolezen zlasti v Ljubljani vsako leto mnogo ljudij končava. Leta 1889 je od 1000 ljubljanskih prebivalcev uurlo 8 70 za tuberkulozo, po ostali deželi le 4-3, v Ljubljani pa je od 100 mrličev 22 4 za tuberkulozo umrlo.
(Vodnikov spemenik v Ljubljani) je še zmirom brez ograie. Nečastno je za ljubljansko mesto, čigar lastnina je spomenik, da mu tako dolgo ne preskrbi ograje ter dopušča, da se cele tolpe psov lov^ po stopnicah in jih onesnažijo. L-hko bi se pripetilo, da se poškoduje spodnji del spomenika. Ali ne bi hotel kateri mestnih odbornikov vprašati v javni seji, zakaj magistrat tako dolgo odklada postavljanje ograje, katero je baje obečal g. Toennies dati brezplačno?
(Okrajni cestni odbor logaški) je volil za predsednika g. L. Šebenikarja na Rakeku, za namestnika g. Jos. Smoleja, župana dolenje-logaškega; cestni odbor v Ložu pa g. O b e r e i g n e r j a, oskrbnika šnejerške graščine, za načelnika, g. Jak. Turka, posestn ka v Ravniku, za namestnika.
(Mestna občina ljubljanska) bode v ponedeljek dopoldne ob 9. uri na javni dražbi prodala vsa stara kostanjeva drevesa v onem delu Lattermauuovega drevoreda, ki od celovške ceste proti Tivoliju služi kot vozna cesta, dalje vsa drevesa ob Fran-Josipovi cesti tik zidu c. kr. skladišča.
(Izpiti učiteljskega usposobljenja) za občLe ljudske in meščanske šole pričeli se bodo ua tukajšnjem c. kr. učiteljišči pred izpraševalno komisi|o dn4 27 aprila iu nastopne dni, in sicer za učiteljske kandidate iu učiteljske k&ndid&tinje.
(Ljudsko štetje.) Koroška ima po uajuovejšem štetju 356 729 prebivalcev. Leta 1880. jih je imela 348.730; letos tedaj 7999 več. Niso pa všteti vojaki. Celovec ima 1141 prebivalcev več, kakor I. 1880. V vseh okrajih se je število prebivalcev povekšalo, le v okrajih Velikovec (za 16) in Šmohor (za 28) se je znižalo.
(Izpred porotnega sodišča.) Včeraj se je morala zaradi detomora zagovarjati gspdč. Julija J u r m an, ki pa je bila oproščena. Obravnava je bila tajna.
(Akad. društvo „Triglav") v Gradci ima v ponedeljek du^ 9. marca svoje zadnje zborovanje v zimskem tečaju t. I. z naslednjim dnevnim redom :
■
1. Citanje zapisnika. 2. Predavanje g. cand. prof. Fr. Gestrina. 3. Slučajuosti. Lokal: h6tel „zum goldeneu Ross". ZiČetek ob 8. uri zvečer.
(G. Karol grof Hoheuwart,) kateri se je pripeljal k državnozbnrskim volitvam velikega posestva, ogledal si je včeraj popoldne naš dešelni muzej iu bil presenečen o bogatosti raznih zbirk, posebno iz prazgodovinske dobe. Pri sliki Fr. grofa Hohemvarta, keteri je deželi bil podaril svojo lepo zbirko školjk in drugih stvari in ki je bil brat njegovega očeta, stal je dlje časa iu prizual, da je jako dobro zadeta. Slikal jo je Langus.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je darovala si. posojilnica v Slatini iz svoje letne d i-vidende tudi naši družbi 15 gld. — Ko beležimo z istinito zahvalo ta domoljubni čin, usojamo si nd-se opozarjati še onih naših mož pri denarnih zavodih, ki so navajeni posedati za bogatejšimi mizami, kot pa si jo more pogrniti izgleduo dobro-tvorua posojilnica v Slatini.
