a potezi uporabniki Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI[TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si ^ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (T E-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop{e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana DELO TISKARNA d.d., Ljubljana je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 7.500 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 28. februarja 2002. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 18. februarja 2002. NASLOVNICA Foto Mi{ko Kranjec www.eles.si o popolnega odprtja trga nas lo~i le {e enajst mesecev in, sode~ po dosedanjih izku{njah, nas vse skupaj v tem ~asu ~aka {e veliko {olanja in u~enja. Trgovanje z elektri~no energijo je na-mre~ posel, ki tudi v tujini nima dolge tradicije, zaradi svojih specifi~nosti in obna{anja elektrike kot posebnega blaga pa terja {e posebno previdnost. Glede na doslej prehojeno pot lahko sicer ugotovimo, da smo kljub zelo kratkim rokom in pomanjkanju izku{enj v minulem letu opravili veliko delo, saj so bile postavljene vse temeljne institucije, ki so pogoj za delovanje odprtega trga, izoblikovan pa je bil tudi cenik za uporabo elektroenergetskih omre`ij, s ~imer smo prvi~ dobili jasno razmejitev med dejansko ceno elektri~ne energije in stro{ki, povzro~enimi na poti od proizvajalca do odjemalca. Skratka, v minulem letu smo dobili vse tiste formalne okvire, brez katerih trgovanja z elektri~no energijo sploh ne bi moglo biti. In ~e ob tem upo{tevamo {e mnenja nekaterih tujih strokovnjakov, ki vsi po vrsti pozitivno ocenjujejo na{e priprave, bi lahko brez bojazni dejali, da so za~etne ovire uspe{no premagane in se nam zato tudi popolnega odprtja trga pravzaprav ni treba bati. A `al, to dr`i le deloma, saj se uspe{nost opravljenih priprav na trgovanje z energijo nana{a predvsem na upravljalca omre`ja, organizatorja trga, agencijo za energijo in trgovce, medtem ko se ve~ina uporabnikov {e vedno obna{a tako, kot da se jih omenjeni procesi sploh ne ti~ejo. Podjetja, ki se zavedajo pomena energije za lastno proizvodnjo in znajo tovrstne stro{ke tudi izra~unati, jih ovrednotiti in opredeliti, bi namre~ lahko na{teli na prste, pa {e v tem primeru gre predvsem za tista, ki so bodisi v ve~inski lasti tujega kapitala ali pa s svojo proizvodnjo bistveno vezana na zahtevne tuje trge. Druga pa o~itno pozabljajo, da kljub temu, da je bil ves proces prestrukturiranja, privatizacije in liberalizacije evropskega energetskega trga spro`en z namenom gospodarske pomo~i porabnikom, vendarle velja, da bo uspe{en le tisti, ki bo znal vse koristi odprtega trga z elektri~no energijo tudi dobro izrabiti in jih obrniti sebi v prid. To pa z drugimi besedami pomeni dobro poznati sebe in zna~ilnosti lastne porabe ter tudi pripravljenost do prilagajanja tehnolo{kih procesov in aktivnega sodelovanja v vseh procesih nastajanja slovenskega odprtega trga. V nasprotnem se zna tudi zaradi tak{nega pasivnega odnosa porabnikov marsikaj {e grdo zaplesti. 1 56?600 tema meseca Pogodba o nek ^aka na ratifikacijo v parlamentu Zadnji teden pred bo`i~no-novoletnimi prazniki sta v NE Kr{ko podpisala meddr`avno pogodbo o NEK slovenski minister za okolje in prostor Janez Kopa~ in hrva{ki minister za gospodarstvo Goranko Fi`uli}. Podpis je potekal ob navzo~nosti premierov obeh dr`av dr. Janeza Drnov{ka in Ivice Ra~ana. Sledil je podpis dru`bene pogodbe direktorjev mag. Vekoslava Koro{ca iz Eles Gena in Iva ^ovi}a iz HEP-a. Meddr`avno pogodbo ~aka {e ratifikacija v parlamentu in saboru. V tokratni temi meseca smo zbrali nekaj odmevov na podpisano meddr`avno pogodbo. mentu la`ja, ~e bi bil poleg tudi mejni sporazum. Toda odprta vpra{anja je treba re{evati, zato so se odlo~ili, da gredo naprej z dogovorom o NEK, potem ko mejni sporazum ni dobil podpore v hrva{kem saboru. »^e tega sporazuma danes ne bi podpisali, bi to pomenilo, da vlada odstopa od svoje odlo~itve in besede, ki smo jo dali,« je dodal premier, ki meni, da je znak zrelosti dr`av, ~e so sposobne same re{evati take probleme brez arbitrov mednarodne skupnosti. Obe vladi sta pokazali voljo, da se nesoglasja re{ijo, in obe dr`avi sta pokazali, da znata sami re{evati svoje te`ave. V nadaljevanju je prebivalcem Posav-ja pojasnil, da re{itev tega problema v odnosu s Hrva{ko ne more ogro`ati interesov prebivalcev te regije. Elektrarna je v Posavju in z dogovorom sku{a vlada samo urediti odnose okoli nje. Skupaj so se dogovorili za skrb za radioaktivne odpadke in zato je v sporazumu navedena dr`avna garancija. ^e ima lokalna skupnost {e kak{ne te`ave in interese, se bodo z njo posebej pogovarjali in sku{ali najti re{itev. Ta sporazum na to ne vpli- va. 2 ZADOVOLJNA PREDSEDNIKA VLAD Kot sta na tiskovni konferenci po slavnostnem podpisu meddr`avne pogodbe povedala oba predsednika vlad - dr. Janez Drnov{ek in Ivica Ra~an - sta z dose`enim sporazumom zadovoljna. »S to pogodbo smo uredili razmerja pri skupnem upravljanju in lastni{tvu tega objekta ter porazdelili vse obveznosti, kot so na primer obveznosti, povezane z jedrskimi odpadki. Sodimo, da smo s tem pre{li v normalne odnose med obema dr`avama. Sporazum je dvignil nekaj prahu na obeh straneh meje. V zadnjem ~asu celo ve~ na slovenski strani. Vendar je te`ave treba re{evati. Ne moremo sprejeti dejstva, da Slovenija sama uporablja objekt, v katerega je polovico vlagala Hrva{ka, samo zase. To bi bilo enostransko dejanje in ne more biti temelj odnosov med obema dr`avama,« je uvodoma povedal dr. Janez Drnov{ek in dodal, da je slovenska vlada potrdila sporazum po zelo dolgih pogajanjih, ko so iskali re{itve in na koncu na{li uravno-te`eno re{itev, ki ureja pretekle odno- se, kompenzira medsebojne finan~ne obveznosti. Slednje spravlja na ni~el-no to~ko, s katere naj bi {tartali 1. julija letos. Predsednik slovenske vlade dr. Drnov{ek pri~akuje, da bomo tako, kot smo pri{li do tega sporazuma, pri{li kmalu tudi do drugih sporazumov, predvsem sporazuma o meji, ki sta ga tudi `e potrdili obe vladi. Zaveda se, da bi bila ratifikacija v parla- Podobno kot dr. Drnov{ka tudi Ivico Ra~ana podpis dogovora o NEK navdaja z optimizmom za re{evanje drugih odprtih medsebojnih vpra{anj. Hrva{ki premier je izrazil zadovoljstvo nad podpisom dogovora v treh to~kah: »Z njim re{ujemo eno od odprtih vpra{anj med obema dr`avama v interesu obeh dr`av. S tem dejanjem se Hrva{ka vra~a v solastni{ke odnose in v sodelovanje pri upravljanju elektrarne, kar je velik hrva{ki interes. Hrva{ka uva`a elektri~no ¦ Ministra opravila delo, na vrsti sta se parlamenta. brez varovalke energijo, s povrnitvijo dobav iz NEK bi pokrili okrog petino skupnih potreb naše države.« Hrvaška z NE Krško ostaja v krogu maloštevilnih držav, ki obvladujejo jedrsko tehnologijo. Hkrati čutijo potrebo, da skupaj s slovenskimi partnerji skrbijo za zaščito okolja, ljudi in pri tem spoštujejo visoke standarde, za kar so pripravljeni nositi del odgovornosti. Sedanji dogovor ne odstopa bistveno od sporazuma izpred več kot dvajsetih let o gradnji in izkoriščanju NEK. Se najpomembnejše odstopanje je, da je odpadla skupna gradnja jedrske elektrarne na hrvaški strani. »NE Krško je z vrednostjo 600 milijonov dolarjev naša največja investicija v tujini in logično je, da bo naša država zainteresirana za aktivno vlogo v tem objektu,« je poudaril Ivica Račan, predsednik vlade Hrvaške. Podpisani meddržavni dogovor čaka pred uveljavitvijo še ratifikacija v slovenskem parlamentu in hrvaškem saboru. Hrvaški premier je na vprašanje, kaj če dogovor ne bo ratificiran do 30. junija, tako kot je predvideno v pogodbi, odgovoril, da se bodo potrudili, da bo ratificiran, saj je to v interesu obeh držav. SE NEK U OBETA KONEC SVETOVNE PRAKSE? O tem, kaj meddržavna pogodba prinaša Nuklearni elektrarni Krško, družbi, ki se iz javnega podjetja preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo, posluje po načelu pokrivanja vseh stroškov in s svojim poslovanjem ne ustvarja dobička niti izgube in o kateri obe pogodbenici soglašata, da je zelo pomemben elektroenergetski vir za elektroenergetska sistema obeh držav, smo zastavili nekaj vprašanj Martinu Novšaku, direktorju inženiringa v NE Krško. Po družbeni pogodbi (upravo družbe sestavljata dva člana, pri čemer predsednika predlaga Eles Gen in podpredsednika HEP), morata imenovani osebi poleg splošnih zakonskih zahtev imeti pet let delovne dobe v stroki, najmanj univerzitetno strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri, aktivno znanje angleškega jezika, organizacijske sposobnosti in smisel za vodenje. Ali so ti pogoji zadostni za vodenje tehnološko tako zahtevnega objekta, kot je jedrska elektrarna} Ali ni svetovna praksa, da imajo vodilni kadri v jedrskih elektrarnah licenco za delo v jedrski elektrarni? »Vsi lastniki jedrskih elektrarn po svetu so zainteresirani, da so vodilni kadri v njih izbrani po najzahtevnejših pogojih znanja, sposobnosti, izkušenj, da lahko prevzamejo svojo veliko odgovornost za varnost objekta. Pričakujemo, da bodo naši lastniki takšne kadre našli med obstoječimi delavci v elektrarni, ki te vrednote imajo in so jih pokazali tudi v praksi. V svetu je običajno, da imajo vodilni delavci jedrskih elektrarn dokazano znanje s področja tehnologije obratovanja jedrskih objektov. Dokaz o tem je licenca za obratovanje jedrskega objekta. Prav tako je v tujini stalna praksa, da vodilni v jedrskem objektu hierarhično napredujejo, da dodobra spoznajo procese dela objekta. Hkrati pa ti delavci dodatno pridobivajo druga znanja s področja ekonomije, financ itd. Bistveni del kadrovanja je v upravi. Vsa odgovornost za varno in zanesljivo obratovanje jedrskega objekta je na direktorju. Ta se mora te odgovornosti zavedati in se jo lahko, če ima znanje. Licenca je le uradna potrditev znanja.« Uprava bo po paritetnem načelu imenovala najmanj 4 in največ 6 delavcev s posebnimi pooblastili, ki bodo opravljali naloge izvršnih direktorjev. Kakšna je zasedba sedaj in koliko direktorjev ima NEK sedaj} »Danes imamo poleg glavnega direktorja še šest direktorjev. To so delavci s posebnimi pooblastili. Glavni direktor ima hladno licenco. Tehnični direktor in jaz pa vročo licenco, ta omogoča delo v komandni sobi NEK, kjer midva tudi opravljava dežurstva. Podobno kot pri nas je tudi v letalstvu, kjer vodilni tehnični kadri izhajajo iz vrst nekdanjih pilotov« Družbena pogodba določa, da bo uprava družbe sprejela poslovnik o delu uprave, ki natančneje določa način dela uprave, hkrati pa meddržavna pogodba določa, da pogodbenici soglašata, da bo NEK tako za A JEDRSKI OBJEKT GRE porazum o NEK je bil dolgo časa skrivnostno odet v višje državne interese in paketno reševanje slovensko hrvaških nerešenih problemov, ki sta jih sicer na papirju rešila premiera obeh držav lani poleti na Reki. Ko predlog rešitev o državni meji ni šel skozi hrvaški sabor, so se na najvišjih državnih ravneh odločili, da gredo naprej s sporazumom o NEK. Dotlej slabo poznan dokument je naenkrat prišel pod drobnogled predvsem tistih, ki se jih najbolj dotika, in pa tistih, ki ga bodo sprejemali v parlamentu in morali zanj prevzeti tudi odgovornost. In kakšen je sporazum za slovenski del? Poznavalci menijo, da sta zadovoljiva predvsem ekonomski del in ekonomska zaščita obeh partnerjev. Zato lahko razumemo Uroša Koržeta, vodjo slovenske pogajalske skupine, sicer ekonomista, daje sporazum uravnotežen do te mere, da nobena stran ni mogla v celoti uveljaviti svojih interesov. Šibkejši del sporazuma je tehnika. Kot da objekt ni pri nas in kot da ne obratuje svetovno primerljivo že 20 let. Stroko sta v slovenski pogajalski skupini občasno zastopala direktorja državnih ustanov, kijih imenuje vlada. Še najbolj nejasno pa je poglavje o radioaktivnih odpadkih. Strategija in cilji, povezani z usodo odpadkov, pri nas niso natančno opredeljeni in razvidni, vsaj do te mere ne, da bi lahko Hrvatom povedali, do kdaj natančno potrebujemo denar za končno odlagališče, in to vnesli v državno pogodbo. Temu primerno ohlapno pa je to vprašanje oblikovano tudi v meddržavni pogodbi. Upam, da se bodo vsaj poslanci v državnem zboru ob ratifikaciji zavedli, daje to sporazum o jedrskem objektu, pri katerem varnost ni sama po sebi umevna in je odgovornost zanjo v celoti na strani Slovenije oziroma vodstva elektrarne, ki sije zaupanje pridobilo z ustreznim strokovnim delom. Zaupanje pa ni večno! Če država Slovenija sedaj ne bo znala unovčiti zaupanja Posavja v jedrski objekt pri sprejemanju smotrne, narodnogospodarske in okoljsko sprejemljive odločitve glede nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, bo to priložnost na slovenskem ozemlju izgubila za večno. Brez ustrezne lokacije, sprejete tudi v okolju, pa vse druge še tako idealne rešitve za radioaktivne odpadke odpadejo, četudi so napisane v meddržavni pogodbi! Je tudi to uravnoteženo s hrvaško stranjo? 01776759 tema mesec 4 potrebe rednega obratovanja kot tudi v izrednih primerih okvirno enako zagotavljala sodelovanje dobaviteljev in izvajalcev iz obeh pogodbenic. Kak{na je praksa sedaj? Kako izbirate izvajalce del in dobavitelje opreme? Kako vidite poslovanje z dr`avno pogodbo pod dolo~enimi pogoji? »Na{a dolgoletna praksa je, da tako izvajalce kot dobavitelje izbiramo po kakovosti dela, specializiranosti, ekonomiki, ceni, znanju ljudi v teh organizacijah. Za nas sta bila lokalni prostor Slovenija in Hrva{ka, drugo pa tujina. Seveda pa je vpra{anje, kaj je slovensko in kaj hrva{ko podjetje. Kateri so kriteriji za uvr{~anje v posamezno dr`avo, kam sodijo slovenska podjetja, ki v ve~ini zaposlujejo hr-va{ke delavce? Pri na{em delu so ozko specializirana podjetja, ki so sposobna posamezno stvar izvesti. Tako je tudi v svetu. Klasi~ni trg teh storitev pri jedrski tehnologiji ne deluje v celoti. Imamo samo eno jedrsko elektrarno, in zaradi nje se ne bo razvijala vrsta podjetji, ki bo sposobna opravljati specifi~no delo. Izbiranje izvajalcev in dobaviteljev na podlagi kakovosti in usposobljenosti za dobro delo bo {e naprej na{e vodilo.« Pariteta je predvidena pri sestavi uprave in delavcev s po- sebnimi pooblastili, dolo~ena pa bodo {e dodatna delovna mesta za prosto zaposlovanje. Kako je sedaj strokovno kadrovsko zasedena jedrska elektrarna in kaj to pomeni za vodenje jedrskega objekta - izbiranje delavcev po lastni{tvu oziroma dveh nacionalnostih? »V elektrarni smo prepri~ani, da je zaposlene smotrno zamenjevati samo z bolj sposobnimi in pri tem upo{te-vati potrebe procesov dela. Po tem klju~u smo se ravnali `e doslej, to pa `elimo nadaljevati in tako dosegati kar najbolj{e rezultate.« ^love{ki dejavnik je pri obratovanju jedrske elektrarne med najpomembnej{imi Na tem segmentu pozorno delate vso obratovalno obdobje, to je dve desetletji. Imate harmonizirane skupine, kadrovsko na~rtovane poti za posamezna odgovorna dela. Kaj pomeni dr`avna pogodba, ki posega v kadrovanje v NEK, za obstoje~i na~in dela, ki - potrjeno z rezultati dela -dobro deluje? »Pri nas v NE Kr{ko bomo {e vedno strokovno kadrovali in postavljali najbolj{e ljudi za dela, ki so pomembna za jedrsko varnost. Klju~no vodi- lo bo - prave ljudi na prava mesta. Kriteriji pa so osebnostne zna~ilnosti, dokazano strokovno znanje, prizadevnost, komunikativnost itd. Neposredno vodenje in upravljanje objekta iz komandne sobe preprosto zahteva tak na~in izbora in napredovanja kadrov, z namenom zagotavljanja najve~je stopnje varnosti obratovanja jedrske elektrarne. Prav stabilnost obratovanja je v svetu prepoznavna tudi kot temeljni na~in zagotavljanja varnosti objekta in ta je tudi ekonomsko najbolj u~inkovit.« Pri {olanju, {tipendiranju in strokovnem usposabljanju bo upo{tevano na~elo enakih pravic ne glede na dr`avljanstvo. Ne pomeni to kadrovsko in ekonomsko siroma{enje regije? Ali ni sprejetost va{ega objekta v prostoru prav zaradi ve~inske zaposlenosti ljudi iz Posavja tako dobra? »Spo{tovali bomo dolo~ila dru`bene pogodbe in {tipendirali mladino skladno z njenimi dolo~ili. Prav gotovo pa je sprejemljivost jedrske elektrarne v Posavju ve~ja, ~e klju~ni kader izhaja in `ivi s svojimi dru`inami v tem prostoru. Najbolj pogosto vpra{anje vseh obiskov pri nas, ki jih sprejmem, je, od kod prihajam oziroma kje sem doma.