Družba sv. Cirila in Metoda.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) doposlala je nje goriška ženska podružnica obično letno poročilo pišoč v uvodu tako-le: „Goriške Slovenke smo lahko ponosne na svojo podružnico in nje raz-vitek . . . Rastoče število družbenic kaže, da se za podružnico vnemajo dan za dnem nova srca . . . Malenkostna svotica, katero izdti posamična letnica, pa je naložena na visoke obresti v prid mladine, katera bi se brez pomoči odtujila materinščini ter zapadla italijanstvu. Taki izneverjenci, kateri se že v mladosti navzamejo zaničevanja do slovenščine, in v čijih srcih je že zgodaj zatrt slednji blagi čut, taki so v poznih letih najhujši sovražniki Slovencev." Zatorej menijo trudoljubive Slovenke ob Soči, da je njih trud, ki so ga imele pridobivajoč svoji podružnici novih močij, obilo povrneu v sami tej zavesti, da so delale za sveto stvar, ter v nadeji, da se iz onih malih, po družbi sv. Cirila in Metoda podpiranih otrcčičev „razvijo čvrsti sinovi in hčere, zvesti majki Slavi ter mogočni Avstriji!" — Kar se tiče požrtvovalnega delovanja napominane goriške podružnice sv. Cirila in Metoda, povzamemo iz poročila med drugim še to, da se je pri „Božičnici" otroških vrtcev v Pevmi in Podgori deloma od prebitka pri „Veliki Besedi", prirejeni dne 9. novembra 1890. v korist omenjenim vrtcem, deloma s pomočjo blagodušnih darovateljev razdelilo med otroke : 50 kosov obleke za dečke in deklice, 58 predpasnikov, 9 spodnjih kril, 10 kap in klobukov, 54 žepnih rutic, 11 volnenih rut, 27 dvojic zapestnic, 18 dvojic rokavic, 60 dvojic nogavic, 34 dvojic črevljev — vkupaj 331 kosov. Bistveni del poročila završujejo besede: »Skrbimo torej za otročiče v naših, z velikim trudom ustanovljenih zabaviščih, vrtcih in šolah, kjer se otroci v svojem jeziku na katoliški podlagi izobražujejo ter tako ohranijo našem narodu. — Dal Bog, da bi ves trud posameznikov obrodil sto-teren sad v prid milemu našemu narodu! Bog pomozi!" — Kličoč takisto postavljamo mi vrle goriške Slovenke našemu ostalemu ženskemu slovenskemu svetu v izgled in posnemo!
(Gg. duhovnikom v kamniškem okrajni) Iz
gotovega vira smo zvedeli, da je pri zadnjih volitvah neki sobni slikar iz Doba, z imenom Franc Stare prav nedostojno in strastno ruval ter hujskal proti duhovščini. V obraz se hlini duhovnikom, za hrbtom pa jih izdaje „Slov. Narodu". Tako je nehvaležnež v imenovanem listu imenoval g. župnika v Dobu nemškutarja, istotako je povračal dobroto g. duhovniku na Goričici. Torej pozor pred takim človekom !
(Gerbičev koncert) bode jutri v nedeljo dnč 8. marcija t. 1. v redutni dvorani. Koncet se vrši s prijaznim sodelovanjem gospic L. Daneševe*in M. Moosove ter gospodov K. Hoffmeistra, R. Branketa, A. Dečmana, Al. Lileka, Jos. Paternostra in Josipa Pavšeka. Vspored: 1. Jan. Gall: „Na vrtu slavček toži"; trospev s spremljevanjem glasovira, pojo g. M. Gerbičeva, gdč. Daneševa in gdč. Moosova. 2. H. pl. Kaan: „Pri preji"; transkripcija z Dvofako-vega cikla skladb „Iz Sumave" (rokopis), igra na glasovir g. K. Hoffmeister. 3. a) Iv. pl. Zaje: „La-stavicam, b) F. Gvrbič: „Milotinka" čis. 2, samospeva, poje g. koncertant. 4. F. Gerbič: „Pred slovesom"; moški čveterospev, pojo gg. Josip Pavšek, Raj. Branke, Al. Lilek in Al. Dečman. 5. Moniuszko : Arija iz opere „Halka", s spremljevanjem glasovira poje gospa M. Gerbičeva. 6. Fr. Liszt: Fantazija na motive iz opere „Rienzi" od R. Wagnerja, igra na
glasovir K. Hoffmeister. 7. B. Smetana: „Rozmysli si Mafenko"; šesterospev iz opere „Prodaua nevesta", s spremljevanjem glasovira pojo gospa M. Gerbičeva, gospici L. Daneševa in M. Moosova ter gg. Jos. Pavšek, Ant. Dečman in Jos. Paternoster. i — Cercle-sedeži 1 gld. 50 kr., sedeži I. vrste 1 gld., sedeži II. vrste 60 kr., galerija 50 kr. Vstopnina 40 kr. Dijaški biljet 30 kr. — Sedeži se dobivajo pri čitalničnem kustosu (trafika) in na dan koncerta zvečer pri kasi. — Kasa se odpre ob sedmi uri, začetek ob polu osmi uri zvečer.
(Bralno društvo v Polju) pod Ljubljano bode v pouedeljek dne 9. t. m. zvečer v gostilui pri Kuharju imelo prvi redni občui zbor z naslednjim vspo-redom: 1. Pozdrav predsednikov; 2. račuu začasnega odbora; 3. volitev dveh pregledovalcev; 4. branje društvenih pravil; 5. volitev uovega odbora; 6 določitev časnikov; 7. posamezui nasveti.
(Klub amaterjev - fotografov v Ljubljani) ima v ponedeljek dn4 9. marcija, zvečer ob 8. uri svoj mesečni shod v novem klubovem lokalu: Pred škofijo št. 16 (hiša dr. K Bleiweisa), I nadstropje, na levo, druga vrata.	Odbor.
(Iz Istre.) Pri včerajšnji državnozborski volitvi v mestni skupini pazinski je bil izvoljen slovanski kandidat Alojzij Deskovič s 187 glasovi; itali janski kandidat dr. Rizzi je dobil 55 glasov.
(Prvi nstauovnik in bivši prvi vodja banke „Slavije") v Pragi, nekoč „patrijarh češkega delavstva", dr. Ladislav Chlebor&d, ki se je pečal z obširnimi stavbnimi špekulacijami, ustavil je svoje plačitve. Pasiva znašajo nad 100.000 gld. Med upniki so povsem sami češki obrtniki. Tako poročajo češki brnski listi.
Raznoterosti.
—	Jednajst najvišjih stolpov v Evropi. Ce se primerjajo velikosti jeduajstih najvišjih stolpov v Evropi, slede v nastopni vrsti: 1. Zvonik ulmske velike cerkve 161 metrov; 2. koloujske ško-fiiske cerkve 156; 3. katedrale v Rouenu 149; 4. Sv. Nikolaja v Hamburgu 144; 5. strassburške velike cerkve 143; 6. sv. Petra v R mu 138 7; 7. sv. Štefana na Duuaji 137; 8. šktfijske cerkve v Frei-burgu 125; 9 katedrale v Antverpenu 123; 10. sv. Giralde v Sevilll 111, in 11. sv. Pavla v Londonu 110 metrov.
—	Drag pes. Nedavno je kupil Anglež Green bernardinskega psa z imenom „Sir Bedivere" za 65 000 mark. Pe3 ie 89 centimetrov visok iu 100 kilogramov težak. Funt pasjega mesa velja torej 325 mark.
—	Princ Napoleon leži v neki gostilnici v Rimu nevarno bolan. Njegov svak, kralj Hum-bert, hotel je dati bolnika prenesti v kvirinal, pa so zdravniki izjavili, da je tako slab, da se ne sme prenašati.
—	P r e b i v a 1 s t v o v Z d r už e n i h državah. Število v Združenih državah živečih Ijudij znaša po zadnjem ljudskem popisu 1890. 1. 62,622.250 dočim je i. 1880 živelo v imenovanih državah le 50,155.783 duš, torej se je pomnožilo prebivalstvo za 12 a/2 milijona (ali 24 92 odstotkov). Število prebivalstva je močno naraslo vzlasti v obeh Dakota-državah in v državi Nebraska, v prvih za 278, v drugih za 134 odstotkov.
—	Nesreča na pokopališči. V Peilsteinu na Zgornjem Avstrijskem se je nedavno pripetila velika nesreča. Dve jednajstletni deklici ste se igrali opoldne na tamošnjem pokopališči med grobovi. Kar se zvrne zaradi južnega vremena velik nagrobni spomenik na tla in zadene obe dekletci. Eni je strlo glavo, da je bila ua mestu mrtva, druga je pa na nogi močno poškodovana.
—	Drag ogenj. Davčna oblast v Kravljevci v Rusiji je dala nedavno na nekem travniku sežgati šest velicih voz čaja. Blago je bil pripeljal parnik »Kristijan IX.", pa ga dotične tvrdke vsprejeti neso hotele, ker ga je bila močno poškodovala morska voda. Ker se je spoznalo, da bi bil čaj zares zdravju škodljiv, dal ga je sežgati davčni fiskus, ki je bi je bil zaradi dohodkarine največ vdeležen. Da se je čaj sežgal, treba je bilo 6 metrov drv in 20 centov petroleja. Škode je 20.000 mark, ki jo trpč zavarovalnice, pri katerih je bil čaj zavarovan.
—	Žrebe z jednimv očesom. Kakor se piše iz Opave, je posestniku Cehu v neki vasi pri Opavi kobila vrgla žrebe, ki ima le jedno oko sredi čela. To oko ima pa dve bunčici. Nosnic žrebe nema. Poginilo je čez nekaj ur. Mrtvo se je odposlalo auatomičnemu muzeju na Dunaj.
—	Novo sredstvo proti jetiki. V Berolinu delajo poskuse z novim sredstvom proti jetiki, katero je izumel bolgarski polkovni zdravnik dr. Trojen v Sistovu. Novo zdravilo je v nekaterih slučajih že v resnici pomagalo.