« Kak{na je praksa podobnih jedrskih elektrarn po svetu glede jedrskih odpadkov, predvsem nizko in srednje radioaktivnih? Ali se jedrski odpadki tudi zaradi stro{kov hranijo do konca `ivljenjske dobe v njej, ob tem, da je znano, kam gredo po tem? So va{e zmogljivosti v skladi{~u NSRAO dovolj velike, da odlagate v njem odpadke do konca obratovanja NEK? »Svetovna praksa je, da vsaka dr`ava zase centralno re{uje odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na ekonomsko bolj ali manj uspe{en na~in. Ve~ina primerov je takih, da NSRAO elektrarne `e med obratovanjem odva`ajo na trajno odlagali{~e. Veliko la`je se zagotovijo denarna sredstva za gradnjo odlagali{~a, ko jedrska elektrarna {e daje dru`beno korist, kot pozneje, ko postane stro{kovni center in obremenjuje družbo z razgradnjo, gradnjo odlagališča in, kar je najpomembneje, z nadomestno energijo. Prav je, da je z odlagališčem obremenjena generacija, ki ima korist od objekta. Delno so tudi stroški trajnega odlaganja nižji, če je odlagališče urejeno centralno za več jedrskih objektov. Naša elektrarna ima strategijo, da investira v tehnološke izboljšave na področju optimizacije nastajanja in predelave radioaktivnih odpadkov z namenom zagotavljanja prostora do konca predvidene obratovalne dobe jedrske elektrarne. Najmanj, kar je, pa je treba imeti pripravljeno trajno odlagališče do razgradnje elektrarne.« Ali je bila uprava NEK vpra{ana, kaj omenjene dolo~be in tudi druge iz meddr`avne in dru`bene pogodbe pomenijo za varno in zanesljivo obratovanje jedrske elektrarne, za kar bo {e naprej odgovorna sama? »Občasno so bili posamezni člani uprave vprašani za mnenje, vendar mi ni znano, da bi slovenski pogajalci v pogajanjih s hrvaško stranjo upoštevali oziroma uveljavili katero od naših pripomb.« ODLAGALIŠČE NSRAO NI STROKOVEN PROBLEM Poleg jedrske elektrarne v Krškem sodijo med naše jedrske objekte še raziskovalni reaktor TRIGA na Inštitutu Jožef Stefan, rudnik urana v Zirov-skem Vrhu, radioaktivne snovi in vire sevanja pa uporabljajo še v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji. Danes imamo pri nas 2277 kubičnih metrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), od tega v NE Krško 2207 kubičnih metrov, in okrog 230 ton oziroma 80 kubčnih metrov izrabljenega jedrskega goriva. Med državami z jedrskim programom ostaja Slovenija ena izmed redkih, ki z nobeno vrsto radioaktivnih odpadkov še nima trajne rešitve. Leta 1991 je vlada Republike Slovenije s tem namenom ustanovila Agencijo za radioaktivne odpadke in nanjo prenesla odgovornost za trajno odložitev radioaktivnih odpadkov. O tem, kje smo po dobrih desetih letih delovanja agencije, smo se pogovarjali z njeno direktorico dr. Ireno Mele. »Narejene imamo idejne projekte odlagališča, vemo, kako naj bi bilo to videti, kon~ali smo vrednotenje prostora, {e enkrat pregledali vso Slovenijo in ugotavljali, kje so potencialna obmo~ja. Vse potrebne podatke imamo ustrezno ra~unal-ni{ko obdelane, kar nam omogo~a najustreznej{e simulacije. Pripravljamo se na kontakt z ob~ani za terensko raziskovanje. Na podlagi kabinetnega raziskovanja smo ugotovili, da je velik del slovenskega ozemlja potencialno primeren za gradnjo odla-gali{~a. Seveda se je treba najprej pogovarjati za dodatne raziskave, da bomo lahko izvzeli lokacije, kjer je nesprejemljiva geologija, seizmika in podobno. Za terensko delo je potrebno soglasje ob~ine, kjer lokacija le`i,« na{teje dejavnosti agencije na po-dro~ju iskanja odlagali{~a NSRAO njena direktorica, ki pravi, da je gradnja odlagali{~a, ko ima{ lokacijo, enostavna tehni~na zadeva. Klju~ni problem je lokacija, in sicer zaradi razvpitosti problematike. Na vpra- {anje, ali bi lahko imeli odlagali{~e do leta 2007, dr. Meletova odgovarja, da ~e bi bila politi~na volja v dr`avi, bi lahko bila do tega leta lokacija potrjena. Za to re{itev pa bi moralo biti zanimanje jasno izra`eno in pridobljena podpora v javnosti. Sicer pa so v ve~ini dr`ave z jedrskimi programi same re{ile odlaganje NSRAO. O izvozu tovrstnih odpadkov se ne govori, ker ima ve~ina dr`av ta problem re{en in se z njim ne ukvarjajo ve~. Zagotovo pa bo ekonomika igrala poglavitno vlogo pri zamisli o izvozu. Pravi pa dr. Me-letova, da je bolj realna zamisel za izvoz gorivnih elementov. Zakon, ki ga je lani sprejela ruska duma, je prvi korak k temu. Tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo z raz-li~nimi strokovnimi posveti in razpravami podpira dr`ave, ki bi bile zainteresirane za tovrstno odlagali{~e. Tudi tu bo cena pomemben dejavnik. Glede na dobro medsosedsko so- tema meseca delovanje s hrva{kimi kolegi nas je zanimalo, kje so pri njih z iskanjem lokacije za NSRAO. »Oni delajo na tem podro~ju manj oziroma se ve~ ukvarjajo z nevarnimi odpadki, njihova Agencija za posebne odpadke (APO) je {ir{ega pomena kot na{a. Ob aktivizaciji dela na sporazumu pa so se ponovno vrnili na delo na tem podro~ju. Na Hrva{kem imajo eno lokacijo za NSRAO rezervirano celo v prostorskem planu dr`ave. Bila pa je izbrana na podlagi kabinetnih raziskav,« odgovarja dr. Irena Mele, ki je bila tudi ~lanica slovenske pogajalske skupine za sklenitev sporazuma o NEK. O slednjem pravi, da v njem ne vidi ni~ tragi~nega. Lahko pa nastane, ~e se ne bomo znali dogovoriti. Pri tem bi tudi Slovenija morala potegniti nekaj odlo~ilnih potez. POSAVJE PROTI SPREJEMU Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju je pred podpisom meddr`avne pogodbe o NEK poslal odprto pismo predsedniku vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnov{ku. V njem so med drugim zapisali, da se v Posavju zavedajo, da je nujno treba urediti odnose med obema sovlagateljema v NEK, vendar so prepri~ani, da je pogodba v predlagani obliki za Posavje in Slovenijo nesprejemljiva. Pogodbi ostro nasprotujejo in predsedniku predlagajo, da je ne podpi{ejo na vladni ravni, sicer bodo o spornih dolo~ilih pogodbe seznanili {ir{o slovensko javnost in uporabili vsa sredstva, da prepre~ijo ratifikacijo pogodbe v dr`avnem zboru. Svet Posavja (sestavljajo ga `upani in pod`upani ob~in Kr{ko, Bre`ice, Sevnica, direktorji ob~inskih uprav v teh ob~inah in poslanci v dr`avnem zboru iz te regije) navaja kot najpomembnej{e razloge za nesprejemljivost pogodbe izku{nje iz preteklosti, ki so pokazale, da upravljanje objekta po na~elu pol pol ni u~inkovito, saj zaradi mo`nosti resnih blokad ne daje garancije za varno obratovanje elektrarne. Glede na veliko odgovornost do mednarodne skupnosti bi Slovenija morala imeti pri upravljanju od-lo~ilen vpliv. Nadalje menijo, da je NEK zgrajena v ob~ini Kr{ko, v Sloveniji, zato je nedopustno, da so v pogodbi tudi dolo~ila, ki odvzemajo pristojnost lokalne skupnosti in dr`ave na tem prostoru. Kot so navedli v pismu, je pogodba {e posebej nesprejemljiva za to regijo v to~kah, ki se nana{ajo na razgradnjo NEK ter odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Opozarjajo, da lokalna skupnost s podalj{anjem za~asnega odla-gali{~a do konca `ivljenjske dobe elektrarne (do leta 2023) ni bila seznanjena, niti ni imela mo`nosti po- SESTALA SE JE PRVA DELOVNA SKUPINA Dvaindvajsetega januarja letos se je v prostorih NE Kr{ko na prvem delovnem sestanku se{la delovna skupina, ki sta jo predlagala Eles Gen in HEP za pripravo predloga za izvedbo ustanovne skup{~ine in drugih aktivnosti za za~etek dela dru`be NE Kr{ko, d.o.o. Kot sta sporo~ila slovenski predstavnik delovne skupine Branko Ogorevc in hrva{ki predstavnik mag. Ka`imir Vranki~, se je delovna skupina v konstruktivnem in spro{~enem ozra~ju sporazumela o pristojnostih in vsebini dela prve skup{~ine NEK, d.o.o., ter predlagala upravi NEK, da v 15 dneh pripravi predlog gospodarskega na~rta za drugo polletje 2002. Naslednji sestanek delovne skupine je predviden za 12. februar. dati svojega mnenja. Poleg tega se je Slovenija v pogajalskih izhodi{~ih za vstop v EU zavezala, da bo uredila podro~je odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov do leta 2007. Na polovici `ivljenjske dobe elektrarne je zbranih le deset odstotkov potrebnih sredstev (pribli`no 150 milijonov mark), manjka vsaj milijarda nem{kih mark za gradnjo odlagali{~a. Pogodba pa odpisuje vsa sredstva, ki jih elektrarna dolguje skladu na ra~un dobavljene elek-tri~ne energije hrva{kemu elektrogospodarstvu – pribli`no 8,5 milijarde tolarjev. Zdi se jim nedopustno prelagati odgovornost na prihodnje rodove. Zavzemajo se za to, da se sredstva za razgradnjo NEK in odlaganje odpadkov zbirajo v ~asu obratovanja elektrarne na na~in, kot ga je ob ustanovitvi sklada leta 1994 predvidel dr`avni zbor R Slovenije. Sta-li{~e sveta pokrajine Posavja je podprla Slovenska ljudska stranka, ki je po podpisu pogodbe sklicala v Ljubljani na sede`u stranke tiskovno konferenco na to temo. Na njej je predstavil argumente proti sprejemu sporazuma v parlamentu Franci Bo-govi~, `upan ob~ine Kr{ko. Med drugim je poudaril, da je NEK v posavskem in slovenskem prostoru, da je v njihovi ob~ini in regiji pozitiven odnos do elektrarne in da zaupajo njenemu direktorju, vodstvu in zaposlenim v NEK. @al pa so med-dr`avna pogajanja o NEK potekala brez predstavnikov stroke, NEK in lokalne skupnosti. Ker sta bili dr`av-na in dru`bena pogodba podpisani kljub odprtemu pismu regije predsedniku vlade, napovedujejo Posavci nadaljnje aktivnosti proti sprejemu sporazuma v parlamentu. Opravili bodo pogovore z vsemi parlamentarnimi strankami na to temo, organizirali okroglo mizo o sporazumu v Kr{-kem, sodelovali s strokovno javnostjo in seznanjali {ir{o javnost z vpra{anji jedrske varnosti NEK. Zavzemali se bodo, da bo sporazum predvsem poslovni akt, in ne poli-ti~ni dokument. MINKA SKUBIC 6 577? oskrba DECEMBRA REKORDNIH 7,6 ODSTOTKA poraba elektrike je zadnji lanski mesec {e posebej posko~ila, saj je decembrski odjem elektri~ne energije iz prenosnega omre`ja v Sloveniji dosegel 998,9 milijona kilovatnih ur, kar Je bilo za 70,9 milijona oziroma kar za 7,6 odstotka ve~ kot leto prej. [e posebej se je pove~ala poraba distribucijskih podjetij, ki so decembra prevzela 829,1 milijona kilovatnih ur in tako primerjalne rezultate iz leta 2000 presegla za skoraj deset odstotkov. Da gre za precej nepri~akovana dogajanja, potrjuje podatek, da je dejansko dose`ena poraba za dobrih sedem odstotkov odstopala tudi od napovedi, zapisanih v lanski elektroenergetski bilanci. Sicer pa je bilo skokovito nara{~anje porabe zaslediti `e mesec prej, ko smo primerjalne rezultate z letom prej prav tako precej presegli- za 4,6 odstotka. Gwh 1000 LE TRETJINSKA PROIZVODNJA HIDROELEKTRAR Gwh 600 500 400 300 200 100 zjemno majhna koli~ina padavin je poglavitni vzrok, da so slovenske hidroelektrarne decembra v omre`je poslale precej manj elektri~ne energije, kakor je bilo sprva na~rtovano, saj je dejanska proizvodnja dosegla le 125,8 milijona kilovatnih ur, kar je bilo le 31,7 odstotka lanskih koli~in in tudi skoraj za polovico manj, kakor je bilo predvideno z bilanco. Na sre~o decembra ni bilo ve~jih izpadov jedrske elektrarne Kr{ko in drugih termoelektrarn, ki so tako lahko delale s polno paro in v omre`je poslale dragocenih 991,3 milijona kilovatnih ur elektri~ne energije. Po njihovi zaslugi so bili skupni rezultati tako {e vedno za 2,9 odstotka nad bilan~nimi, ~eprav smo iz doma~ih virov zadnji lanski mesec zagotovili za deset odstotkov manj energije kot leto prej. Za zagotovitev nemotene oskrbe smo morali 113,9 milijona kilovatnih ur tudi uvoziti (za 350 odstotkov ve~), izvoz pa je dosegel le 198,2 milijona kilovatnih ur (64 odstotkov predlanskih koli~in). * upo{tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu^^ LANI 2,6 ODSTOTNA RAST i v elika rast porabe v zadnjih nekaj mesecih je celoletno rast dvignila na 2,6 odstotka, saj smo v letu 2001 v Sloveniji porabili kar deset milijard 813,3 milijona kilovatnih ur elektri~ne energije oziroma za 278,2 milijona ve~ kot leto prej. Poraba je bila ve~ja tako pri neposrednih odjemalcih (0,3-odstotna rast), kot pri distribuciji (3,2-odstotna rast), dejansko dose`eni rezultati pa so bili tudi za 1,6 odstotka vi{ji od bilan~nih napovedi. Na sre~o so dobro obratovale tudi vse elektrarne, saj smo v hidroelektrarnah lani proizvedli 3 milijarde 449 milijona kilovatnih ur (2,1 odstotka manj kot leto prej in za 4,3 odstotka ve~ od predvidevanj), jedrska elektrarna Kr{ko in drugi termo objekti pa so v omre`je prispevali 9 milijard 455,2 milijona kilovatnih ur (za 9,4 odstotka ve~ kot leta 2000 in tudi za 1,6 odstotka ve~ od pri~akovanj). Za zagotovitev nemotenega delovanja elektroenergetskega sistema smo morali lani 741,8 milijona kilovatnih ur tudi uvoziti (12-odstotna rast), na tuje pa smo prodali 2 milijardi 512,1 milijona kilovatnih ur (26,1-odstotna rast). December 2000 December 2001 GWh 1500 1200 900 600 300 ¦ proizvodnja 7 44 tema meseca m OBNOVA 80 LET STAREGA DALJNOVODA Elektro-Slovenija bo predvidoma marca za~ela obnavljati 110 kV daljnovod Fala–Pekre, ki ga je `e leta 1922 zgradila takratna Steiermarkisc-he Elektrizitäts-Gesellschaft Graz kot del daljnovodne povezave med hidroelektrarno Fala in La{kim. V prvotni izvedbi je daljnovod obratoval z napetostjo 80 kV, leta 1954 pa je bil izveden prehod na napetost 110 kV. Zadnja ve~ja obnovitvena dela na daljnovodu so bila izvedena leta 1968 (zamenjava tokovodnikov, izolator-skih verig, za{~itne strelovodne vrvi, vgradnja podalj{anih konzol), torej pred ve~ kot 30 leti. Daljnovod, ki je dolg 12,2 kilometra, poteka od HE Fala do RTP Pekre po kmetijsko obdelovalnih povr{inah in urbaniziranih obmo~jih ob~ine Selnica ob Dravi in mestne ob~ine Maribor. Z rekonstrukcijo bo namesto sedanjega zgrajen nov, sodoben dvosistemski daljnovod 110 kV, ki bo imel le 49 daljnovodnih stebrov, obstoje~a za{~itna vrv pa bo nadome{~ena z novo z vgrajenimi 48-timi opti~nimi vlakni. Razporeditev novih daljno-vodnih stebrov je na~rtovana tako, da bodo za temelje novih stebrov v naj-ve~ji mo`ni meri uporabljene lokacije sedanjih stebrov, s ~imer sku{a Eles tudi pri obnovi dotrajanih objektov kar se da zmanj{ati vplive na okolje. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 605 milijonov tolarjev, vsa obnovitvena dela pa naj bi bila kon~ana novembra. BRANE JANJI] SESTANEK DELOVNE SKUPINE ETSO V prostorih Elesa je 22. januarja potekalo zasedanje delovne skupine uporabnikov zasebnega informacijskega omre`ja, ki deluje v okviru evropskega zdru`enja sistemskih operaterjev ETSO, katerega polnopravna ~lanica je od lani tudi Slovenija. Omenjeno skupino sestavljajo teh-ni~ni strokovnjaki iz vrst evropskih upravljalcev energetskih omre`ij, tokratno zasedanje, ki je bilo prvi~ v Sloveniji, pa je bilo namenjeno predvsem pregledu rednih dejavnosti, na~inu uporabe omre`ja za prenos podatkov in opravljanje poslovnih funkcij ter dolo~itvi prihodnjih aktivnosti. Sre~anja so se poleg vseh ~la-nic ETSO udele`ili tudi predstavniki pridru`enih ~lanic iz obmo~ja CEN-TREL-a, saj naj bi bila ena poglavitnih nalog v prihodnje ravno raz{iritev elektronske izmenjave podatkov in s tem zagotovitev nemotenega trgovanja z elektri~no energijo na vse evropske dr`ave. Sicer pa je omenjeno elektronsko omre`je sestavljeno iz opti~nih povezav med upravljalci prenosnega omre`ja v posameznih dr`avah in deluje po na~elu intranet-nih povezav, vendar na povsem zaprti ravni, ki prepre~uje zunanje vdore oziroma zagotavlja zahtevano stoodstotno varnost poslovanja. Tak{en sistem izmenjave podatkov je nujen, saj gre za prena{anje operativno ob~utljivih podatkov o dogajanjih v posameznih elektroenergetskih sistemih, ki so po za~etku trgovanja z elektri~no energijo vezani tudi na do-lo~ila o varovanju poslovnih skrivnosti. Kot nam je povedal Zoran Mar~enko iz Elesove slu`be za vodenje elektroenergetskega sistema, so sodobno elektronsko omre`je v Evropi za~eli graditi pred dobrim letom, pri ~emer je tudi Elektro-Slovenija sprejela mednarodne standardne protokole za upravljanje podatkov in ima `e zgrajeno vso potrebno infrastrukturo, manjkajo pa {e ustrezne povezave s sosednjimi dr`avami, zlasti Avstrijo in Italijo, ki pri izpeljavi teh projektov nekoliko zamujata. BRANE JANJI] Ludvig Soto{ek, ~lan uprave delni{ke dru`be Elektro Ljubljana. flffiMTT PODJETJE IMA DVOČLANSKO UPRAVO V prelomnem letu 2001, torej v času intenzivnega prilagajanja zahtevam energetskega zakona in postopnega vključevanja v proces odpiranja trga z električno energijo, se je v največjem distribucijskem podjetju Elektro Ljubljana zgodilo več pomembnih dogodkov na področjih nove poslovne organiziranosti, uvajanja novih pravil trženja, izboljševanja sistema kakovosti itd. V tem času se je zvrstilo kar nekaj medijsko zanimivih poslovnih in strokovnih srečanj. Med drugim so lani v Elektru Ljubljana sklenili prenovo poslovnega prostora, namenjenega opravljanju storitev za tarifne odjemalce, kot so denimo usklajevanje obroka električne energije z dejansko porabo, prijave in odjave odjemnih mest, sprejemanje prito`b odjemalcev in pla~evanje polo`nic za porabljeno elektri~no energijo. Pravi stresni premiki pa so se lani dogajali v upravi podjetja. Po besedah mag. Violete Irgl, predstavnice slu`be za odnose z javnostmi, je vlada s sklepom 18. oktobra 2001 dolo~ila, da ima uprava v Elektru Ljubljana dva ~lana. Na podlagi te dolo~be je 6. decembra lani izdala odlo~bo, po kateri se Ludvig Soto{ek (nekdanji dolgoletni direktor podjetja) imenuje za ~lana uprave dru`be Elektro Ljubljana za dobo {tirih let. MIRO JAKOMIN VEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE VEČ PREDLOGOV ZA IZBOLJŠANJE SOCIALNEGA DIALOGA V začetku leta so predstavniki ZSSS na novinarski konferenci povedali, da se v predlogu novega zakona o delovnih razmerjih ohranja in krepi vloga sindikatov kot splošnih predstavniških organizacij delavcev, katerih vloga in naloge so varovanje in izboljševanje socialno-ekonomskega položaja in pravic delavcev. Predlog zakona daje posebne pravice reprezentativnim sindikatom, ki imajo pravico varovati pravni in ekonomski položaj vseh delavcev, tudi nečlanov sindikatov. Te določbe predloga zakona so skladne z mednarodno pravnimi listinami, ki jih je ratificirala Slovenija. Gregor Miklič je podrobneje predstavil obstoječo mednarodno in slovensko zakonsko ureditev na tem področju. Nato je pojasnil tudi 8 wd medijskim žarometom vlogo sindikata in sveta delavcev ter pomen socialnega dialoga. Predsednik ZSSS Dušan Semolič pa je poudaril, da so se predstavniki sindikatov in delodajalcev o predlogu zakona o delovnih razmerjih uskladili, nasprotovanja prihajajo le iz nekaterih političnih strank. Omenil je razprave poslancev LDS v odboru državnega zbora za delo, ki so predlagali vrnitev tega predloga v prvo branje. Poleg tega so na novinarski konferenci povedali, da letos preneha veljati Zakon o izjemnem znižanju davčne obveznosti, ki je v skladu z dogovorom socialnih partnerjev in vlade zagotavljal povračilo dohodnine delavcem z najnižjimi prejemki. ZSSS je v začetku leta vladi predlagala, da se načela omenjenega zakona uveljavijo po hitrem postopku tudi v letu 2002 za obračun dohodnine za leto 2001 (predlog so tudi podrobneje pojasnili). Sicer pa je ZSSS ob koncu leta 2001 predlagala državnemu zboru dopolnitev ustave, s katero bo ekonomsko socialni svet postal samostojen tripartitni organ socialnega dialoga v Sloveniji, ki bo sestavljen iz predstavnikov sindikatov, delodajal-skih organizacij in vlade. Ekonomsko socialnemu svetu je treba zagotoviti možnost predlagati državnemu zboru uzakonitev sporazumov in dogovorov, ki jih bodo socialni partnerji sprejeli v njegovem okviru, ter možnost sodelovati v postopku sprejemanja zakonov z njegovega delovnega področja. S predlaganimi dopolnitvami ustave naj bi prispevali h krepitvi socialnega dialoga in partnerstva v Sloveniji, s tem pa tudi k bolj demokratičnemu in interesno usklajenemu sprejemanju najpomembnejših odločitev v državi na ekonomskem in socialnem področju. Omenimo pa še, da je ZSSS januarja pozvala ministrstvo za zdravje in vlado, da naj ponovno proučita spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in po hitrem postopku predlagata državnemu zboru v sprejem take spremembe, ki bodo omogočile, da bodo imeli vsi zavarovanci, ne glede na to, v katerem kraju Slovenije prebivajo in ne glede na premoženjske razmere, enake možnosti dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev. MIRO JAKOMIN OKTOBRSKE Zaposleni v slovenskih podjetjih in drugih organizacijah so oktobra lani PLAOE NEKOLIKO v povprečju zaslužili 137.799 tolarjev neto, kar je za 2,4 odstotka več kot VIŠJE septembra in za 11,3 odstotka več kot oktobra predlani. Povprečna bruto plača je v tem mesecu dosegla 219.182 tolarjev in je bila prav tako za 2,4 odstotka višja od tiste, ki sojo zaposleni dobili septembra, ter za 11,4 odstotka višja od oktobrske pred dvema letoma. Realno gledano so se novembrske plače glede na september povišale za 1,9 odstotka, glede na oktober leta 2000 pa za 3,3 odstotka. Sicer pa so se socialni partnerji že dogovorili o plačnem mehanizmu v javnem sektorju za naslednji dve leti. Po njem naj bi se plače v prihodnje realno povečevale, vendar naj bi, kot načrtuje vlada, njihova rast še naprej zaostajala za rastjo storilnosti oziroma za rastjo bruto domačega proizvoda. Dnevnik, 18. decembra NASLEDNJE Dobro leto po liberalizaciji trga z električno energijo se bo pri nas odprl LETO NA VRSTI *e trg z zemeljskim plinom. Tako ga bodo 1. januarja 2003 v skladu z SE ZEMELJSKI energetskim zakonom lahko začelt uvažati največji odjemalci oziroma ti-PLIN st*' na leto porabijo več kot 25 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Pet let pozneje se bodo slednjim pridružili še manjši porabniki, ki potrebujejo na leto več kot pet milijonov kubičnih metrov plina. Geoplin, ki je pri nas odgovoren za oskrbo z zemeljskim plinom, se na liberalizacijo že pripravlja. Kot je povedal direktor Albin Rome, so v podjetju uredili vse potrebno za ločevanje računov za javno gospodarsko družbo (transport) in tržne dejavnosti oziroma prodajo plina, zdaj pa pripravljajo še nov tarifni pravilnik. Odprtje trga bo zagotovo prineslo večjo konkurenco in najbrž tudi nižje cene, vendar na račun manjše zanesljivosti, razmišlja Rome in dodaja, da Geoplin zanesljivost trenutno zagotavlja s tremi viri in tremi skladišči. Sicer pa poraba zemeljskega plina v zadnjih letih v Sloveniji narašča - leta 1997 gaje Geoplin prodal 918, lani pa približno 1025 kubičnih metrov. Delo, 28. decembra HRVAŠKA VENDARLE RAZMIŠLJA 0 PRODAJI SVOJEGA DELEŽA NEK Hrvaški časnik Nedeljnji Vjesnikje 13. januarja zapisal, daje Hrvaška sprejela meddržavni sporazum o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v jedrsko elektrarno Krško predvsem zato, da bi zaščitila svojo največjo naložbo v tujini - vredna je namreč 700 milijonov dolarjev. Kot je za omenjeni časopis povedal Roman Nota, vodja hrvaških pogajalcev za NEK, bi lahko država z elektriko iz nuklearke v naslednjih dvajsetih letih zaslužila dve do tri milijarde dolarjev, kar pa še ne pomeni, da se je povsem odrekla nekoč aktualni možnosti prodaje svojega dela elektrarne. Nota meni, da so vse možnosti še odprte, država pa kljub visokim stroškom za odlaganje radioaktivnih odpadkov ne bo imela izgube. Meni celo, da se ji prodaja ne bi izplačala, saj bi s kupnino v višini 700 milijonov dolarjev lahko kupovala elektriko na trgu le kakšnih deset let. Sicer pa morajo omenjeni meddržavni sporazum še ratificirati tako hrvaški kot slovenski poslanci. STA, 13. januarja NOVEMBRA Novembra lani je bilo v Sloveniji 888.813 aktivnih prebivalcev, od tega je 11 G-ODSTOTNA ^° delovno aktivnih 785.594 ali za 0,1 odstotka manj kot oktobra in za BREZPOSELNOST ^'^ odstotka več kot novembra 2000, so ugotovili v državnem uradu za statistiko. Sicer pa je bila stopnja registrirane brezposelnosti novembra lani 11,6-odstotna ali za 0,1-odstotne točke višja kot mesec prej. Med moškimi je dosegla 10,4, pri ženskah pa 13,1 odstotka, v vseh enajstih mesecih lanskega leta pa je ta stopnja v povprečju znašala 11,5 odstotka. Tako je bilo torej v lanskem novembru 103.219 registriranih ljudi brez zaposlitve ali za odstotek več kot oktobra in za odstotek manj kot novembra pred dvema letoma. Po drugi strani pa je bilo novembra lani zaposlenih 700.416ljudi ali za 0,1 odstotka manj kot oktobra in za 1,8 odstotka več kot novembra 2000, samozaposlenih pa je bilo 85.178 prebivalcev. Večer, 17- januarja PRIREDILA SIMONA BANDOR iz energetskih okolij ELEKTRO GORENJSKA Ervin Kos je bil nad izkazanim priznanjem kljub pri~akovanjem precej presene~en. ZA POSODOBITEV POTREBNIH VEČ MILIJONOV EVROV Se zdaleč ni vse v velikosti, temveč se moč podjetja kaže v ekonomski učinkovitosti, dobrem poslovnem sodelovanju, pripravljenosti za javno komuniciranje in podobno. Javno podjetje Elektro Gorenjska glede na poslovne, organizacijske, promocijske in druge kazalce gotovo sodi med najbolj učinkovita podjetja v elektrogospodarskem sistemu. Po besedah direktorja mag. Draga Stefeta so distributerji štirideset let delali po nekem vzorcu, ki v takratnih razmerah ni bil slab. »Rad povem, da je bil slovenski energetski stroj v minulem obdobju dobro naoljen in je elektriko proizvajal in prodajal za približno 25 odstotkov ceneje kot v Evropi. Prišel pa je nov čas z novimi nalogami in izzivi. Sedaj je treba na podlagi zahtev energetskega zakona opraviti ogromno dela, predvsem implementacije vseh neznanih poti, ki se pojavljajo s trgom električne energije. Vendar smo se distributerji pripravljeni spopasti z novimi izzivi, tveganji in priložnostmi.« Spodbudno je, da ne ostajajo samo pri besedah, saj so organizacijo podjetja dejansko prilagodili novim zahtevam in v večji meri že delujejo Eo tržnih principih. Seveda jih v pri-odnjem letu čaka še veliko nalog na področju odpiranja trga z električno energijo. Posebnost tega trga je v tem, da električne energije ni mogoče uskladiščiti, večkrat poudarja mag. Stefe. Zato morajo v podjetju čim prej uresničiti nujne posodobitve in izboljšati tehnološke povezave z evropskim omrežjem. Trg z električno energijo je nedvomno drag, zapleten in tehnološko zahteven sistem. Da bomo ta trg lahko obvladovali, je treba v elektrodistribucijske naprave in naprave odjemalcev električne energije vložiti več milijonov evrov. MIRO JAKOMIN 10 PRVA LETOŠNJA SEJA V ORGANIZACIJI EIMV Za tiste, ki ste si kdaj pobliže pogledali tudi kolofon, verjetno ni skrivnost, da delo uredništva skrbno nadzoruje tudi časopisni svet, ki ga sestavljajo predstavniki vseh elektroe- nergetskih podjetij, Informatike, IBE-ja in In{tituta Milan Vidmar. Njihova poglavitna vloga je pomagati uredni{tvu pri iskanju informacij iz doma~ih okolij, hkrati pa naj bi bili tudi tisti povezovalni most med aktualnimi dogajanji na terenu in novinarji, ki pripravljamo glasilo slovenskega elektrogospodarstva. Svet se sestaja na rednih mese~nih sejah, vsebina sestankov pa se nana{a predvsem na vsebinsko oceno teko~e {tevilke Na{ega stika, pripravo vsebine za naslednjo {tevilko in druga vpra{anja, povezana s financiranjem in izhajanjem glasila. Gostitelji posameznih sej, ki so namenjene tudi ogledom novosti po objektih, so izmeni~no elektroenergetska podjetja, tako da se ~lani lahko tudi v »`ivo« spoznajo z vso pestrostjo in specifi~nostmi slovenskega elektroenergetskega sistema. [e posebno dragocena pa so mnenja vodilnih delavcev posameznih podjetij, ki so uredni{tvu koristno vodilo pri iskanju najprimernej{e vsebine. Gostitelj prve leto{nje seje je tako bil Elektroin{titut Milan Vidmar oziroma njegov direktor dr. Maks Babuder, ki je v pozdravnih besedah {e posebej poudaril pomen skupnega elektroenergetskega glasila kot enega {e redkih povezovalnih elementov v sistemu in mu izrazil tudi vso podporo v prihodnje. Ob tem pa je tudi opozoril na precej negativno podobo, ki jo kljub {tevilnim tehno-lo{kim in proizvodnim uspehom, {e vedno ima slovensko elektrogospodarstvo v javnosti. Druga~e pa je bila tokratna seja {e posebej slovesna in vesela, saj je minila v lu~i praznovanja 60. rojstnega dne predsednika ~asopisnega sveta Ervina Kosa, ki se je v minulih letih oziroma po prevzemu te funkcije resni~no izkazal kot izjemno dober organizator in zastopnik interesov svojega podjetja Dravskih elektrarn Maribor. Ob tej pri-lo`nosti so mu ~lani ~asopisnega sveta izro~ili tudi simboli~no spominsko darilo, s prilagojeno pesnitvijo pa se je {e posebej izkazala Danica Mirnik, ki je s {aljivim opisom romanja {ta-jerskega dela ~lanov na seje in pri-lo`nostnih izjav slavljenca poskrbela za smeh in zabavo. BRANE JANJI] WHIililWII PRVO LETO IZHAJANJA ELEKTRO NOVIC V javnem podjetju za distribucijo elektri~ne energije Elektro Ljubljana so do konca leta 2001 izdali deset {te-vilk internega glasila Elektro novice. Mag. Violeta Irgl v pogovoru z dr. Robertom Golobom, predsednikom nadzornega sveta Elektro Ljubljane. Morda se je po{alil: »Vijolica, upam, da se vsaj v tvojem ~asopisu ne boste spotikali nad mojimi funkcijami.« Ona navihano: »Robi, nikoli se ne ve.« Kot je decembra v uvodniku zapisala mag. Violeta Irgl, odgovorna urednica, so se iz meseca v mesec trudili narediti kar se da najbolj{o {tevilko in z vsebino seznaniti ~im {ir{i krog bralcev. Glasilo je bilo dobro sprejeto tudi pri njihovih najve~jih upravi~enih odjemalcih. Kot je opaziti, so vse dosedanje {tevilke glasila kakovostno zasnovane, vsebinsko in oblikovno je {e posebej razgibana decembrska. Poleg novoletne poslanice predsednika uprave Vincenca Jan{e, vsebuje tudi nagovore Ludviga Soto{ka, ~lana uprave, Jo`eta Knavsa, izvr{nega direktorja za upravljanje distribucijskega omre`ja, Iztoka Bartola, izvr{nega direktorja OE in`eniring, Petra Kozine, izvr{nega direktorja za dobavo elektri~ne energije tarifnim odjemalcem, mag. Gregorja Bo`i~a, izvr{nega direktorja za prodajo elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem, mag. Ale{a Robnika Jekli~a, izvr{nega direktorja za pravno splo{no kadrovske storitve, Mace Bo`i~, izvr{ne direktorice za ra~unovodsko finan~ne storitve in Matja`a Osvalda, izvr{nega direktorja OE distribucije elektri~ne energije. Imena in nazive funkcij navajamo zato, da bi bralcem hkrati predstavili tudi celotno vodilno ekipo podjetja Elektro Ljubljana. Za popol-nej{o tovrstno sliko pa omenimo {e dr. Roberta Goloba kot predsednika nadzornega sveta Elektra Ljubljana. MIRO JAKOMIN ŠESTO SREČANJE ŠTIPENDISTOV Elektro Primorska, d. d., je letos že šesto leto zapovrstjo organizirala sedaj že tradicionalno srečanje štipendistov družbe. V mislih z Markom Twainom, ki je dejal, da razumeš pravo vrednost veselja, moraš imeti koga, da se z njim veseliš, smo 7¦ decembra pripravili »miklavževanje« z našimi štipendisti, s katerimi smo želeli ob koncu leta deliti nekaj našega zadovoljstva. Kot vsako leto so se tudi letos srečanja udeležili skoraj vsi štipendisti. Štipendijo prejemajo kandidati, ki se izobražujejo za program elektrikarja energetika — IV. stopnja do univerzitetnega dipl. inž. el. — VII. stopnja. Večletne izkušnje so nas prepričale, da taka druženja pripomorejo k tesnejšemu navezovanju stikov med zaposlenimi in štipendisti ter njimi samimi in dajejo možnost za medsebojno sodelovanje, ki se bo z vključitvijo v delovni proces samo še poglobilo. Na srečanju pa skušamo naše prihodnje sodelavce seznaniti z novostmi, s katerimi se bomo morali soočiti v prihajajočem letu. Za pravo informacijo je tudi letos poskrbel direktor tehničnega sektorja Zvonko Toroš. Navzoče je seznanil z novostmi, ki jih prinaša nov Energetski zakon in uvedba trga v sistem Elektrogospodarstva Slovenije. Kratko poročilo s srečanja lahko sklenem z vodilno mislijo Investicija v izobraževanje nikoli ne more biti predraga — vprašajte tiste, ki so poskusili z neznanjem! Negotova prihodnost je tukaj, novo ekonomijo bodo lahko obvladovali tisti, ki bodo znali uporabljati možgane in srce. Preživeli bodo tisti, ki imajo zaposlene z naslednjimi kompetencami in osebnostnimi lastnostmi: prožnost, sprejemanje negotovosti, sprejemanje odgovornosti, najti ravnotežje med individualnim in timskim delo, upravljati sebe kot blagovno znamko in graditi svojo tržno vrednost, obvladovati pritiske, ločiti pomembno od nujnega in najpomembnejše - nenehno izpopolnjevati svoje znanje. BOŽA PETROVČIČ ELEKTRO PRIMORSKA ZIMSKE ŠPORTNE IGRE TOKRAT V CERKNEM Kot so nam v začetku januarja sporočili iz uprave podjetja Elektro Primorska, so razpisali 9- zimske športne igre elektrodistribucijskih podjetij Slovenije, ki bodo v soboto, 2. februarja 2002, v Smučarskem centru