Dunaj, 7 marca. Iz nekaterih krajev na češkem in Moravskem prihajajo poročila o povodnji. Praga sedaj še ni v nevarnosti, četudi voda že izstopa.
Gorica, 6. marca. V mestnem volilnem okraji Gorica-Kormin izvoljen je zopet grof Franc Coronini.
Brno, 6. marca. Veleposestvu so s 106 glasovi voljeni: Feliks grof Vetter, Sigmund grof Berchtold, Karol grof Zierotin, Avgust grof Fries in Adolf grof Dubsky od srednje stranke; Josip Aresin-Fatton, Gvidon grof Dubsky, Makso baron Kubeck in Emil vitez Tersch od liberalne stranke. Konservativna stranka se ni vdeležila volitve.
Praga, 6. marca. Ožje volitve v Pragi in predmestjih bodo v ponedeljek, dnč 16. t. m.
Atene, 7. marca. Zbornica vsprejela postavo, s katero se nastavlja kraljevič za regenta med odsotnostjo kraljevo.
Žf Piccolijeva esenca za želodec
pospešuje in ureja s svojim razmehžujočiin u5in- "jgSS, Htaf kom prebavljanje, 1 steklenica 10 kr., zabojček "3£££ tfar z 12 steklenicami gld. 136.	(13) "3£OE
Zahvala.
Odbor „Katol. političnega društva" izreka svojo iskreno zahvalo vsem konservativnim volilcem gorenjsko-notranjskih mest in trgov, ki so vkljub strastni nasprotni agitaciji v tako častni in ogromni večini izvolili si za svojoga državnega poslanca gosp. Antona pl. Globočnika, kandidata „Katol. političnega društva", ki bode deloval „vedno v blagor ljudstva sploh, v prid našega naroda v zmislu narodnega programa in avstrijske države, v katere zavetju samo in edino so izvršljive naše zahteve in želje". Vzlasti se zahvali odbor vrlim gospodom v Škofj i Loki in Idriji, ki so pripomogli, da je „Katol. politično društvo" v teh mestih priredilo lepe in obilno obiskane shode. Ob jednem izreka podpisani odbor zahvalo tudi vsem volilcem kmetskih občin, ki so volili od našega društva podpirane kandidate.
V Ljubljani, dne 6. marca 1891.
Odbor „Katoliškega političnega društva.
Tujci.
4. marca.
Pri Malt&u: Kuinerer, Hoffman, Keiclie; Volk, Pueiss, trgovca; Fischer, Mahler, potovalca, z Dunaja. — Tomašie, mesar, iz Karlovca. — Peschke, graščinski nadzornik, s soprogo, iz Brežic — Kamerer, potovalec, iz Trsta. — Smole, zasebnik, iz Novega Mesta. — Plantan, c. kr. bilježnik, iz Radovljice.
Pri Slona-. Baron Sohwegel; Lofler, Franki in VVurst, trgovci; Weinberger, potovalec, z Dunaja. — čarman iz Radovljice. — Kralje iz Trsta. — Havas, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Moosbrugger iz Inomosta. — Ripper, tajnik, s Koroškega.
Pri bavarskem dvoru: Pere iz Ljubna.
Pri Južnem kolodvoru: Apfelbeck , graščak , s
Vremensko sporočilo.
a d O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	i" 'C Jjj s
J opazovanja		zrakomera T mm	toplomera po Celziju			o S cd o
1 6 1	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	743-1 741 0 741-5	-80 8-8 3-2	si. svzb. sr. jzapad »	jasno n n	0 00
Srednja temperatura 3-0°, za 0 5" nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 7. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 92 gld 05 kr Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16* „ 92 „ - r 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110
Papirna renta, davka prosta......101
Akcije avstr.-ogerske banke......984
Kreditno akcije..........308
London . . . ..........114
Srebro .............— „ —
Francoski napoleond. . .	... 9 „ 11
Cesarski cekini...........5.41
Nemški! marke ......... 56 „ 85
10
95
80
Tržne cene v Ljubljani
dne 7. marca.
Pšenica, bktl. Rež,
Ječmen, „
Oves,	„
Ajda.	„
Proso,	„
Koruza,	„ Krompir, „
Leča,	„
Grah,	„ Fižol, Maslo. Mast,
Špeh svež.
kgr.
gl.|kr.		
6	65	Špeh povojen, kgr. .
5	20	Surovo maslo, „
4	76	Jajce, jedno „
3	26	Mleko, liter ....
5	36	Goveje meso, kgr. .
5	40	Telečje „ „ .
5	20	Svinjsko „ „ .
2	60	Koštrunovo „ „ .
10	_	Pišanec.....
12	_	Golob .....
10	—	Seno, 100 kgr. . .
—	88	Slama, „ „ . .
—	68	Drva trda, 4 □ mtr.
—	52	„ mehka, „ „
«1-1	kr.
_	64
—	70
—	2»
—	10
	60
—	60
—	56
—	40
—	70
—	24
1	96
2	32
6	80
4	60
Vsak slovenski gospodar,
ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Kmetovaleo" s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (27)
Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in
Kregar,
LJUBLJANA,
'Poljanska cesta 3,
(zraven gostilne »pri zvezdi«), opozarja in toplo priporoča preč. duhovščini in si. cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno
=>-5 p as aro*-®
in
izdelovatelj cerkvenega orodja
v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih oerkveno orodje, kot: (9) monštrance, oiborije, kelihe, taberna-
keljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in cen6 po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu.
^•oiso-id emuisod ouej|«BJds ojgop oljgod oSnig maa ijgiu ^
Troški bi bili vsekakor znatni, vendar je podpisani odbor uverjen, da bode tolikrat izpričana požrtvovalnost slovenska vzmogla potrebno vsoto in omogočila praznovati stoletnico Prešernovo tako, kakor si je lepše ne moremo misliti!
Rojaki slovenski, na delo tedaj! Vsakdo skrbi po svojih moččh, da se o stoletnici Prešernovi vzdigne spomenik, o katerem bodemo rekli ponosno, da ga niso postavili posamičniki, nego vesoljni n & r o d naš prvemu pesniku svojemu!
Doneski naj se blagoizvolijo pošiljati »Pisateljskemu podpornemu društvu" v L ubljani.
V Ljubljaui, due 8. svečana 1891. leta.
Dr. Jožef Vošnjak, predsednik.
Anton F u n t e k,	Simon Butar,
blagajnik.	tajnik.
Narodu slovenskemu!
V slavnostnih dneh 29. in 30. ržn-ga cveta leta 1890, ko smo odkrivali spomenik Valentinu Vodniku, začt tniku pesniške književnosti slovenske, oglašala se je živeje nego li kdaj raisel, da bi se takisto postavil spomenik največjemu pesniškemu geniju, kar jih je doslej rodila zetul|a slovenska, pesniku, čegar dela ponosno prištevamo najizbornej-šim proizvodom vseh n&rodov, ljubljencu našemu Frančišku Prešernu!
Razpravljati ni treba posebe, kaj jo Prešeren nam, niti ka| bode zanamcem: ime Prešernovo je z neizbrisnimi črkami zapisano v zlati knjigi pesniškega in občekulturuega razvoja našega I
Takemu veleumu veličasten spomenik! Za deset let hočemo slaviti stoletnico Prešernovega rojstva, — postavimo mu tedaj vidno znamenje, katero še pozuih let pričaj domačinu in tujcu o ljubezni in zahvalnosti naši!
Živo uverjen, da bode ta poziv odmeval v vseh srcih slovenskih, katerim je do n&rodne časti, ukrenil je pomnoženi odbor »Pisateljskega podpornega društva", da prične nabirati doneske za Prešernov spomenik. S prijazno prošnjo se torej obrača do vseh slavnih društev in zastopov, do sleharnega rodoljuba po deželah slovenskih, skratka, do vsakogar, komur je drago ime Prešernovo, naj nam z blagovoljnimi doneski pomaga uresničiti častno namero in tako zajedno vredno poravnati dolg slovenskega naroda do najboljšega pesnika svojega! Zlasti upamo, da se bodo čitalnice slovenske na besedah in veselicah svojih često in drage volje spominjale spomenika Prešernovega!
kako odstraniti kašelj, hripavost, navdušljivost, sploh plučne bolezni, razpošilja brezplačno	(3—1)
(3—3)	A. Zenkner v Berolinu, 24.
Proti podganam najboljše sredstvo.
Tord-Tripe
pokončuje podgane, miši in krte brez najmanjše nevarnosti za domače živali.
——1 zavitek 50 kr. EE—
Glavna zaloga za Kranjsko:
Gr. Jr^iccoli, (12 1)
lekarnar v Ljubljani.
]>a prodajo je
hiša z 20 orali zemljišča
na Brezji pri Mariji Pomagaj.