Cerkno. Tekmovanje v veleslalomu se bo za vse kategorije začelo ob 10.30, v smučarskih tekih pa ob 12. uri. Rok za prijave tekmovalcev je 28. januar. Organizator srečanja je Elektro Primorska, izvajalec srečanja Športno društvo Elektro Primorska, izvajalec tekem pa Smučarski center Cerkno. V častnem odboru so poleg dr. Roberta Goloba, državnega sekretarja za energetiko, tudi direktorji vseh petih elektrodistribucijskih podjetij. Po končanem tekmovanju bo ob 16. uri zbor tekmovalcev v Hotelu Cerkno, ob 18. uri pa bo tam tudi sklepna prireditev. O rezultatih tekmovanja bomo poročali v naslednji številki Našega stika. MIRO JAKOMIN // ester za~etek leta v slovenskem EES Veter mo^neje zapihal v energetskajadra Med dogodki in postopki, s katerimi so se januarja intenzivno ukvarjali v Uradu za energetiko pri MOP, so predvsem konferenca o slovenskem organiziranem trgu z elektri~no energijo, privatizacija v elektrodistribuciji, skup{~ine dru`benikov v {estih podjetjih Holdinga slovenskih elektrarn, uresni~evanje projekta za gradnjo HE na spodnji Savi in drugi pomembni projekti. Slovenski elektroenergetski sistem se vsekakor nahaja pred novim valom korakov in sprememb, ki jih zahtevata energetska zakonodaja in vklju~evanje Slovenije v EU. Glavobolom se skorajda ni mogo~e izogniti. Edino »~ude`no« zdravilo je hitra prilagoditev novodobnim razmeram. Kak{na je trenutna pripravljenost v EES? P 12 o oceni dr`avnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba ima konferenca o slovenskem organiziranem trgu, ki jo je pripravilo Elesovo h~erinsko podjetje Borzen, tako krat-koro~ni kot dolgoro~ni pomen. Na tem sre~anju se je znova potrdilo, da med tujimi udele`enci, to je predstavniki zahodnega, jugovzhodnega in severnega energetskega trga, obstaja veliko zanimanje za sklepanje transakcij preko slovenske borze. Pomembno je, da Borzen tudi dejansko izkoristi svoje prednosti, v prihodnje {e izbolj{a svoj polo`aj in se uveljavi kot mednarodni akter na tem po-dro~ju (o dogajanju podrobneje pi{emo v poro~ilu o omenjeni konferenci). Kot drugo pomembno temo je dr. Golob omenil privatizacijo v distribuciji. V prvi polovici januarja so predstavnikom poslovodstev in energetskega sindikata predstavili osnutek tega programa. V bistvu gre za pripo-ro~ila tujega svetovalca, po katerih naj se distribucija privatizira v lo~enem postopku od proizvodnje. To predstavitev so `eleli izkoristiti za razpravo v okviru o`je zainteresirane javnosti, torej {e preden bi se na Uradu za energetiko oziroma na Ministrstvu za okolje in prostor opredelili do tega osnutka. Razli~ne interesne skupine imajo seveda razli~ne poglede na re{evanje te problematike. Direktorji distribucijskih podjetij so dali pobudo za zdru`itev v eno podjetje, svetovalci so predlagali zdru`itev v dve podjetji, nekateri se ogrevajo za tri podjetja itd. Skratka, v za~etni fazi naj bi dobili ~im ve~ razli~nih mnenj, v nadaljnjem postopku javnih razprav pa bodo sku{ali poiskati konsenzualno re{itev, kako se dejansko lotiti projekta za izvedbo privatizacije v distribuciji. Januarja je bil zelo aktualen tudi sklic skup{~in dru`benikov in vpra{anje o kr~enju nadzornih svetov podjetij v Holdingu slovenskih elektrarn. Dr. Golob ni `elel podrobneje komentirati dogajanja in je menil, da je za to informacijo pravi naslov poslovodstvo holdinga. Vlada je namre~ predala vse upravljavske pravice {estih podjetij v roke Holdinga slovenskih elektrarn. Ob tem je povedal, da bo ves nadzor nad temi podjetji prevzel holding, ne pa vlada, kot se to sku{a prikazati v javnosti. Dejstvo je, da gre tu predvsem za uveljavitev interesa poslovodstva holdinga. DR. ROBERT GOLOB: DOMI[LJIJA NE POZNA MEJA! Glede vpra{anja o uresni~evanju projekta za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi je dr. Golob izrazil pri~akovanje, da naj bi do konca januarja dosegli kompromis med raz-li~nimi stali{~i. Znova je poudaril dejstvo, da Holding slovenskih elektrarn ne more biti investitor. V dolgotrajni igri {e naprej ostajajo hidro-proizvodna podjetja DEM, SEL in SENG. Jasno pa je, da se tega zelo zahtevnega podviga lahko loti le strokovno, organizacijsko in finan~no usposobljeni investitor. Pri tem je dr. Golob ponovno poudaril, da podjetje Savske elektrarne Ljubljana nima denarja niti za gradnjo HE Bo{tanj, kaj {ele za gradnjo celotne spodnje-savske verige. Meni, da predlog direktorja Boruta Miklav~i~a glede na nizek letni promet SEL in visoko vrednost projekta ni realen. Prav tako je na majavih nogah tudi najnovej{i predlog SEL, po katerem naj bi re-fundirali od dr`ave pribli`no od 6 do 8 milijard tolarjev za infrastrukturna dela, ki so jih opravili na hidroelektrarni Vrhovo. Ta konstrukcija je glede na finan~ne vire, ki naj bi jih vlada zagotovila iz prora~una (ta sredstva sploh ne obstajajo), popolnoma nerealna. Iz trte je zvit tudi izgovor, da so SEL do teh sredstev upravi~ene po zakonu o koncesiji za spodnjo Savo. Ob tem je dr. Golob pojasnil, da naj bi po zadnji razli~ici ustanovili skupno h~erinsko podjetje DEM, SEL in SENG. Vendar pa ne dr`i informacija, ki se je januarja pojavila v javnosti, da naj bi omenjeno podjetje ustanovil Holding slovenskih elektrarn v Sevnici. To je v resnici nesmisel, saj holding tega podjetja nikakor ne more ustanoviti. Glede sede`a h~erinskega podjetja pa je dejal, da ga bo pa~ dolo~il tisti, ki bo imel v tem podjetju prevladujo~i vpliv, torej ve~inski lastnik. Sedaj gre samo za vpra{anje, ali bo politika (dr`avna, lokalna, strankarska) dovolila, da se pri tem projektu dejansko uveljavijo ekonomske re{itve, ali pa bo {e naprej vztrajala na politi~nih zasnovah. Sicer pa je dr`avni sekretar za energetiko zanikal trditev, ~e{ da se na po- Dr. Robert Golob: »Na Uradu za energetiko si `elimo, da bi DEM, SEL in SENG na{le skupen jezik in se s skupnimi mo~mi lotile uresni~evanja spodnjesavskega projekta. Vpra{anje pa je, ~e so se direktorji teh podjetij pripravljeni usesti za mizo in poiskati skupen interes.« o besedah dr. Roberta Goloba med javnimi distribucijskimi podjetji, kot so Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska, ni ve~ tihega dogovora, da si ne bodo konkurirala. To je spodbudno, saj imajo sedaj upravi~eni odjemalci (porabniki nad 41 kW) med dobavitelji elektri~ne energije izbiro. To pomeni, da se odslej odpirajo mo`nosti za konkurenco na trgu z elektri~no energijo. Medtem ko se upravi~eni odjemalci vse bolj sre~ujejo z novimi, to je tr`nimi pravili igre, pa na podro~ju gospodinjskih odjemalcev elektri~ne energije z odprtjem trga ni sprememb. Distribucijska podjetja jim bodo {e naprej dobavljala elektri~no energijo, vlada jim po tarifnem sistemu {e naprej do-lo~a ceno elektri~ne energije, agencija za energijo pa dolo~a omre`nino. dro~ju uresni~evanja projekta za gradnjo spodnjesavskih HE ni~ ne dogaja. Trenutno se {e vedno pripravlja potrebna dokumentacija, predvsem projektno izvedbena. Drugo pa je vpra{anje o koncesijski pogodbi. Ta je v ve~jem delu sicer `e usklajena, res pa je, da zaradi razli~nih interesov, pritiskov in drugih momentov {e ni podpisana. V tem trenutku se {e vedno precej zatika pri vpra{anju, kdo bo koncesionar. Zanimivo je, pravi dr. Golob, da vsi interesenti zagotavljajo, da imajo dovolj denarja za gradnjo hidroelektrarn. Vendar pa domi{ljija pri tistih, ki so trenutno najglasnej{i, o~itno ne pozna meja. In s katerimi nalogami se bodo v Uradu za energetiko predvidoma ukvarjali februarja? Predvsem naj bi pregledali, kaj po enem mesecu deluje in kaj ne deluje na podro~ju notranjega trga z elektri~no energijo (razni pravilniki, odstopanja, borza, prednostno dispe~iranje in drugo). Ugotoviti bo treba, kaj v praksi daje zadovoljive rezultate, in kaj bi {e lahko iz-bolj{ali. Med nalogami {tevilka ena bo gotovo privatizacija v EES. Po razpravah v zaprtih krogih naj bi konec februarja pripravili odprto javno tribuno, na kateri bi ugotovili, kak{en je utrip zainteresirane javnosti za privatizacijo distribucije. Vlada naj bi obravnavala predlog programa za privatizacijo EES {ele po celotnem postopku javnih razprav. MIRO JAKOMIN 13 elektroenergetska za leto 2002 Elektrike za zdaj [e 14 Zlasti ~asi, ko smo sami proizvedli zadostne koli~ine elektri~ne energije, se poslavljajo, saj bomo `e letos za pokritje vseh potreb morali pribli`no 15 odstotkov elektrike uvoziti. Teh-ni~nih ovir za nakup manjkajo~e elektri~ne energije v tujini ni, ostaja pa odprto vpra{anje njene cene. Z uvedbo trga z elektri~no energijo se je precej spremenil tudi dosedanji na~in zbiranja podatkov o pov-pra{evanju, potrebah in dejanski porabi elektrike, ki so bili v prej{njih letih prakti~no v celoti dolo~eni in znani `e vnaprej. Zaradi tega je Eles `e v minulem letu namesto klasi~ne elektroenergetske bilance pripravil analizo trga in sku{al podobno tovrstne podatke zbrati tudi za leto 2002, ki jih je nato sicer pod starim imenom elektroenergetska bilanca na eni izmed decembrskih sej potrdila tudi slovenska vlada. Kak{ne so glavne zna~ilnosti leto{nje porabe, kdaj je pri~akovati morebitne te`ave z oskrbo in kak{no je pravzaprav gibanje cen na odprtem trgu, so bila nekatera izmed vpra{anj, s katerimi smo se odpravili na pogovor k direktorju gospodarske javne slu`be upravljanje prenosnega omre`ja mag. Milanu Jev{enaku. Kot nam je uvodoma povedal, se leto{nja bilanca po svojih zna~ilnostih precej razlikuje od dosedanjih in je z njimi tudi manj primerljiva, saj je bila postavljena bolj na Elesovih predvidevanjih in stati-sti~nih podatkih in manj na dejanskih podatkih in ocenah vseh slovenskih odjemalcev in proizvajalcev. Za- to bodo bilance v prihodnje tudi manj natan~ne od prej{njih, ko so bila dejanska odstopanja od napovedanih koli~in minimalna oziroma v razredu enega odstotka. Druga~e pa se tudi v leto{njih pripravah ni bilo mo-go~e izogniti izdelavi ve~ razli~ic, v okviru katerih sta bili nato v o`jem izboru dve, ena s celoletno proizvodnjo jedrske elektrarne Kr{ko za slovenski trg in druga z oddajo polovice proizvodnje iz Kr{kega v drugi polovici leta hrva{kim odjemalcem. Razplet dogodkov, povezanih z meddr-`avnimi pogajanji glede nadaljnje usode kr{ke nuklearke, pred koncem leta je bil nato povod, da je vlada v kon~ni fazi potrdila drugo razli~ico in sprejela indikativno bilanco za leto 2002 s predvideno oddajo elektri~ne energije na Hrva{ko, s tem pa se je Slovenija hkrati prelevila iz dr`ave izvoznice v dr`avo uvoznico elektri~ne energije. Tako leto{nja bilanca, pravi mag. Milan Jev{enak, izkazuje pre-cej{nje primanjkljaje elektri~ne energije v vseh leto{njih mesecih, razen aprila, {e zlasti pa po ustavitvi jedrske elektrarne Kr{ko zaradi letnega remonta v za~etku maja oziroma sploh v drugi polovici tega leta. Tako se celoletni ocenjeni primanjkljaj elek- tri~ne energije giblje na ravni 1700 MWh, in to je tudi tista koli~ina, ki jo bo treba nadomestiti z uvozom. PORABNIKI SLABO PRIPRAVLJENI NA ODPRTJE TRGA Poslovanje po na~elih trga od vseh vpletenih zahteva {e posebno pozornost in pripravljenost na vse morebitne pasti, ki jih je v primeru elektri~ne energije kot specifi~nega blaga, ki ga ni mogo~e skladi{~iti, {e ve~. Dogajanja v sistemu po odprtju trga z elek-tri~no energijo ka`ejo, poudarja mag. Milan Jev{enak, da so se slovenski odjemalci zelo slabo pripravili na spremenjene razmere, kar je mogo~e razbrati predvsem iz velikih odstopanj med pogodbeno dogovorjenimi in dejansko prevzetimi oziroma oddanimi koli~inami elektri~ne energije, ki dosegajo do 10 odstotkov celotne slovenske porabe. Eles kot uprav-ljalec omre`ja ta velika odstopanja za zdaj {e uspe{no pokriva z nakupi elektri~ne energije doma in v tujini. Ker pa so ta ~as cene elektri~ne ener- gije zaradi suhe in mrzle zime v Evropi zelo visoke, tovrstni nakupi Elesu povzročajo ogromne stroške, ki na drugi strani prihodkovno niso ustrezno pokriti. Tovrstne stroške naj bi predvidoma kril izravnalni trg, prilive iz tega naslova pa je realno pričakovati šele marca. Povedano nekoliko drugače. Eles mora zaradi razhajanj med napovedmi in dejansko porabo trenutno slovenski elektroenergetski sistem kreditirati s potrebno električno energijo. Proizvajalci in odjemalci se namreč še preslabo zavedajo, pravi mag. Milan Jevšenak, da Elesa, kot smo ga poznali doslej, ni več, da je z odprtjem trga ugasnila tudi njegova vloga skrbnika nad optimizacijo elektroenergetskega sistema in da je vse postalo stvar pogodb med ponudniki in kupci. Pri tem gre poudariti, da je Elesova zakonska naloga zgolj zagotoviti dovolj prenosnih poti za nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema, to je zagotavljanje sistemskih storitev, mednarodnih povezav ..., kje, kdaj in koliko energije bo kdo kupil, pa je odvisno od njega samega. CENE VZTRAJNO NARAŠČAJO Letošnja energetsko posebno neugodna zima je tudi pokazala, da je energije v Evropi še vedno dovolj, ostaja pa odprto vprašanje njene cene, ki se vztrajno povečuje in je v zadnjih tednih tudi za nekajkrat presegla dolgoletna povprečja. Ob tem je treba poudariti, da je pred odprtjem trga evropski elektroenergetski sistem deloval na načelih stroškovnih lovenija postaja vse bolj odvisna od uvo`ene elektri~ne energije, pri ~emer nara{~ajo~o odvisnost napovedujejo tudi ocene porabe in proizvodnje elektri~ne energije v naslednjih petih letih. Sicer pa naj bi letos iz hidroelektrarn prejeli 3377 GWh oziroma za 2,1 odstotka ve~ elektri~ne energije kot lani, termoelektrarne in jedrska elektrarna Kr{ko bodo predvidoma v omre`je oddale 9410 GWh, 1741 GWh pa bomo morali zagotoviti z nakupi v tujini. Ob~utneje se bo letos zmanj{al tudi izvoz elektri~ne energije, saj naj bi letos tujim kupcem prodali le 1156 GWh. Torej `e letos Slovenija prehaja iz neto izvoznika elektri~ne energije v minulih letih v neto uvoznika. cen, ki so bile bolj ali manj znane in predvidljive, z uvedbo trga pa je pri{lo do silnih nihanj, ki so pa~ odvisna od ponudbe in povpra{evanja. Kljub pove~anemu povpra{evanju in ve~ji odvisnosti Slovenije od uvo`ene elektrike tehni~nih omejitev za pokritje vseh na{ih potreb z uvozom ni, seveda pa, pravi mag. Milan Jev{enak, postaja vse bolj aktualna cena tak{ne-ga po~etja. Ne gre pozabiti, da tudi leto{nja indikativna bilanca nakazuje nara{~anje porabe, pri ~emer so distribucijska podjetja napovedala 1,9-odstotno rast porabe, veliki odjemalci pa po zaslugi predvidenega zagona nove proizvodne hale v Talumu celo 23-odstotno rast. Na drugi strani pa ni ve~jih napovedi graditve novih proizvodnih objektov, tako da Slovenija postopoma prehaja v vse ve~jo energetsko odvisnost od uvoza elek-tri~ne energije. Tako naj bi `e letos morali uvoziti pribli`no 15 odstotkov vse potrebne elektri~ne energije, so-de~ po dolgoro~nih ocenah o rasti porabe pa se bo ta dele` v naslednjih letih zagotovo {e pove~eval. BRANE JANJI] 15 m*i - TEB Hitro povrnjena JnENaAlo`ba V TE Brestanica so za lani na~rtovali proizvodnjo elektri~ne energije samo za testiranje novih turbin. Ob koncu lanskega leta in v za~etku leto{njega je trg narekoval njihovo polno anga`iranje. Tako so vT EB hitro upravi~il nalo`bo v novi turbini. K 16 ot je dejal Bogdan Barbi~, direktor TE Brestanica, ki je prvega januarja letos, po odhodu Draga Fabijana na Holding, prevzel vodenje elektrarne, sicer pa je bil dotlej v elektrarni vodja projekta gradnje PPE, je elektrarna lani izpolnila vse cilje in pri~akova-nja, ki so jih imeli. Sredi leta so opravili garancijske meritve, opravljena je bila za~asna primopredaja obeh turbin in odpravljena ve~ina pomanjkljivosti na njih. »Konec lanskega leta se je za~elo obdobje, ko je TEB za~ela upravi~evati svojo vlogo v elektroenergetskem sistemu. Decembra se je za~ela izrazita rast cen na evropskem trgu. Na{a slu`ba, ki je spremljala podatke evropskih borz elek-tri~ne energije, je `e prej opozorila na zanimiva dogajanja na evropskih trgih. Sredi decembra pa se je za~el zanimati za ceno dodatnih koli~in pri nas proizvedene elektri~ne energije tudi upravljalec prenosnega omre`ja, s katerim smo imeli v preteklem letu pogodbo za odkup elektri~ne energije,« je v nadaljevanju dejal direktor TEB. Brestani{ko povpre~je za minutno rezervo je 291 MW, medtem ko se pozimi pove~a na 330 MW, odvisno od zunanje temperature. Ponujena rezerva ni ogro`ena tudi, ~e obratujejo le z delom