Več pove posestnik lanez Ažman, pošta Radovljica, Gorenjsko.	(3-3)
Hiša,,
pripravna za obrt, v vasi z mnogovoženo okrajno cesto blizo Kranja, je na prodaj ali se o<l<la v najem pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod šifro „1. D., poste restante Kranj". (2-1)	(3-2)
-S;*
Najboljše in najsigurnejše učinkujoče
parno riljn olje
j
katero lehko prebavlja vsak. tudi najslabotneji želodec, in katero ima v sebi najboljšo redivno snov. se dobiva v steklenicah po 60 kr. v lektrni Piceolijevi „pri angelju" v Ljubljani na Dunajski cesti. Ribje' olje
primešano s koiranom steklenica 80 kr. Pri večjih naročilih primeren popust. — Vnanja naročila izvršujejo se točno po poštnem povzetju.	(15—5)
	
r$K9 JP' vyJj MBmm	
	HPa y
MJ&t^flSt^^r/J riIHIVVVIph^^	^rrmm
mWT® — ^EamSI jflHk tovarna dežnikov, ~/wmH| PPy/ Ljubljana, Mestni trg 15. fflB|i fijf) e^HnB	
«
C
> ss
11 as
'II - i-C3 3
N
1«
^	i,
5 o ^	o
~ cn
rt rt rt	a
i c	C
® Js
S	a
j o	"
Sj ^	®
rt trn
CD
Nepresegljiyo za zobe
I. salicilna ustna vofla
aroinatična, upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje i h ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
II,
1
splošno priljubljen, upliva jako okrepčevajoče ter ohranuje zobe svetlo-beie, a 30 kr.
Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vodno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
Ubald pI.Trnkdczy
diplomovani posestnik lekarne in kemik, poleg mestne hiše v Ljubljaui.
C C 3 3
» n
to"
ŽfS £
i: S-5.8-ET s S5. » vr Si »-3
*s.«= ® s. o. 3 S-
N -1 " —
=3 co: BI o
O' J..
O p
TS N
s. sr
J5ST Zunanja naroČila se s prvo pošto izvršujejo.
Uzorei zasebnim naročnikom zastonj in franico.
Uzorčne knjige za krojače, kakeršnih do sedaj že ni bilo, nefrankovane in le proti vložbi 20 gld., kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči.
Blago za obleke.
Peruvien in dosking za prečastito- duhovščino. Blago za uniforme o. kr. uradnikov po predpisu, tudi za
veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukno za bilard in igralne mize, loden tudi nepremočen za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni plidi 4—14 gld. itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čislo volneno sukno in ne slabega blaga, ki se ponuja od >seli stranij in je jedva krojačevega plačila vredno, obrne naj se na tvrdko
Jan. Stikarofsky v Krnu
Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski, Razume se, da ostaje v moji zalogi, v kateri je vedno za pol milijona goldinarjev av. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini mnogo ostankov; vsak razsoden človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrezkov uzorei ne pošiljajo, ker bi pri več sto naročbah za uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej smešno, če nekatere trgovine s suknom vzlie temu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorei le od kosov in ne pa
od ostankov, namen takemu postopanju jo očividen. Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjajo, ali se pa denar vrne.
Barva, dolgost, cena naj se pri naročbi ostankov naznani. W Razpošilja se le proti povzetju, nad 10 gld. franko."»fi Dopisovanje v nemščini, madjarščini, češčini, poljščini, italijanščini in francoščini.	(24—6)
^E5H5H5E5E5E5^
Uradne in trgovske
IAIIAIIAiiAi A a i A ii|,Aii A , - A .. A -
Naznanilo in priporočilo^^* *
Udano podpisani naznanjam prečast. duhovščini in slavn. p. n. občinstvu, da sem premestil svojo
ki*oJaško delavnico
na sv. Petra oesto št. 2 (v gosp. lekarnarja W. Mayerja hišo) ter se ob tej priliki zahvaljujem za dnsedaj mi izkazano zaupanje. Priporočam se toplo nadaljni naklonjenosti zagotavljajoč solidno, pošteno in ceno postrežbo.
Velespoštovanjem
France Kraigher, krojaški mojster.
^T ^T	^T	^T^T^^r	^T	T T
Št. 4462.
Razglas.
(3-1)
V smislu § 15 obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano {zakon z dne 5. avgusta 1887. 1., št. 22 dež. zak.) se javno naznanja, da so
imeniki volilccv za letošnjo dopolnilno volitev
občinskega sveta
sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 dnij tukaj pregle-<Javati in zoper nje vlagati ugovori.
0 pravočasno vloženih ugovorih razsojal bo občinski sv&.
Magistrat ljubljanski,
dne 6. marca 1891.
Čast mi je javiti, da sem izvršil pohvaljeno sliko prvega slovenskega pesnika in preporoditelja
Valentina Vodnika
i v lnanj.šej obliki, namreč 55 cm široko, 68 cm visoko. Ta slika (oleogralija) je v 10 cm širokem, krasnem, pozlačenem ali črnem okviru in velja gld. 13 50 proti goto emu plačilu.
Da omogočim vsakemu nakup slike tega narodnega velikana, in ker mi je do tega, da se ta slika nahaja povsod, kjer se slovenski čuti, dajem jo tudi na mesečne obroke po 1 gld. za 15 gld. loco Zagreb, brez zaboja.
Nadalje priporočam oleografijo: „Ranjeni Crnogorao", „Heroego vačko roblje", „Hrvatski sabor god. 1848", „Krunlsanje kralja Zvonimira", „Died i unuk", „Josip JuraJ Btrossmayer".
Velespoštovanjem
8. Kočonda,
(3—3)	založnik v Zagrebu.
Piccolijcva esenca za želodec,
prirejena po lekarju PICCOLI-ju v Ljubljanice želodeokrepčujoče, telesno zaprtje in gliste odstranjujoče sredstvo; rabi se tudi uspešno proti zlatej žili (hemoroldam) ter urejuje s svojim razmehčujoCim učinkom prebavljenjeln sploh delovanje želodoa. 1 steklenica velja 10 kr.
Esenco za želodec pošilja izde-lovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenici«. Zabojček po 12 stekl. velja gl. 1'36, z 55 stekl. (zabojček 5 Kg.) velja gl. 5-26. Poštne troške plačajo naročniki.	(60—2t>.)
«<*;' —jjfgg
G/ "aH*f
/s-

p*-.,

„Unio catholica",
zavod za vzajemno zavarovanje proti škodi
—EE na I>iiiiujn, EE—
■ - ■»	M i K- is;	■ ■ _
Dopuščen z odlokom visocega ministerstva z dne 28. februvarija 1889, št. 2933.

Cena	s ^alendarijem
2 gld. 95 kr.	3 gld. 75 kr.
Ura z
in zvončkom,	ki se po noči sveti, vis. 18cm	vokrovu iz kovine, je dobiti	v tovarni
EMIL MATER na Dunaji,
X, Baucrmnarkt, 13. {13—2)
Ura s kukavico, ki naznanja čas, v lično iz-rezlianej omarici, podoharsko delo. s koščenimi kazalci 8 gld.
U^T Ceniki stenj<kih in žepnih ur se pošiljajo brezplačno, če se zahtevi priloži pištua marka zn posla tev.	(12—4)
Zavod zavaruje:
Premična is nepremično premoženje preti škodi po ognju streli in mletu.
Pri tej stroki zavarovanja sojamiijo prve vzajemne zavarovalnice za primeren del vsprejete rizike; dalie zavaruje
cerkvene zvonove
proti prelomu ali razpoku, ter vabi k vdeležbi velečast. župnijske predstojnike in župane. Konečno posreduje zarod tudi pri prvih vzajemnih zavarovalnicah
zavarovanje na življenje in proti nezgodam.
V vseh zavarovalnih zadevah blagovolijo naj se dotični vdeležniki obrniti do osrednjega ravnateljstva ali pa do podpisanega generalnega zastopa, katera radovoljno pojasnjujeta iu na vprašanje točno odgovarjata.
Po deželi oddajemo zastopništva proti priporočilu dotienega gospoda župnika. Kdor želi prevzeti zastopništvo naše zavarovalnice, na i se'obrne z omenjenim priporočilom do podpisanega generalnega zastopa v Ljubljani.
I Zobozdravnik
|Schweigerj
N i
SiMllujo	r
hotel „Stadt Wien" (pri Maliču) jI
štev. 25 in 26, II. nadstropje. jjl
Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne.
Ob nedeljah in praznikih od 9. ^ do Val- ure.	j
Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi zobem prikladne.	(30)
Za vsa dela sti jamči.
R avnatelj
Predsednik: Leopold Stiiger, stolni kustos sv. Štefana, infulovani prelat, Nj. Svet. hišni prelat, namestnik nadkuratorja I. avstrijske hranilnice itd.
Ravnateljstva sovetniki: Czjzek Anton, imajitelj menjačnice, borzni svetnik itd Detoma A., veleposestnik.	|
Egger Berthold Anton, korar v Klosterneuburgu, glavni ' vrednik lista „Corre3pondenzblatt fiir den kathol. ! Clerus".	i
Grazer Josip, meščan in trgovec na Dunaji. Hostnig Florijan, upravitelj imetja metropolitanske cerkve,
veleposestnik itd. Mrazek Josip, generalni tajnik »Krakovske vzajemne '
zavarovalnice . Paletz Emanuel, Njegove Svetosti hišni prelat, dekan \ in župnik v Hiitteldorfu itd.
s li i sovet:
Porzer Josip, dr., odvetnik.
Seidl Karol, kanonik, tajni komornik Njegove Svetosti itd. Stern Karol, knezonadškofijski sovetnik, župnik na Dunaju v Schottenfeldu.
Osrednji ravnatelj: Edmuml baron Kalbermatten.