zmogljivosti. V drugi polovici decembra so cene elek-tri~ne energije na borzah dobesedno ponorele, saj so se dvignile od 68 do Bogdan Barbi~ 220 evrov za MW, oziroma celo na 379 evrov ob konicah. Su{a je po Evropi zni`ala raven vode v rekah in hidroelektrarne so delale minimalno, zaradi pomanjkanja hladilne vode pa so morale zmanj{evati proizvodnjo tudi termo in jedrske elektrarne. Zato se je upravljalec prenosnega omre`ja odlo~il za anga`iranje ve~jih koli~in kWh iz TEB. Prakti~no celodnevna proizvodnja enot v TEB je trajala od 12. do 20. decembra. V teh dneh so proizvedli od 600.000 do 3.318.000 kWh na dan. Najvi{ja dnevna proizvodnja - 3.318.000 kWh - je bila 18. decembra, ko je elektrarna obratovala z vsemi zmogljivostmi, vklju~no s staro parno enoto, oziroma s skupno mo~jo 322 MW. V Brestanici so tako lani proizvedli 18 milijonov kWh. Vse koli~ine so bile ve~je, kot so na~rtovali, in so bile proizvedene skladno z zahtevami Ele-sa oziroma upravljalca prenosnega omre`ja. »Dobrih proizvodnih rezultatov na{ih enot smo {e posebno veseli, ker smo s tem upravi~ili svojo vlogo v sistemu in prepre~ili druga~e neizogibne omejitve porabe v Sloveniji ob koncu leta. Pri tem ne gre samo zato, da je bila energija ta ~as v tujini draga, ampak je tudi bilo ni. S konku-ren~no ceno pri nas proizvedenih kWh smo zni`ali stro{ke elektroenergetskem sistemu, saj bi za nakup potrebne energije v tujini po cenah 18. decembra porabili pribli`no 275 milijonov tolarjev, medtem ko je TEB obratovala po veliko ni`jih cenah. Prav tako smo s tem obratovanjem dokazali, da prenos energije iz 110 k-V stikali{~a ni problemati~en tudi za 300 MW, kar je {e zlasti pomembno pri pripravah na gradnjo nove parne turbine oziroma kombiniranega cikla,« je na{tel razloge za veselje v TEB ob koncu leta Bogdan Barbi~. Sicer pa se njihovo dobro obratovanje nadaljuje tudi letos. Z obratovanjem so za~eli 3. januarja in ga prilagajali trenutnim potrebam. Obratujejo vsak drugi ali tretji dan, odvisno od cene na trgu in potreb, ki jim jih po novem letu dolo~a Holding slovenskih elektrarn. Obratujejo z mo~jo od 60 do 200 M W. Tako so za~eli leto{nje leto z dobrimi obratovalnimi rezultati pri proizvodnji vr{ne energije in do srede januarja proizvedli `e 7 milijonov kWh. MINKA SKUBIC i sektor za ekonomske v Marib Vse ve^je potrebe po prilagoditvi na trgu Mag. Janez Kopa~, minister za okolje in prostor, ter dr. Robert Golob, dr`avni sekretar za energetiko, sta 9. januarja na novinarski konferenci v Mariboru predstavila mariborsko enoto urada za energetiko pri MOP, ki je za~ela delovati v za~etku leta. V njej je trenutno zaposlenih 13 strokovnjakov, ki so v ministrstvo pre{li iz javnega podjetja Elektrogospodarstvo Slovenije - Razvoj in in`eniring, kjer so se ukvarjali z ekonomiko elektroenergetskega sektorja. Po besedah ministra Janeza Kopa~a bo ministrstvo oziroma vlada {e dolgo lastnik ali vsaj pomemben solastnik ve~ine elektroenergetskih podjetij v Sloveniji. Zato potrebuje slu`bo, ki bo sistemati~no skrbela za analize in pripravo odlo~itev v zvezi z upravljanjem teh podjetij, spremljala pa bo tudi dogajanje na odprtem trgu z elektri~no energijo. Pri tem so ugotovili, da so najbolj primerna znanja za tako delovanje v javnem podjetju EGS, r. i., ki je izgubilo svojo nekdanjo funkcijo. Z organiziranjem mariborske enote urada za energetiko so pridobili ustrezno slu`bo in hkrati delno re{ili tudi problem morebitnega razpada dobre strokovne ekipe, ki je obstajala v JP EGS, r.i. Tako so 13 strokovnjakov zaposlili v mariborski enoti urada za energetiko, deset so jih prerazporedili v Eles, pet v Holding slovenskih elektrarn, dva v Dravske elektrarne Maribor, enega v Elektro Maribor, sedem delavcev pa je zahtevalo odpravnine. Dr. Robert Golob, dr`avni sekretar za energetiko, je poudaril, da dvopol-nost izhaja iz minulega obdobja in objektivnih danosti. Pogojena je predvsem z razpolo`ljivimi kadri, znanji, informacijami in drugimi zmogljivostmi. Med uradom za energetiko in JP EGS, r.i., je `e doslej potekalo dobro sodelovanje, to pa je pri~akovati tudi v prihodnje. S tem korakom, ki omogo~a u~inkovito upravljanje, bo najve~ pridobila slovenska energetika, pa tudi dr`avna administracija na tem podro~ju. Mag. Zvonko Copot, vodja sektorja za ekonomske analize v energetiki, je med drugim omenil nekatere spremembe v na~inu urejanja medsebojnih ekonomskih odnosov in zahteve energetskega zakona glede ustrezne organiziranosti. Kot je med drugim povedal, so dr`avi ostale naloge, ki so povezane z njenim lastni{tvom, ter naloge za zagotavljanje ustreznih narodnogospodarskih razmer dela za EES. Na teh nalogah bo nadaljeval delo mariborski sektor za ekonomske analize v energetiki. Popotnica za nadaljnje uspe{no delo so njihove dolgoletne izku{nje pri poznavanju delovanja EES in obse`na podatkovna baza. Poleg tega je mag. Copot {e povedal, da bo dr`ava tudi pri spremenjenih zakonskih pogojih {e naprej ostala (ve~inski) lastnik podjetij EES ter bo < -1 ¦P- pcsr* '-si i ' &C1L-J U^^^Hnr* • 'J ^L^VL ^ j H ¦ ¦"':¦./ 1 l'>r*; Mag. Janez Kopa~, minister za okolje in prostor, dr. Robert Golob, dr`avni sekretar za energetiko, in mag. Zvonko Copot, vodja mariborskega sektorja za ekonomske analize v energetiki, so na novinarski konferenci pojasnili razloge za ustanovitev nove enote urada za energetiko ter njeno vlogo pri odpiranju trga z elektri~no energijo. 17 elektrarn pri energetski politiki mora dr`ava po besedah mag. Zvonka Copota, vodje sektorja za ekonomske analize v energetiki, postaviti take parametre energetske politike, ki bodo zagotavljali dolgoro~no zanesljivo oskrbo z elektri~no energijo po tr`no sprejemljivih cenah, podjetjem EES pa bodo zagotavljali trajnostni razvoj. Odlo~itve morajo biti usklajene z vidika virov in porabe. Zato vidijo v ustanovitvi sektorja za ekonomske analize v energetiki opravljanje trajno potrebnih in pomembnih nalog, ki ne bodo an-ga`irale samo delavcev tega sektorja, temve~ lahko pomenijo tudi aktiviranje nekih {ir{ih intelektualnih zmogljivosti, s katerimi razpolagajo mariborska elektroenergetska podjetja in mariborska univerza. lji-ajo -a Uspe[en za^etek delovanja holdinga Holding slovenskih elektrarn (HSE) je konec lanskega leta uspe{no kon~al pogajanja in s tem prodal celotno leto{njo proizvodnjo, 6742 GWh. Za prodajo elektri~ne energije iz TE [o{tanja, TE Brestanica, DEM, SEL in SENG je sklenil pogodbe v vrednosti ve~ kot 300 milijonov evrov. Holding je v leto{nje leto vstopil tudi kadrovsko organiziran, skladno s svojo poslovno strategijo. obvezana, da bo zagotavljala tako energetsko politiko, ki bo omogo~ala narodnogospodarski optimum. Pri tem bo treba za{~ititi podjetni{ke interese dr`ave v teh podjetjih. Predstavniki dr`avnih interesov v teh podjetjih morajo biti opremljeni z zanesljivimi in dovolj podrobnimi informacijami. V zaostrenih razmerah, ki so posledica odpiranja trga, se bodo pogoji zaposlovanja {e bolj zaostrili, potrebe po prilagoditvi tr`nim razmeram pa {e pove~ale. Tako se na tem podro~ju odpirajo zahtevne naloge za novoustanovljeni sektor za ekonomske analize v energetiki. MIRO JAKOMIN o 18 etrtino leto{nje proizvodnje na~rtujejo v holdingu izvoziti v Italijo, s tremi ~etrtinami pa bodo oskrbovali vseh pet slovenskih distribucij in {tiri velike porabnike. Kot so sporo~ili iz holdin-ga, s tem prevzemajo osrednjo vlogo in odgovornost pri zagotavljanju varne in zanesljive oskrbe slovenskih porabnikov ter tako izpolnjujejo enega svojih glavnih strate{kih ciljev, to je ure-sni~evanje narodnega interesa. Zaradi optimalne organizacije jim to uspeva v ~asu, ko so razmere na liberaliziranem trgu nepredvidljive in je trg elektri~ne energije posebno ob~utljiv. Tak{nim razmeram smo bili pri~a konec lanskega leta in v za~etku leto{njega, ko so cene elektri~ne energije posko~ile tudi na nekaj tiso~ evrov za MWh, do pomanjkanja elektri~ne energije pa ni pri{lo. Vremenske razmere ob koncu lanskega in v za~etku leto{njega leta, ko je bil nizek vodostaj rek in pomanjkanje hidroenergije, ob hladnem vremenu pa visoka poraba elektri~ne energije, so v HSE pove~ano pov- pra{evanje pokrili z anga`iranjem vseh zmogljivosti v termo objektih. Tudi s tem tehni~nim vidikom prilagodljivosti objektov so dokazali, da je njihova organiziranost optimalna, so med drugim zapisali v sporo~ilu za javnost. Tovrstne izku{nje so za nas pomembne ne le z vidika uvr{~anja med nosilne subjekte slovenskega gospodarstva, temve~ nas uvr{~ajo tudi v prostor srednjeevropskega trga kot zanesljivega partnerja,« je povedal mag. Drago Fabijan, generalni direktor Holdinga slovenskih elektrarn. Holding se je za nastop na trgu usposobil na tr`nem, informacijskem in organizacijskem podro~ju. Vodstvo so oblikovali iz vodilnih kadrov vseh ~la-nic holdinga, pa tudi drugi kadri, ki so jih zaposlili, so nekdanji delavci ~la-nic. V za~etku januarja je bilo v njem zaposlenih 32 delavcev. Po direktorjevih besedah so delavci sorazmerno zastopani glede na potencial, ki ga imajo v dru`bi, in glede na zanimanje, ki so ga pokazali za delo v holdingu. zanimivosti HSE deluje na treh lokacijah. V Ljubljani, kjer opravljajo upravljalske funkcije, je sedež glavnega direktorja, poslovnega direktorja, financ, trženja, komuniciranja in pravna pisarna. V Velenju, kjer je za zdaj največje število zaposlenih v holdingu, načrtujejo proizvodnjo elektrarn, opravljajo domačo prodajo vključno s fakturiranjem, meritvami in obračunom. V Mariboru pa je sektor vzdrževanja in investicij. Na Dravskih elektrarnah oziroma v njihovem dispečerskem centru pa za HSE opravljajo tudi vodenje elektrarn. Januarja bodo skupščine družb članic holdinga, na katerih bodo sprejeli spremenjeno družbeno pogodbo in spremenjeno število članov nadzornih svetov. »Pri spremembah družbene pogodbe gre za prilagoditev noveli zakona o gospodarskih javnih družbah, pri nadzornih svetih pa bomo zmanjšali število članov z devet na tri. Zmanjšanje števila članov nadzornih svetov je izrazito racionalen ukrep, zamenjava članov pa je posledica tega, da se je v teh družbah holding vknjižil kot večinski lastnik namesto države,« nadaljuje direktor HSE. V tričlanskem nadzornem svetu posamezne elektrarne bo predstavnik uprave holdinga, predstavnik resornega ministrstva in predstavnik delavcev. Prav zdaj poteka tudi kapitalska konsolidacija holdinga.Vse manjšinske VODSTVO HOLDINGA MAG. DRAGO FABIJAN, generalni direktor in predsednik poslovodstva (iz TEB), DR. MILAN MEDVED, direktor za poslovno področje in clan poslovodstva (iz RLV), LADISLAV TOMŠIČ, tehnični direktor in clan poslovodstva (iz DEM), DR. TOMAŽ ŠTOKELJ, izvršni direktor za področje trženja (iz SENG), IRENA STARE, izvršna direktorica za področje financ (iz SEL), MAG. BORIS DEJANOVIC, izvršni direktor za področje proizvodne dejavnosti (iz TES). lastnike bodo povabili, da svoje deleže v odvisnih družbah zamenjajo za lastniške deleže v holdingu. Po Fabijanovi oceni sta tako sprememba nadzornih svetov kot kapitalska konsolidacija nujna pogoja za uspešno delo holdinga. »Brez uspešnega delovanja HSE pa si kljub liberalizaciji trga ni mogoče zamisliti varne in zanesljive oskrbe slovenskih porabnikov z električno energijo.« Druga pomembna aktivnost holdinga v začetku leta je priprava temeljev letošnjega gospodarskega načrta, ki bodo znani še pred koncem tega meseca, tako da jih bodo lahko nadzorni sveti holdinga in odvisnih družb potrdili najpozneje februarja. KMALO ZAKON 0 RAZGRADNJI JEDRSKIH ELEKTRARN Belgijska vlada je v začetku decembra lani sprejela zbirko pravil, ki urejajo zapiranje njihovega parka jedrskih elektrarn. Te smernice naj bi do konca februarja ali najpozneje spomladi tudi preoblikovala v zakon, po katerem bodo morali proizvajalci jedrske energije v skupni fond prispevati denar, ki bo namenjen za razgradnjo nukleark in ravnanje z njihovimi odpadki. Institucija, ki bo zbirala denar in nadzirala zapiranje, se bo imenovala Synatom, njena največji lastnik bo podjetje Electrabel, ki bo imel kar 75 odstotkov delnic, preostanek pa bo v lasti države. Naloge Syna-toma za zdaj opravlja regulator trga CCEG, ki bo prenehal delovati leta 2003, do takrat pa bo nadzornik za jedrsko energijo že vzpostavljen. Poleg omenjenih pravil je belgijska vlada sprejela še nov načrt financiranja razgradnje nukleark v Molu in Desslu. Do leta 2010 bodo za to potrebovali 24 milijard belgijskih frankov. M POTI K ČISTEJŠEMU ZRAKU V letu 2000 so se v vzhodni Danski znatno zmanjšale emisije plinov, ki povzročajo učinek tople grede, je v svoji okoljevarstveni deklaraciji zapisal operater omrežja Elkraft. V primerjavi z letom prej so se na otoku Zealand emisije ogljikovega dioksida in dušikovih oksidov zmanjšale za deset odstotkov, k čemur je največ pripomoglo opuščanje uporabe premoga in kar 30-odstotno povečanje proizvodnje energije iz vetrnih elektrarn. Se bolj pa so se zmanjšale emisije žveplovega dioksida, in sicer a kar 60 odstotkov. NOV DELNI LASTNIK BALTIŠKE POVEZAVE Norveški proizvajalec električne energije Stat-kraftje od podjetja Eon Energie odkupil 33-odstotni delež baltiškega kabla. S tem bo podjetje dobilo dostop do zahodnoevropskega trga, baltiška povezava pa je zdaj v lasti treh podjetij — Sydkrafta, Statkrafta in Eon Energie; vsako izmed njih ima enak delež. Omenjena podmorska povezava z zmogljivostjo 600 MW, ki poteka med mestoma Travemiinde v Nemčiji in Malmom na Švedskem, je začela delovati leta 1994. 19 Tričlanska uprava HSE. Od leve proti desni Drago Tomšič, mag. Drago Fabijan in dr, Milan Medved. 14 01776275 odpiranje trga z elektri~no energijo Januarja dnevni, marca pa poskusno tudi urni trg V skladu z napovedmi je Borzen z za~etkom leta za~el uvajati dnevni trg z elektri~no energijo, s ~imer smo prvi~ dobili tudi slovenski indeks borze z elektri~no energijo. Zaradi trenutnih energetskih razmer doma in v Evropi je pri~akovati, da bodo cene elektrike v prihodnje {e nara{~ale. v 20 svoje poslovne na~rte je Borzen ob ustanovitvi postavil tudi prehod na elektronsko poslovanje in poleg tedenskega uvedbo dnevnega in pozneje tudi urnega trga z elektri~no energijo. Kot nam je povedal direktor Borzena Gorazd Skubin, jim za zdaj vse zastavljene na~rte tudi uspeva uresni~evati, saj so z januarjem poleg ~etrtkovih prodaj elektri~ne energije iz naslova prese`kov oziroma prednostnega dispe~iranja uvedli tudi dnevno trgovanje z elektri~no energijo. Zaradi zamud pri razpisu in implementaciji nove programske opreme so sicer morali uporabiti rezervno razli~ico in z lastnim znanjem izoblikovati trgovalni paket, ki pa se za uporabnike ne bo bistveno razlikoval tudi po zagonu naro~enega programa, ki ga z dobavitelji opreme `e in-ctenzivno preizku{ajo. V celoti so pripravljene tudi vse komunikacijske ene elektri~ne energije se zaradi velikega po manjkanja padavin in z njimi povezano krepko manj{o proizvodnjo hidroelektrarn ter hkratnem pove~anem povpra{evanju v Evropi `e nekaj tednov zvi{ujejo. Razmere na evropskem energetskem trgu se odra`ajo tudi v Sloveniji, kjer je prav tako opaziti zvi{evanje cen. Konkretneje, za~etna cena na dnevnem trgu je bila na za~etku meseca 7600 tolarjev za MWh, 11. januarja pa je dosegla `e 8448 tolarjev za MWh. povezave med Borzenom, bankami, ~lani borze in upravljalcem prenosnega omre`ja, tako da naj bi celoten sistem dejansko v kratkem tudi v celoti za`ivel. Tako je Borzen januarja za vse udele`ence pripravil tudi posebne izobra`evalne te~aje za seznanitev z opremo, programi in na~inom trgovanja, v izdelavi pa je tudi poskusna uvedba urnega trga z elektri~no energijo, ki naj bi za`ivel v za~etku marca. Sicer pa je omenjena zamuda pri uvajanju nove opreme povzro~ila veliko preglavic in dela predvsem zaposlenim v Borzenu, saj so morali v prvih januarskih dneh veliko stvari opravljati {e »ro~no«, od preverjanja ban~nih garancij, vna{anja podatkov na spletne strani, izdelave voznih redov in podobno, s ~imer se je njihov delovni dan krepko podalj{al v ve~er-ne ure. Kljub temu pa je trgovanje za`ivelo v skladu s pri~akovanji in smo tako januarja prvi~ dobili tudi referen~no ceno za dnevni trg oziroma slovenski indeks borze z elek-tri~no energijo. Druga~e pa dnevno trgovanje z elektri~no energijo poteka vsak dan med 8.00 in 10.30, ko zbirajo ponudbe za nakup in prodajo elektri~ne energije za naslednji dan, ob ~etrtkih pa poteka {e trgovanje za energijo iz naslova prednostnega dis-pe~iranja za naslednji teden. Glede na to se na borzi obrne tudi zadovoljiva koli~ina elektri~ne energije, saj dosega dele` izmenjane energije prek borze `e blizu deset odstotkov celotne slovenske porabe. Po besedah Go-razda Skubina je s sedanjimi dvanajstimi ~lanicami borze (vseh pet distribucijskih podjetij, Energetika Ravne, Slovenske `elezarne, Entrade, Kovin-trade, Salonit Anhovo, Trgel, Holding slovenske elektrarne in Elesom kot upravljalcem prenosnega omre`-ja, ki pa je v~lanjen pod posebnimi pogoji), Slovenija tudi `e v celoti pokrita. Tako je pri~akovati nove ~lani-ce predvsem po popolnem odprtju energetskega trga, in sicer iz sosednjih dr`av, ki se `e zanimajo za tovrstno sodelovanje. Glede na to, da ima Slovenija ugodno geografsko lego ter si pridno nabira izku{nje pri organiziranju trga in trgovanju z elektri~no energijo, pa si {ir{e sodelovanje in poslovanje v prihodnje `elijo tudi v Borzenu, kjer odkrito priznavajo, da imajo `e od ustanovitve tudi dolgo-ro~ne regionalne apetite. BRANE JANJI] konferenca o slovenskem trgu Trg prina[a tudi VE^JAtveganja Od odpiranja trga z elektri~no energijo si udele`enci na trgu obetajo veliko, pri ~emer gredo pri~akovanja dr`ave in njenih ustanov predvsem v smeri zagotavljanja nediskriminatornosti in transparentnosti energetskega trga, pri~akovanja trgovcev, posrednikov in agentov v smeri ustvarjanja zaslu`ka, pri~akovanja odjemalcev pa k zni`evanju cen in vi{anju kakovosti. V le`enci na trgu. Glede na majhnost trga je bilo tudi nujno, da je bil Borzen postavljen na nacionalni ravni, pri ~emer pa ga za zagotovitev nadaljnjega lastnega obstoja ~aka {e precej truda. Po besedah dr. Roberta Goloba tudi ni smiselno vpra{anje, ali lahko Borzen dose`e za zdaj {e nepokrite bli`nje trge v regiji, temve~ je bolj pravilno, kako hitro. Konkurenca na tem podro~ju se namre~ vse bolj krepi in ~e se Borzen ne bo pravo~asno uveljavil tudi v {ir{em regionalnem prostoru ter svoje delovanje prilagodil potrebam svojih sedanjih in potencialnih prihodnjih strank, dolgo-ro~no ne bo mogel obstati in ga `e v petih letih ve~ ne bo. Direktor Agencije za energijo dr. Jo`e Koprivnikar pa je v nadaljevanju orisal nekatere zna~ilnosti slovenske deregulacije in liberalizacije trga ter vlogo agencije v aktualnih procesih odpiranja sloven- Ljubljani je v organizaciji Borzena 15. in 16. januarja potekala mednarodna konferenca o slovenskem organiziranem trgu z elektri~no energijo, ki se je je udele`ilo ve~ kot {estdeset strokovnjakov iz Slovenije in sosednjih dr`av. Konferenca je bila v prvi vrsti namenjena zna~ilnostim slovenskega organiziranega trga z elektri~no energijo oziroma prehojeni poti in na~rtom Elesovega h~erinskega podjetja Borzen, sli{ali pa smo lahko tudi nekaj mnenj o pri~akovanjih upra-vi~enih odjemalcev, udele`encev organiziranega trga ter o dosedanjih iz-ku{njah nekaterih tujih energetskih borz. Dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob je uvodoma poudaril, da je Borzen kot organizator trga v celoti upravi~il pri~akovanja in vse ustanovitvene faze doslej izpeljal tako, kot je bilo tudi na~rtovano. ^eprav je svoje izvajanje naslovil Organizator trga – potreba ali nuja, pa je v nadaljevanju dejal, da dileme pravzaprav ni, saj je trgovanje z elek-tri~no energijo na organiziran na~in v tem trenutku tako potreba kot nuja, ~e dejansko `elimo zagotoviti trans-parentnost cen in ~im ve~jo odprtost trga z elektri~no energijo. S temi razlogi je Slovenija v energetskem zakonu organizatorja trga tudi opredelila kot neodvisno javno slu`bo, ki se financira iz dela omre`nine in naj bi vsem udele`encem zagotovila trgovanje pod enakimi pogoji in bila povezovalni dejavnik med proizvajalci oziroma dobavitelji in drugimi ude- Borzen se za zdaj {e uspe{no upira konkuren~nim srednjeevropskim energetskim borzam, pri ~emer gre zasluga predvsem pravemu ob~utku za sprejem nekaterih poslovnih potez, ki mu zagotavljajo, da koraka pred drugimi. V prid mu gre {e dejstvo, da pomeni trgovanje z elektri~no energijo tudi v evropskih dr`avah novost, in se tako {e vsi skupaj u~ijo in nabirajo {ele prve izku{nje. Kot je v uvodnem nagovoru udele`encem konference poudaril dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, pa Borzen pravi preizkusi {ele ~akajo, saj bo pre`ivel le, ~e bo znal sedanjim in potencialnim udele`encem slovenskega organiziranega trga z elektri~no energijo ponuditi `elene storitve in tako ohraniti potreben minimalen obseg trgovanja. Da se bo moral pri tem soo~iti z mo~nim pritiskom energetskih borz iz sosednjih dr`av, pa je bilo mogo~e ugotoviti tudi iz izrednega zanimanja tujcev za konferenco o slovenskem trgu z elektri~no energijo, na kateri so vsi po vrsti poudarjali, da jih {e posebej zanima trg nekdanjih jugoslovanskih republik, pa tudi drugih balkanskih dr`av. 21 22 skega trga z elektri~no energijo. Kot je dejal, je agencija za energijo doslej slovenskim podjetjem podelila `e ve~ kot 600 licenc za opravljanje raz-li~nih energetskih dejavnosti, izoblikovala tudi pravilnik o dolo~itvi cen za uporabo elektroenergetskih om-re`ij in sprejela {e nekatere druge ukrepe, ki zagotavljajo izvajanje energetskega zakona. Sicer pa naj bi se njena nadaljnja vloga krepila predvsem v smeri koordinacije dejavnosti znotraj energetskega sektorja. Predstavnik ljubljanske fakultete za elektrotehniko dr. Ferdinand Gubina je udele`ence seznanil s temeljnimi zna~ilnostmi slovenskega elektroenergetskega sistema in potekom reorganizacije v zadnjem letu, pri ~emer je {e posebej izpostavil tudi vse ve~ji pomen nadzornih sistemov in merjenja pretokov tako na ravni sistemskega kot distribucijskih operaterjev. Kot je dejal dr. Ferdinand Gu-bina, sodi slovenski elektroenergetski sitem med ranljivej{e, saj je bil ob svoji gradnji na~rtovan za obratovanje v druga~nih razmerah. Tako je pri nas opaziti nedokon~anje dolo~enih visokonapetostnih zank ter veliko pomanjkanje koni~ne in rezervne energije. Ob tem se {e posebej zastavlja vpra{anje, od kod zagotoviti potrebna sredstva za odpravo teh pomanjkljivosti, saj z odprtjem trga nekega generalnega skrbnika nad razvojem sistema ve~ ni, poleg tega pa trg tudi ne prina{a ekonomskih spodbud za re{evanje tovrstnih tehni~nih vpra{anj. Druga~e pa so za slovenski sistem zna~ilna precej{nja rast porabe (po 2,5 odstotka v zadnjih petih letih), pomanjkanje doma~ih proizvodnih virov, velika odvisnost hi-droproizvodnje od padavin ter zelo po~asno uvajanje alternativnih virov energije. Precej slabe v pogledu bistvenega pove~anja tranzitov in uvoza so tudi mednarodne povezave z Avstrijo ter Italijo, in ~eprav je za visokonapetostne daljnovode prek na{ega ozemlja veliko zanimanja, je mo`no-sti za novogradnje zaradi okoljevar-stvenih pritiskov bolj malo. POMEMBNA TUDI KAKOVOST, NE LE CENA Dean Murphy, podpredsednik kor-poracije KW International, je osrednjo pozornost namenil tveganjem, ki jih s sabo prina{a odpiranje energetskega trga. Kot je poudaril, so udele- `enci na trgu izpostavljeni {tevilnim tveganjem, od cenovnih, operativnih, kreditnih in koli~inskih, ki lahko bistveno vplivajo na poslovne rezultate. Ker na tr`ne cene vpliva zelo veliko dejavnikov, je te zelo te`ko natan~no predvideti, spremembe pa potekajo tudi v zelo kratkem ~asovnem obdobju, kar terja nenehno prilagajanje. Tako so za trg zna~ilna predvsem velika nihanja cen, pri ~emer so konkretne meritve pokazale, da se tr`na cena elektri~ne energije lahko giblje celo v razponu od 15 pa do 70 dolarjev za MWh, odvisno pa~ od trenutne ponudbe in povpra{evanja. Zaradi tako velikih nihanj in z njimi povezanih poslovnih tveganj se energetska podjetja vse bolj zatekajo k {irjenju podro~ij poslovanja in se povezujejo ter ne prodajajo ve~ le enega produkta, ampak ve~ povezanih ali celo paleto energentov, s ~imer sku{ajo vplivati na zmanj{anje tveganj. Zanimiva so bila tudi razmi{ljanja Marka Lek{eta iz novome{kega Revoza, ki je spro`il razpravo na temo pri~akovanj upravi~enih odjemalcev. Kot je poudaril, v podjetju namenjajo veliko pozornosti prou~evanju vseh stro{-kov, tako tudi tistim za porabljeno energijo. Kot ugotavljajo, tudi energija postaja vse bolj globalna dobrina, tako da so prepri~ani, da bi se morali tudi stro{ki za elektri~no energijo v prihodnje pribli`ati evropskemu pov-pre~ju. Pri tem pa od samega odprtja trga poleg zni`anja cen pri~akujejo tudi pove~anje kakovosti dobav, saj so z merjenjem dogajanj v podjetju ugotovili, da jim nihanja napetosti in druge motnje v dobavi povzro~ajo precej{nje zastoje in z njimi povezano {kodo v proizvodnji, zaradi neustrezne kakovosti elektri~ne energije pa so tudi pogostej{e okvare na napravah, kar je znova povezano z vi{anjem stro{kov. V Revozu pogre{ajo tudi ve~jo navzo~nost upravi~enih odjemalcev pri pripravi ustreznih standardov in pravilnikov, v prihodnje pa od dobaviteljev pri~akujejo tudi ve~je sodelovanje v procesih energetskega mened`menta. Na te`ave, povezane z zanesljivostjo oskrbe, je opozoril tudi predstavnik tovarne zdravil Krka Andrej Paternost, ki je navzo~im predstavil konkreten primer {kode zaradi izpada dobave elektri~ne energije izpred dveh let. Kot je dejal, jim je takratni dalj{i izpad po izra~unu {kode zaradi izgube surovin, izpada proizvodnje in ekolo{kih vplivov povzročil za najmanj 230 tisoč evrov stroškov, ocena potencialne škode pa je znašala celo blizu pol milijona evrov. Zato je še enkrat poudaril, da prevelikokrat pozabljamo, da je poleg cene pomembna tudi sama kakovost električne energije. Tako bi si odjemalci želeli, da bi bil delež omrežnine namenjen tudi zviševanju kakovosti oskrbe in ne zgolj ohranjanju obstoječega stanja elektroenergetskega omrežja. PRIČAKOVANA OŽIVITEV POVEZAV Z BALKANOM Popoldanski del konference o slovenskem organiziranem trgu z električno energijo je bil namenjen energetskim trgom v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu. Poleg mag. Vekoslava Korošca, direktorja Elesa, so poglede na organiziranje energetskih trgov, izkušnje in priložnosti predstavili tudi Pavol Vnuk (Entrade, Švica), mag. Thomas Oerte (Estag, Avstrija), Marjan Kokol (APT, Avstrija), ter tudi predstavniki elektroenergetskih ustanov iz Italije, Nizozemske, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Na konferenci je bilo med drugim poudarjeno, da ima Slovenija izjemno zanimivosti pomembno geografsko lego z vidika elektroenergetskih omrežij. Naša država se nahaja na pomembnem stičišču treh energetskih trgov, kot so italijanski na zahodu, balkanski na jugovzhodu ter severni, kamor sodijo Avstrija, Češka in Nemčija. Ti trgi se med sabo zelo razlikujejo po elektro prenosnih zmogljivostih, cenah ter primanjkljajih in presežkih električne energije. Bistveno pa je, da obstajajo velike možnosti za trgovanje med njimi in da se precej trgovskih poti steka prav preko Slovenije. Kot pojasnjuje državni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, se mora Slovenija uveljaviti kot most oziroma trgovsko stičišče med omenjenimi energetskimi trgi, kjer naj bi se v čim večji meri sklepali posli. In ta konferenca je v resnici potrdila velik interes tujih udeležencev, da bi v Sloveniji našli zanesljivega partnerja, preko katerega bi lahko trgovali z električno energijo. To seveda niTrgel, ampak Borzen, ki naj bi se do konca leta na tem področju uveljavil kot mednarodni akter. Trenutno je v prednosti pred graško borzo, pa tudi pred Italijani, Madžari in Hrvati. Vendar pa mora to prednost tudi dejansko izkoristiti in svoj položaj v prihodnje še izbolj- šati. To pomeni, da mora Borzen dokazati, da so posli, ki se sklepajo na slovenski borzi, za tuje udeležence zanesljivi. V primeru dogovora med strankami mora namreč zanesljivo delovati sistem finančne poravnave, kar pomeni, da je treba med tržnimi partnerji ustvariti ustrezno raven poslovnega zaupanja. Druga izjemno pomembna stvar pa je, da je treba stalno zagotavljati dovolj velike količine energije, s katerimi se bo na borzi trgovalo. To je seveda nujen pogoj, da se bodo cene lahko oblikovale, in sicer take, ki bodo nihale in odražale dejanske stroške. Ko bo zagotovljeno dovolj ponudbe, bo tudi dovolj povpraševanja. Skratka, prvi dan konference je minil v znamenju razprave o možnostih, kako naj bi v Slovenijo pritegnili vse trgovce iz omenjenih držav, da bi preko Borzena sklepali vse posle na področju trgovanja z električno energijo. Na drugem konferenčnem dnevu pa so udeleženci razpravljali predvsem o tehničnih vprašanjih trgovanja z električno energijo. BRANE JANJIČ MIRO JAKOMIN ¦ 7M KONČANA SAGA S HIDROCANTABRICOM Po dveh letih pogajanj je končno znano, kdo je največji lastnik podjetja Hidrocan-tabrico — Electricidade de Portugal (EDP). Portugalsko podjetje ima tako v lasti 40-odstotni delež španskega podjetja, na ta račun pa seje zmanjšal delež nemškega EnBW, ki ima zdaj 35 odstotkov njegovih delnic in ne več 65, preostalih 25 odstotkov delnic pa je v lasti banke CajAstur. Kupčijo mora potrditi še Evropska komisija, odobrili pa stajo že španska in portugalska vlada, ki nameravata v kratkem podpisati tudi protokol o skupnem iber-skem elektroenergetskem trgu, ki naj bi začel delovati prihodnje leto. Kot je zapisano v pogodbi o deležih v podjetju Hidro-cantabrico, lahko kateri od treh lastnikov proda svoj delež šele po letu 2005, vendar ne sme imeti nobeden delničar v lasti več kot 49 odstotkov delnic. EDP in Hidrocan-tabrico sta skupaj tretje največjo elektroenergetsko podjetje na polotoku, in sicer za Endeso in Ibedrolo. Skupaj proizvedeta 9600 MW električne energije, imata pa šest milijonov porabnikov. KAR 18 PODJETIJ BO URAVNOTEŽILO SISTEMSKE IZGOBE Francoski upravitelj elektroenergetskega omrežja RTE je v začetku decembra lani izbral ponudnike, ki bodo nadomestili 5,8 TWh električne energije, ki se bodo izgubile med prenosom v prvi polovici letošnjega leta. Na razpis se je prijavilo 23 podjetij, RTE pa jih je izbral 18, in sicer: AEP Energy Services, Dynergy, EDF Trading, Innogy, TotalFinaElf Gas & Power Ltd in TXUEETiz Velike Britanije, ATEL, AXPO, EGL in BKWf- FMB Enegie SA iz Svice, Compagnie Nationale du Rhone in RHODIA Energy iz Francije, Electrabel iz Belgije, E. ON Trading in RWE Trading iz Nemčije, Norsk Hydro iz Norveške, Union Fenosa iz Španije ter Verbund iz Avstrije. Omenjena podjetja bodo nadomestila približno dva odstotka energije, ki seje bo preneslo po omrežju od 1. januarja do 30. junija. Omenjeni razpis je že tretji, odkar seje RTE ločil od Electricite de France. V drugi polovici junija so na njem izbrali 17 ponudnikov, ki so nadomestili 3,1 TWhizgubljene električne energije. encija za energijo Potrjena omre@nina za leto 2002 Konec lanskega leta so predstavniki Agencije za energijo predstavili svoje dosedanje delo in cene za uporabo elektroenergetskih omre`ij v letu 2002. Pred~asna sprostitev uvoza naj bi prispevala k nemotenemu delovanju trga z elektri~no energijo. d ogajanja na elektroenergetskem po-dro~ju so bila tudi zadnji lanski mesec precej `ivahna, saj je vlada na seji 13. decembra sprejela vrsto ukrepov, pomembnih za poslovanje elektroenergetskih podjetij v letu 2002. Tako je bila najprej potrjena leto{nja koli~inska elektroenergetska bilanca, na podlagi ocenjenih podatkov pa sprejet tudi sklep o pred~asnem odprtju trga za vse upravi~ene odjemalce z letno porabo ve~ kot 100 GWh oziroma v obsegu 23,6 odstotka predvidene porabljene elektri~ne energije. Za delno pred~asno odprtje trga se je vlada odlo~ila zaradi zagotovitve preglednosti delovanja energetskega trga in v izogib cenovnim in drugim neskladjem na trgu, do katerih bi lahko pri{lo zaradi predvidenega pomanjkanja doma~e elektri~ne energije zlasti v drugi polovici leta, ko naj bi Hrva{ka znova za~ela prevzemati polovico elektri~ne energije iz SKUPNI DELE@I V CENI ZA UPORABO OMRE@JA ZA LETO 2002 72 % Kr{kega. S tem je {est najve~jih odjemalcev, in sicer Talum, tri najve~je `elezarne iz koncerna Slovenske `ele-zarne, Tovarna du{ika Ru{e in Vipap Kr{ko, `e 1. januarja letos dobilo mo`nost samostojnega uvoza potrebnih koli~in elektri~ne energije. Hkrati je vlada Elesu nalo`ila, da za potrebe prodaje elektri~ne energije na