Failsorovalni sovet za generalni zastoj) v Ljubljani :
Poklukar Josip, dr., deželni glavar in državni poslanec v Ljubljani
Klun Karol. kanonik in državni poslanec v Ljubljani. Kolar Matija, stolni vikar itd. v Ljubljani. Glančnik Jarnej. dr., odvetnik v Mariboru.
Mlakar Ivan, dr., semeniški profesor v Mariboru. Vošnjak Miha, deželni in državni poslanec v Celji (J
Stajer).
(Mali
(12—3)
Generalni zastopnik v Ljubljani.
Josip Prosenc.
Št. 3176.
(3-3)
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjena je
služba mestnega zdravnika
s plačo letnih 800 gld. in s pravico do dveh v mirovino vštevnih lO°/0 petletnic.
Prošnie, katerim je priložiti diplom^ doktorja vsega zdravilstva iu pa dokazila o starosti, o zdravji in o znami slovenskega in nemškega jezika vložiti je
do dne 28. marca letos
pri podpisanem magistratu.
Prosilcem, ki so v iavn h službah, vložiti je prošnje potom predstojn h oblastev.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dre 26. februvariia 1891.
žuoan: GRASSELLI I. r.
Št. 2767.
Razglas.
(8-2)
Dozvoljujem si naznaniti prečast. duhovščini in slavil, občinstvu, da sem z dnom 1. marca t. I. prevzel vže dvajset let poslujočo
kamnoseško delavnico v Ljubljani, in kamnolome z delavnico na alineah pri Dravijak
Izdelujem vsakovrstna cerkvena umetna kamnoseška dela, kakor:
altarje, tabernaklje, prižnice, obhajilne mize, kropilne kamne, cerkveni tlak itd. itd.
po najnovejših uzorcih iz različnih tlnih trpežnih marmorjev; imam vedno izborno zalogo najrazličnejših grobnih spomenikov po nizki ceni do 250 gld jeden; izvršujem točno naročila na grobne spomenike po izbranih uzoroih ali lastnem načrta; prenavljam iste kakor tudi rakve ter preskrbuu vrezavanje in zlatenje napisov na starih spomenikih v mestu in na deželi po najnižji ceni. — Vsprejemam naročila in i/.vršnjem vsakojake stavbinske proizvode iz domačega ali inozemikega zanesljivo trpežnega blaga po znatno znižanih cenah. Velikanski lastni kamnolom in zaloga najrazličnejšega kamenja mi omogo-čnjeta najtočnejšo izvršitev tudi največjih kamnoseških del.
Opirajoč se na večletno poslovanje in lastno izkušnjo v 9Voji stroki gojim opravičeno nado, da.me blagovolite počtasllti z mnogimi naročili, katera obljubim izvršiti vwl •j vestno, pošteno in v popolno zadovoljnost prečastitih in veloccnjenih naročevaleev. (3—2)	OdliČDim spoštovanjem
Alojzij Vodnih', kamnosek, v Ljubljani, Kolodvorska ulicc št. 32.
Mtsini magistrat ljubljauski naznanja stavudolžnim mladeničem :
1. glavni nabor za deželno .stolno mesto Ljubljano vršil se bode-letos dne 13. aprila v mestni dvorani t^-r se b >da pričel ob 8. uri dopoldne.
2 Stavijenci, odnosno tudi njihovi mo^ki svojci, ki bodo k naboru klicani, imajo priti o pravem času in snažni na nabirališče ter imajo o nravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglašajo za ugodnost:
a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot-nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak.) ;
h) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.);
c)	kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33 voj. zal;.);
d)	iz rodovinskih razmer (§ 34 vej. z»u.);
c) enoletne prezentne službe (§§ 25—29 voj. zak ).
3.	Stavijenci, kateri žele ngoduost po §§ 31 — 34 vojuega zakona in* imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne nrezentne službe, morejo, ako bi se-jim odbila prošnja za kako prvič omenjenih ugodnosti, pognati se za ugodnost enoletne nrezentne službe pri glavnem naboru.
4.	Kdor ki zanemaril sta v no dolžnost, kakor tudi snluh iz vojnega zakona izviraj..če mu dolžnos i, bi se ne mogel izgovariati, da mu ni bil znan ta ra?gla-t ali vojni zakon.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
14. dan februvarija 1891.
l^g Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867. Dunaji 1873, Parizu 1878.
Klavirji na obroke za na deželo,
salonski krilasti klavir, planine,
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 4b0 gld., 500 gld., 550 gld , 600 gld., 650 gld.. pianine ;a 350 gld. do 600 gld.
Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. gf Izposojilo klavirjev za na deželo pod najugodnejšimi pogoji "^H (12—4)
Prndajalnica in posojilnica klavirjev A. TItierfeIder, Dunaj, VII. Burggasse 71. £