organiziranem trgu dodatno uvozi 400 GWh elektri~ne energije ter tudi, da mora na njem ponuditi vso prednostno odkupljeno energijo od TE Trbovlje in TE-TOL v pribli`nem obsegu 900 GWh. Tako naj bi zagotovili likvidnost trga in konkuren~ne cene elektri~ne energije tudi za tiste odjemalce, ki v letu 2002 sicer {e ne bodo imeli neposredne mo`nosti za uvoz elektrike iz tujine. Ob tem je bil sprejet {e sklep, da se zni`a povpre~na letna cena, po kateri je upravljalec prenosnega omre`ja dol`an odkupiti vso proizvedeno elektri~no energijo v TE-TOL na najve~ 13,6 tolarja za kWh, s ~imer je bila zagotovljena odkupna cena usklajena z ravnjo, ki velja za druge kvalificirane proizvajalce. Druga~e pa je vlada na omenjeni seji {e sklenila, da se del stro{kov evidentiranja bilateralnih pogodb s strani odjemalcev v prehodnem obdobju do popolnega odprtja trga januarja 2003 Borzenu pokriva iz naslova cene za uporabo omre`ij, pri ~emer zna{a vi- OMRE@NINA (PRENOS +DISTRIBUCIJA) SISTEMSKE STORITVE AGENCIJA ZA ENERGIJO PRENOSNO DISPE^IRANJE DODATEK ZA EVIDENTIRANJE POGODB NA ORGANIZIRANEM TRGU 24 Agencija za energijo je lani odigrala pomembno vlogo. {ina dodatka za delovanje organiziranega trga z elektri~no energijo za leto 2002 trideset tolarjev za MWh. Vlada je skladno s tem potrdila tudi spremembo pravilnika o cenah za uporabo elektroenergetskega omre`-ja, ki so ga pripravili na Agenciji za energijo in ki prina{a nekoliko dru-ga~en razrez omre`ninskega kola~a. OPRAVLJENO VELIKO DELO Po potrditvi sprememb pravilnika o omre`nini so se tudi v Mariboru od-lo~ili, da javnosti podrobneje predstavijo svoje delo v letu 2002 in tudi izhodi{~a, ki so jih vodila k oblikovanju novega predloga o oblikovanju cen za uporabo prenosnega in distribucijskih omre`ij. Direktor agencije dr. Jo`e Koprivnikar je uvodoma poudaril, da je agencija uspe{no izpeljala poslovne na~rte za leto 2001in s svojim delom veliko prispevala k zagotovitvi razmer za delovanje trga z elektri~no energijo. Tako je uspe{no izpeljala postopek za izdajo licenc, pri ~emer je lani prejela kar 661 vlog za izdajo licenc za opravljanje razli~nih energetskih dejavnosti in do srede decembra tudi izdala 606 odlo~b, od katerih je 576 `e pravnomo~nih. Predstavniki agencije so imeli veliko dela tudi v povezavi z odlo~anjem o prito`bah, povezanih z razpisom za dostop do elektroenergetskega omre`ja za uvoz elektri~ne energije v letu 2002, ki je bil pozneje razveljavljen. [e ve~ truda pa je terjala priprava pravilnika za dolo~itev cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij in kri- terijev za upravičenost stroškov, ki je bil eden ključnih dokumentov za formalno odprtje trga z električno energijo 15- aprila lani. Ob tem ne gre pozabiti tudi na sodelovanje pri oblikovanju poznejših vsebinskih sprememb tega dokumenta in ne nazadnje tudi na pripravo novega cenika za uporabo prenosnega in distribucijskih omrežij v letu 2002. Pri tem je treba upoštevati, je dejal dr. Jože Ko-privnikar, da so vse naštete dejavnosti potekale pod pritiski hitrejšega vzpostavljanja trga z električno energijo, kakor je bilo to sprva načrtovano, ter da so vsi pomembni akterji, vključno z Agencijo za energijo, tudi po mednarodnih merilih v letu 2001 dejansko opravili veliko delo. OMREŽIM KLJUČNI POSLOVNI ELEMENT Kot že rečeno, je Agencija v minulem letu veliko pozornosti namenila oblikovanju cen za uporabo elektroenergetskih omrežij, saj te za prenosno in distribucijska podjetja pomenijo določitev sredstev potrebnih za opravljanje z zakonom določenih reguliranih dejavnosti ter tudi sredstev potrebnih za razvoj. Pri tem gre še za posebej občutljivo vprašanje, ki lahko vpliva na zanesljivost dobave z električno energijo, zato so se ga v Agenciji lotili še s posebno previdnostjo. Sicer pa je bila za določanje cen za uporabo omrežij uporabljena netran-sakcijska metoda poštne znamke, ki pomeni sistem enotnega obračunava- nja uporabe omre`ja ne glede na dol-`ino prenosne poti. To metodo so uveljavili za vse napetostne nivoje in za vse vrste uporabnikov, pri ~emer uporabo omre`ja pla~ujejo samo odjemalci, proizvajalci pa dele` le v primeru, ko je zaradi njih potrebna okrepitev povezovalnih daljnovodov. Druga~e pa pomeni cena za uporabo omre`ij znesek, ki ga pla~a odjemalce elektri~ne energije na dolo~enem napetostnem nivoju glede na odjemno skupino in v odvisnosti od obra~una-ne mo~i ter od prenesene in distri-buirane energije. Dele` cene za uporabo elektroenergetskih omre`ij je vi{ji pri odjemalcih na nizki napetosti kot pri odjemalcih na srednji in visoki napetosti. Pri tem cena za uporabo omre`ij vsebuje dele` omre`ni-ne za prenosno omre`je, dele` om-re`nine za distribucijsko omre`je, de-le` za sistemske storitve, dele` za delovanje Agencije za energijo, dele` za prednostno dispe~iranje ter `e omenjeni dele` za evidentiranje pogodb na organiziranem trgu. Pri oblikovanju cen za leto 2002 smo sku{ali tovrstne stro{ke za najve~je odjemalce ~im bolj zmanj{ati, je dejal dr. Jo`e Koprivnikar, saj smo prepri~ani, da lahko tako spodbudimo gospodarski razvoj in konkuren~no sposobnost kapitalsko in delovno intenzivnih panog. Z razgaljenjem cene na dele`, ki ga odjemalci pla~ujejo za porabljeno energijo, in na dele`, namenjen stro{-kom za uporabo omre`ja, pa smo tudi pokazali, kje je pravzaprav mogo~e najhitreje dose~i racionalizacijo. Ob tem gre poudariti, da spremenjena cena za uporabo elektroenergetskega omre`ja ne bo vplivala na kon~no ceno elektri~ne energije za tarifne odjemalce ter da bodo dobavo elektri~ne energije gospodinjstvom tudi v letu 2002 izvajala podjetja, ki so to po~e-njala na lokalni ravni `e doslej. Sicer pa bo Agencija za energijo po besedah njenega direktorja tudi v letu 2002 sku{ala storiti vse, da bo elektri~ne energije za vse dovolj, saj gre kljub vsem spremembam in trgu vendarle za predvidljive procese in za preve~ strate{ko dobrino, da bi lahko kdor koli upravi~il njeno pomanjkanje. BRANE JANJI] 25 v Agencija podpira odlo^itev elektrodistribucije Elektroin{titut Milan Vidmar je lani pripravil {tudijo z naslovom Finan~na analiza ekonomske prognoze poslovanja podjetij distribucije v obdobju od leta 2001 do 2006. V bistvu gre za ve~ {tudij, ki naj bi jih obravnavali na nadzornih svetih elektrodistribu-cijskih podjetij in jih nato posredovali Agenciji za energijo, saj so distributerji `e ve~krat opozorili na potrebo po zvi{anju omre`nine. Okvirno informacijo o tej problematiki so nam posredovali v GIZ-u distribucije elektri~ne energije (o tem smo na kratko `e po-ro~ali), za dodatna pojasnila pa smo zaprosili tudi vodstva distribucijskih podjetij in vodstvo Agencije za energijo. K 26 ot so sporo~ili iz uprave delni{ke dru`be Elektro Gorenjska, se je njihov nadzorni svet konec novembra lani seznanil z informacijo o Fi-nan~ni analizi ekonomske prognoze poslovanja javnega podjetja Elektro Gorenjska v obdobju od 2001 do 2006, ki jo je izdelal EIMV. Nadzorni svet se je strinjal, da uprava Agenciji za energijo posreduje to analizo z namenom, da bo ta pri dolo~anju omre`nine za leto 2002 upo{tevala ugotovitve iz analize. Kot je pokazal rezultat omenjene analize, je z upo{tevanjem cenika za obra~un omre`nine finan~ni izid poslovanja gospodarske javne slu`be Elektro Gorenjska zelo neugoden, kar vpliva na poglabljanje izgube, nara{~anje zadol`enosti, upadanje pla~ilne sposobnosti podjetja, neekonomi~nost poslovanja, upo~asnjevanje investicijskega vlaganja v omre`je ter na pa- danje kakovosti dobave elektri~ne energije v omenjenem obdobju. Za gospodarno poslovanje gospodarske javne slu`be Elektro Gorenjska (upravljanje distribucijskega omre`ja, distribucija elektri~ne energije, dobava elektri~ne energije tarifnim odjemalcem) je treba kar precej pove~ati cene iz cenika za obra~un dele`a omre`nine za uporabo distribucijskega omre`ja in opraviti tudi ustrezno korekcijo tarifnega sistema tarifnih odjemalcev. Poleg tega se je v analizi pokazalo, da spremenjeni na~in obra~una sistemskih storitev po predlaganem ceniku obra~una omre`nine (obra~un po mo~i na kWh) v nasprotju z veljavnim (obra~un po energiji) neugodno vpliva na dejavnost tarifnega odjema, saj ta pla~uje ve~ino sistemskih storitev, kar je dodatna obremenitev te dejavnosti. Sicer pa je analiza pokazala tudi na problem prevzema energije od kvalificiranih proizvajalcev, ki je po zakonu obvezen in izredno obremenjuje dejavnost upravljanja distribucijskega omre`ja, ki naj bi se financiral le iz omre`nine. Pri tem lahko prihaja do navzkri`nega financiranja med dejavnostma dobave elektri~ne energije tarifnim odjemalcem in upravljanja distribucijskega omre`ja, kar pa je po energetskem zakonu nedopustno. Zato bi prevzem od kvalificiranih proizvajalcev lahko ustrezno re{ili z dodatkom k omre`nini v obliki prednostnega dispe~iranja, so {e sporo~ili iz omenjene uprave. KAJ MENIJO V AGENCIJI ZA ENERGIJO Po besedah prof. dr. Jo`eta Kopriv-nikarja, direktorja Agencije za energijo, so bili seznanjeni, da so distribucijska podjetja naro~ila {tudijo v zvezi z ekonomsko prognozo poslovanja javnih podjetij elektrodistribu-cije ter tudi s tem, da {tudijo izdeluje ugleden EIMV, s katerim dobro sodelujejo tudi sami. Od nekaterih podjetij so dobili delni vpogled v {tu-dijo in bili z njihove strani obve{~eni z delom {tudije, vendar pa {tudije niso v celoti prejeli v analizo. Kot je ob tem dejal, v Agenciji za energijo podpirajo odlo~itev javnih podjetij elek-trodistribucije, da so se odlo~ila za izdelavo take {tudije. S tem so se dejansko delno lotila dolo~ene vrste mikro benchmarkinga, kar v bistvu pomeni, irektor Agencije za energijo prof. dr. Jo`e Koprivnikar: »Vse omenjene poteze javnih podjetij elektrodistribucije v agenciji pozdravljamo. Menimo, da bomo glede na dobro sodelovanje in nadaljnjo koopera-tivnost vsi skupaj la`je pri{li do za~rtanega cilja, ki bo nastavljen z regulativnim okvirjem. V agenciji ra~unamo na to, da bodo javna podjetja elektrodistri-bucije skupaj z Elektroin{titu-tom Milan Vidmar podrobneje predstavila potek in rezultate {tudije, na podlagi katere bo la`je sprejemati sklepe.« da podjetja sama ugotovijo, kako bodo lahko dolgoro~no v svojem poslovnem okolju delovala, in se na podlagi takih ugotovitev tudi la`je odlo~ala v smeri dobrega poslovanja. To je v tujini normalen proces ter z vidika dobrega poslovanja podjetja celo potreben. Poleg tega je prof. dr. Koprivnikar povedal, da Agencija za energijo sodeluje tako z javnimi podjetji elektro-distribucije kot z EIMV-jem. Glede na to, da v agenciji dopolnjujejo metodologijo za dolo~anje cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij in nastavljajo petletni regulativni okvir, bo tesno sodelovanje z reguliranimi podjetji in in{tituti potrebno. Omenjena {tudija bo tako ob sodelovanju s podjetji veliko pripomogla k {e bolj{i nastavitvi regulativnega okvirja v letu 2003. Je pa samo ena izmed delov v celotnem mozaiku in pokriva finan~ni del poslovanja. Prav tako v agenciji verjamejo, da so podjetja v enaki meri, kot so se lotila finan~ne analize dolgoro~nega poslovanja, tudi `e pripravila druge na~rte, ki bodo pripomogli k bolj{i nastavitvi regula-tivnega okvirja v letu 2003, in sicer v delih, ki se nana{ajo na dolgoro~ne investicijske na~rte in na problematiko vrednosti osnovnih sredstev. Sicer pa je prof. dr. Koprivnikar {e pojasnil, da se v Agenciji za energijo zavedajo problematike cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij in omre`nin, pri katerih elektroenergetska podjetja ~utijo posledice od-lo~itev v preteklosti, torej dejanskega stanja, vendar je do zdaj bilo treba zaradi prehoda na nove pogoje, ki mora potekati zvezno, upo{tevati mnoge omejitve. Vendar pa bodo s problematiko omre`nin ob nastavitvi regu-lativnega okvirja seznanili tudi vlado RS, ki ji kot ve~inskemu lastniku teh podjetij mora biti v interesu, da bodo podjetja ekonomsko u~inkovita. Kot je videti, omenjena problematika {e zdale~ ni enostavna. Ker razpolagamo le z delnimi podatki, bi ob~utlji-vo zadevo v tem trenutku te`ko objektivno komentirali. V prihodnje bomo sku{ali pridobiti {e mnenje Elektroin{tituta Milan Vidmar. MIRO JAKOMIN 27 trga Splo[ni sporazum EVROPSKE FEDERACIJE TRGOVCEV Z ENERGIJO (EFET) 1. DEL Evropska federacija trgovcev z energijo (EFET) je razvila splo{ni sporazum za dobavo in prevzem elektri~ne energije, ki se v dr`avah EU vse pogosteje uporablja kot pogodbena podlaga za sklepanje kupoprodajnih pogodb. Splo{ni sporazum EFET bo lahko pomenil pogodbeno podlago tudi za vse bolj {tevilne slovenske udele`ence na odprtem trgu z elek-tri~no energijo. s 28 prostitev trga z elektri~no energijo in prost dostop do omre`ja sta v panogo privabila {tevilne nove udele`ence, ki se nagibajo k oblikovanju nestandar-diziranih pogodb po svojih `eljah. V preteklosti je pri trgovanju na veliko obstajalo veliko {tevilo razli~nih pogodb, saj je imel vsak udele`enec svoje posebne interese, ki jih je `elel uveljaviti v pogodbah. Tak{ne razlike med pogodbami ovirajo razvoj trga, saj omejujejo likvidnost, udele`enost ve~ strank pri posameznih transakcijah, pove~ujejo transakcijske stro{ke in zahtevajo dolge, drage in zahtevne postopke usklajevanja. S standardizacijo pogodb za fizi~no dobavo se `eli spodbuditi razvoj u~inkovitega trga z elektri~no energijo. [tudija Electrici-te Sans Frontiere, PriceWaterhouse-Coopers je namre~ pokazala, da v primeru 45 odstotkov anketiranih podjetij fizi~ni proces in pravne nejasnosti pri kupovanju in prodaji elek-tri~ne energije pomenijo eno naj-ve~jih ovir pri trgovanju. Po obdobju dvostranskih pogodb, oblikovanih vsakokrat glede na zahteve in pogajalsko mo~ pogodbenih strank, je naslednji potrebni korak v smeri ustvarjanja likvidnega, transparentnega in u~inkovitega trga proces standardizacije pogodb za kupoprodajo na veliko. ^eprav {e vedno obstajajo {tevil-ne pravne, regulatorne, politi~ne in druge ovire, pa omogo~a standardizacija pogodbenih dolo~il razvoj delu- jo~ega trga z elektri~no energijo. Zato obstajajo na {tevilnih koncih sveta, kjer prav tako kot v Evropi poteka proces deregulacije trga z elek-tri~no energijo, prizadevanja za oblikovanje bolj ali manj standardiziranih pogodb. Tako obstajajo standardizirane vrste pogodb za trgovanje na prostem trgu v skandinavskem Nordpoolu, v CALPOL-u v Kaliforniji, v Veliki Britaniji se uveljavlja NETA (new electricity trading agreement). Najmo~nej{a organizacija v Evropi, ki se zavzema za standardizacijo pogodb na prostem trgu z elek-tri~no energijo in plinom, Evropska federacija trgovcev z energijo (European Federation of Energy Traders, skraj{ano EFET), je razvila splo{ni sporazum za dobavo in prevzem elektri~ne energije (general agreement concearning the delivery and acceptance of electricity, v nadaljevanju splo{ni sporazum), ki se vse pogosteje uporablja kot pogodbena podlaga za sklepanje pogodb za fi-zi~ne dobave oziroma opcije za fi-zi~ne dobave elektri~ne energije. Sporazum je javno dostopen na in-ternetni strani http://www.efet.org. Splo{ni sporazum je standardiziran terminski posel. Njegov namen je vpeljati red in transparentnost na prosti trg - z opredelitvijo skupnih pogojev transakcij - ter pove~ati likvidnost, fleksibilnost in varnost trgovanja. Skupni pogoji sku{ajo na uravnote`en in nepristranski na~in opredeliti odgovornosti in pravice tako nakupne kot prodajne strani. Sporazum omogo~a fleksibilnost, saj z izpolnjevanjem izbirne pole in dodatkov strankam omogo~a, da do neke mere po svojih `eljah opredelijo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti, tveganja in proizvode, ki jih `elijo kupiti ali prodati. Vrednost splo{nega sporazuma je torej v tem, da vse pogodbene stranke zavezujejo ista do-lo~ila, kljub temu pa se pogodba v procesu pogajanj do dolo~ene mere lahko prilagodi. Kljub uporabi tovrstnih splo{nih sporazumov pa mora vsak udele`enec {e vedno sprejemati svoje lastne odlo~itve, za sprejemanje le-teh pa je potrebno poznavanje trga, spremljanje razvoja cen na trgu, ustrezen sistem obvladovanja tveganj in {e marsikaj. Glede na vpetost slovenskega elektrogospodarstva v evropska elektroenergetska dogajanja ter napredujo~i proces deregulacije in liberalizacije trga lahko prej ali slej pri~akujemo uveljavitev oziroma vsaj zgledovanje po re{itvah, ki jih ponuja splo{ni sporazum, tudi v Sloveniji. STRUKTURA SPLO[NEGA SPORAZUMA EFET Z odprtjem trga se je pojavila potreba po jasnej{i in natan~nej{i opredelitvi obveznosti in dol`nosti pogodbenih strank, kar pomeni tudi obse`nej{i in spremenjen pogodbeni re`im. Splo{ni sporazum EFET kot celota je v verziji z decembra 2000 sestavljen iz naslovne strani k splo{nemu sporazumu, splo{nega sporazuma (general agreement concearning the delivery and acceptance of electricity), izbirne pole (election sheet), dodatka z opredelitvijo pojmov (defined terms), {tirih dodatkov, ki se nana{ajo na lo~ena potrdila posameznih pogodb (confirmation of individual contract) ter dodatka za trgovanje preko dr`av-nih ali drugih meja (cross border annex). Splo{ni sporazum vsebuje standardizirana pogodbena dolo~ila, medtem ko se vsebina posamezne pogodbe natan~neje opredeli oziroma prilagodi v pogajanjih ob vsaki transakciji posebej, in sicer v izbirni poli in dodatkih k pogodbi, ki skupaj s splo{nim sporazumom tvorijo celoto. Bolj podrobno vsebino splo{nega sporazuma opredeljujemo v nadalje-Nadaljevanje na str. 37 Nadaljevanje s str. 28 vanju. Izbirna pola se sklicuje na posamezna dolo~ila splo{nega sporazuma in omogo~a pogodbenima strankama, da v procesu pogajanj hitro in fleksibilno sprejmeta ali zavrneta posamezna dolo~ila ter opredelita posebne elemente posamezne pogodbe, kot so razni podatki o pogodbenih strankah, vrsta in vi{ina garancij in zavarovanj, ime banke, {tevilka ra~una in podobno. Dodatka 2 a in 2 b k splo{nemu sporazumu se nana{ata na potrditev posamezne pogodbe v primerih, ko je pogodbena cena elektri~ne energije fiksna oziroma ko drsi. S tem dodatkom se opredelijo osnovni parametri dogovora oziroma pogodbe, kot so koli~ina elektri~ne energije, obdobje, cena, profil, zmogljivost, to~ka dobave, napetostni nivo. Dodatka 2 c in 2 d se nana{ata na potrditev posameznih nakupnih oziroma prodajnih opcijskih pogodb: tudi tu gre za isti namen kot v primeru dodatkov 2 a in 2 b, pomembne razlike pa se nana{ajo predvsem na dolo~itev vrste opcije, dolo~itev roka zapadlosti opcije, premijo ter datum pla~ila premije. Dodatek 3 se nana{a na trgovanje preko meja. Predmet sporazuma je splo{no opredeljen kot nakup, prodaja, dobava oziroma prevzem elektri~ne energije ter opcije na nakup, prodajo, dobavo oziroma prevzem, konkretno pa je predmet sporazuma definiran v posameznih pogodbah. Opredelitev pojmov sledi v dodatku, in sicer z namenom, da se poenoti razumevanje posameznih uporabljenih terminov v pogodbi. Namen definicij je med drugim tudi ta, da ima vsaka stranka jasno predstavo o sklenjenem dogovoru in da se zmanj{a {tevilo mo`nih nesporazumov. [tevilo sporov na odprtem trgu z elektri~no energijo namre~ praviloma precej naraste. [tevilni strokovni izrazi imajo v strokovni javnosti sicer nedvoumen in enozna~en pomen, kljub temu pa vedno obstajajo mo`nosti za razli~no razumevanje in tolma~enje pojmov. Poleg tega so se uveljavljenim terminom pridru`ili {tevilni novi pojmi, ki terjajo razlago. Sporazum opredeljuje tudi na~ine potrditev posameznih pogodb, predvideva se ustna ali kak{na druga potrditev, predvideni pa so tudi pisni ugovori, poobla{~ene osebe za sklepanje pogodb pa so znane vnaprej. OPREDELITEV OSNOVNIH OBVEZNOSTI IN TVEGANJA V dolo~ilih splo{nega sporazuma so opredeljene temeljne obveznosti dobave oziroma prevzema elektri~ne energije ter izdelave in prijave voznih redov. V primeru opcijskih pogodb so opredeljene obveznosti glede pla~ila premije, izvr{evanja opcij, roka zapadlosti in podobno. Ustreznost kakovosti elek-tri~ne energije je v sporazumu opredeljena z elektri~nim tokom, frekvenco in napetostjo, v skladu z veljavnimi standardi, prenos pravic in tveganj pa je splo{no dolo~en z opredelitvijo to~ke dobave. Opredeljena je tudi obveznost izmenjave dokumentacije o posameznih transakcijah ter na splo{no tudi povra~ilo stro{kov v primeru neizpolnjevanja obveznosti ene od pogodbenih strank. V naslednji {te-vilki bomo kratko predstavili {e preostala glavna poglavja splo{nega sporazuma EFET, navedli novosti v EFET pogodbi, navedli nekaj mo`nih predlogov re{itev ter opredelili mo`no vlogo tega sporazuma v specifi~nih slovenskih razmerah. MAG. KLEMEN PODJED ovanje Benchmarking kot orodje za trg Za benchmarking imamo {tevilne definicije. Morda je {e naj-enostavnej{a tista, ki pravi, da benchmarking pomeni iz-bolj{ati pri sebi, kar je mogo~e z u~enjem od drugih. V gospodarstvu je to `e uveljavljeno orodje vodilnih delavcev pri vodenju podjetij. V zadnjih petih letih pa se v tujini pojavlja tudi v javnem sektorju kot orodje za modernizacijo dr`avne uprave in javnih slu`b. E 38 na izmed tipi~nih zna~ilnosti pri kla-si~nem gledanju na benchmarking je, da se tovrstne analize po navadi delajo izklju~no v okviru istovrstnih dejavnosti, kljub temu da podjetja `e veliko vedo o svojem podro~ju in tudi veliko o svoji konkurenci. Vendar je mogo~e in hkrati tudi smotrno, da dolo~ene aktivnosti, ki so sestavni del poslovanja, primerjamo z istimi aktivnostmi v podjetjih iz drugih us-pe{nih panog, in to ne glede na to, da gre za razli~no panogo. Tako pridemo iz »za~aranega kroga pri~akova-nih rezultatov«. Na primer primerjava kriterijev zadovoljnosti potro{ni-kov po razli~nih parametrih je mo-go~a med razli~nimi panogami. Skoraj vsako vsebino, proces ali aktivnost lahko analiziramo. Celo za aktivnosti in procese, ki niso neposredno primerljivi, lahko uporabimo funkcionalni ali splo{ni benchmarking. Vrste benchmarkinga se razlikujejo glede na namen in tip dejavnosti. Standardna delitev na posamezne vrste benchmarkinga je naslednja: - strate{ki BM (uporablja se za iz-bolj{anje lastne dolgoro~ne strategije in ugotavljanja globalnih pristopov, ki jih uporabljajo tisti, ki so najuspe{nej{i. Podjetja `elijo spoznati, kak{ne strategije uporabljajo najbolj{i. - konkuren~ni BM (uporabljajo podjetja takrat, ko `elijo pretehtati svoje pozicije na trgu, in je obi~ajno narejen v skupini podjetij, ki sodijo v isto panogo) - procesni BM (uporabijo podjetja obi~ajno takrat, ko se osredoto~ijo na izbiro specifi~nega procesa in samo ta proces primerjajo v isti panogi) - funkcionalni ali splo{ni BM (se uporablja, ko gre za primerjavo iste aktivnosti, ki se odvija v raz-li~nih sektorjih ali panogah) - notranji BM (uporabljajo velike organizacije, ki poslujejo na raz-li~nih lokacijah oziroma na raz-li~nih geografskih obmo~jih) - zunanji BM (zajema analiziranje drugih podjetij, ki so najbolj{a v isti panogi v isti dr`avi ) - mednarodni BM (uporablja se takrat, ko se `elimo primerjati z naj-bolj{imi kjer koli na svetu). Zanj je potrebno ve~ ~asa, denarja in virov podatkov. Ugotovitve pa - zaradi nacionalnih razlik, ki izhajajo iz posebnosti poslovanja v posameznih okoljih - zahtevajo skrben premislek Ko se odlo~amo za posamezno vrsto benchmarkinga, moramo upo{tevati, katere cilje `elimo dose~i, kateri vidiki bodo analizirani, koliko ~asa in virov je na razpolago, kolik{ne so iz-ku{nje pri izvajanju in kak{na je do- stopnost do podatkov za ugotavljanje »najbolj{e prakse«. TRAJANJE IN CENA Dol`ina projektov je odvisna od tipa benchmarkinga in kompleksnosti analize. Po izku{njah poznavalcev traja tovrstna analiza najmanj tri mesece. Implementacija rezultatov za doseganje najbolj{ih praks pa zahteva ve~ let. Cena je odvisna od tipa benchmarkinga in izbrane metodologije. KORISTNOST BENCHMARKINGA Benchmarking omogo~a pogled na lastno podjetje iz {ir{e perspektive. Podjetja vidijo, kje so v primerjavi s konkurenco, in slednjo spremljajo predvsem na klju~nih vsebinah, kot so: kako deluje globalno konku-ren~no okolje, kaj so njihovi potencialni konkurenti naredili v zadnjih treh letih, kako lahko to vpliva nanje, kaj so v tem obdobju naredili sami, kako bi bilo mogo~e konkurente dohiteti ali prehiteti. Informacije iz takih analiz so naravnane na spremembo postopkov, storitev ali pa so stra-te{ke narave. Rezultati pa se uporabijo za ponovni kriti~en pregled lastnih proizvodov, storitev in na~ina dela, za investiranje v izobra`evanje zaposlenih, za skrbno spremljanje tega, kako investira konkurenca. [ele potem se je mogo~e odlo~iti za velike investicije in za strate{ke usmeritve pri vodenju. FAZE BENCHMARKINGA Faze so naslednje: na~rt, zbiranje in obdelava podatkov ali informacij, analiziranje rezultatov, priporo~ila, uvajanje in izvajanje, spremljanje in preverjanje. Velikokrat rezultati BM ne dose`ejo faze implementacije, ker preostale faze zahtevajo dosti ve~ ~asa, denarja in sprememb. METODOLOGIJE IN TEHNIKE BENCHMARKINGA Pri BM se uporabljajo razli~ne tehnike, od temeljnih primerjav posameznih parametrov do kompleksnih eko-nometri~nih tehnik in matemati~ne-ga modeliranja. V benchmarkingu zasledimo naslednje analize: · DEA - Data Envelopment Analysis · SFA - Stohastic Frontier Analysis · TFP - Total Factor Productivity · OLS - Ordinary last squares linear regression Analysis · UDRA - Uni-dimensional ratio analysis Vsaka izmed tehnik primerja razmerje med inputom in outputom podjetja ter slednje z referen~no izbranim ciljem. Vendar pa je pred odlo~itvijo o tem, katero tehniko bomo uporabili, potrebno dobro poznavanje prednosti in slabosti vsake posamezne, saj lahko izbira dolo~ene tehnike pripe- lje do razli~nega rezultata. Zato se pogosto uporabljajo glavna izbrana tehnika in dodatna za preverjanje rezultatov in morebitne korekcije, ki bi nastale kot posledica pomanjkljivosti izbrane tehnike. ZA PROIZVODNA PODJETJA ELEKTROGOSPODARSTVA Ob sistemskih {tudijah za leto 2001 je bila razpisana {tudija za ekonomsko podro~je, in sicer {tudija Benchmarking za slovenska elektrogospodarska proizvodna podjetja. Na razpisu je bilo izbrano podjetje za revizijo in svetovanje Deloitte&Touche. Proizvajalci elektri~ne energije v Sloveniji so bili primerjani na ravni podjetja in posamezne elektrarne oziroma termo bloka z mednarodno primerljivimi podjetji v naslednjih kazalcih: · in{talirana zmogljivost na zaposlenega · izraba zmogljivosti · stro{ek na kWh glede na vrsto stro{ka · u~inkovitost (stro{ek obratovanja na kWh in dejanska proizvodnja na zaposlenega) Pri stro{ku obratovanja na kWh amortizacija in obresti niso bile vklju~ene pri mednarodnem bench-markingu, in sicer zaradi razli~nosti na~inov obra~unavanja amortizaciji in knji`enja obresti. Zaradi omejenih denarnih sredstev v {tudiji tudi niso bili uporabljeni zahtevnej{i ekono-metri~ni modeli. Benchmarking je bil narejen na ravni podjetij in posamezne elektrarne oziroma termo bloka. Ta raven se je pokazala za ote`evalno okoli{~ino pri pridobivanju primerjalnih podatkov in je mo~no zmanj{ala vzorec, ki je za benchmarking pomembna postavka. Rezultati mednarodne primerjave so povpre~na oziroma podpovpre~na stro{kovna u~inkovitost pri vseh proizvajalcih, razen pri Dravskih elektrarnah Maribor, in prevelika zaposlenost pri vseh proizvodnih podjetjih. Ka`eta jo tako primerjani parameter proizvodnja na zaposlenega kot primerjani parameter in{talirana zmogljivost na zaposlenega. Predlog izvajalcev {tudije je z zdru`evanjem proizvajalcev pove~ati ekonomijo obsega in tako vplivati na vi{je prihodke ter izrabiti sinergijske u~inke na ravni holdinga za zni`anje odhodkov. Ne glede na to, da so vsebinsko rezultati {tudije posledica zgodovinskih okoli{~in povezanih z investiranjem, posebnosti slovenskih energetskih objektov in da so bili uporabljeni podatki iz leta 1999 - pri ~emer bistvene investicije po letu 1999 pri TEB, SENG in NEK niso upo{tevane v analizi -, pa sklepi {tudije vendarle nakazujejo, koliko smo oddaljeni od primerljivih tujih podjetij. Gledano dolgoro~no namre~ trg v ceni ne bo priznaval zgodovinskih posebnosti doma~ih proizvajalcev elektri~ne energije. 39 BERNARDA RONUTTI 4273 9591 varstvo okolja Okoljski zakoni za termoelektrarne skladni z evropskimi Skupina za varstvo okolja oddelka za energetiko elektroin{tituta Milan Vidmar je v osemdesetih letih za~ela izvajati monitoring pri nekaterih termo objektih. Sedaj ga izvaja pri vseh termoelektrarnah v Sloveniji v sodelovanju z njihovimi strokovnjaki. Dobro sodelovanje vseh akterjev je pripomoglo, da je Slovenija v primerjavi z drugimi kandidatkami za vstop v EU najbolje pripravljena na uporabo pravnega reda EU na podro~ju varstva zraka. S 40 lovenske onesna`evalce okolja zavezujejo slovenska zakonodaja, evropska zakonodaja ter konvencije in protokoli, ki jih je Slovenija podpisala. Tako zakon o varstvu okolja in iz njega izhajajo~i akti s podro~ja one-sna`evanja zraka med drugim predpisujejo emisije {kodljivih snovi v zrak iz termoelektrarn, plinskih turbin in motorjev z notranjim izgorevanjem. Govori tudi o tem, koliko je okolje onesna`eno z emisijami. S po-dro~ja presoje vplivov na okolje pa tudi dolo~a, kako naj bo poro~ilo o presoji videti. »Iz teh aktov izhajajo~i pravilniki, med njimi pravilnik o izvajanju monitoringa, predpisujejo, kdo izvaja meritve, kako jih je treba obdelati in kako prikazati,«pojasnju-je zakonske podlage za delo skupine za varstvo okolja oddelka za elektrarne na EIMV njen vodja Andrej [u{ter{i~. Do glavnih podatkov o tem, kolik{ne koli~ine {kodljivih snovi se izlo~ajo iz termoelektrarn v okolje, je pri{la skupina v osemdesetih letih z uporabo monitoringa. Dotlej se denimo ni vedelo, kak{ne so emisije v TE [o{tanj, saj ta sploh ni imela tovrstnega merilnika. Kot pravi Andrej [u{ter{i~, je v tistih letih odigralo svojo vlogo tudi zeleno gibanje, ki je opozarjalo na po{kodbe gozdov. Monitoringi so bili nasledniki obdobja visokih dimnikov, ko se je onesna`enje okolja re{evalo z raz-red~evanjem dimnih plinov na ve~jih vi{inah. Leta 1989 so na EIMV vklju~ili v delo mobilni laboratorij. Z njim so na primer za potrebe ~istilne naprave ~etrtega bloka v TE[ opravili meritve, da so dobili izhodi{~ne podatke o onesna`enosti okolja. »Hkrati z omenjenimi meritvami so bili izvedeni prvi aditivni poskusi v TE[-u in ljubljanski TE-TOL. To je bila vmesna stopnja re{evanja ~i{~en-ja dimnih plinov in je bila pomembna kot podlaga za poznej{e ~istilne naprave, predvsem v [o{tanju,« nadaljuje sogovornik. Sredi osemdesetih let je za~ela aktivno delovati skupina za varstvo zraka pri velikih energetskih objektih. Ustanovile so jo vse na{e termoelektrarne (TE[,TET,TE-TOL in TEB), Komunalna energetika Ljubljana in EIMV z namenom, da se povezuje znanje in usmeri akcija v re{evanje najbolj pere~ih te`av. »V omenjeno skupino smo se zdru`ili vsi, ki delamo na varstvu okolja pri velikih energetskih objektih, da bi bili bolj u~inkoviti. Skupina je delovala pri sprejemanju in postavljanju zakonodaje, spremljanju onesna`evanja in postavljanju politike akcijskih programov. Delo skupine je bilo prepoznavno pri vzpostavljanju monitorin-ga, poznavanju stanja in prepoznavanju vidnih do manj vidnih te`av z onesna`evanjem z `veplovimi in du-{ikovimi oksidi. Pa tudi s problemi tehnolo{kih odpadnih vod, toplo-grednih plinov, kislih padavin itd. Skupina ima veliko podporo tako v dr`avnih in{titucijah kot pri samih onesna`evalcih okolja. Predvidevamo, da bomo delovali {e naprej, ~eprav je ~utiti, da med posameznimi objekti prihaja do konkurence. Mi pa `elimo delati v korist elektroenergetike kot celote,« pojasnjuje delo in vlogo skupine za varstvo zraka pri velikih energetskih objektih Andrej [u{ter{i~. Na vpra{anje, kako je s prilagojenostjo na{e okoljske zakonodaje z evropsko s tega podro~ja, [u{ter{i~ odgovarja, da smo na tem podro~ju {e najbolje ocenjeni. Uredba o emisijah snovi v zrak iz kurilnih naprav je ustrezna. Na evropski ravni je tudi direktiva, ki omejuje vnos snovi v zrak. Slovenska zakonodaja je za obstoje~e velike kurilne naprave celo malo stro`ja kakor evropska, tako da nekatere stare kurilne naprave ne izpolnjujejo teh omejitev, medtem ko pri novih ni ve~ te`av. »Lani jeseni je bila sprejeta nova evropska direktiva, ki opredeljuje stro`je zahteve za nove kurilne naprave. Do leta 2008 se bodo morale tudi vrednosti obsto-je~ih starih naprav prilagoditi omejitvam za nove. To je z okoljskega sta-li{~a sprejemljivo. Vpra{anje pa je, kako te stro`je omejitve uresni~iti, ker je tehnolo{ki proces v termoelek- nasedle investicije Andrej [u{ter{i~ trarnah tak, da lahko dodatno zmanj{evanje povzro~i {kodo na objektu. To se je na primer zgodilo v [o{tanju pri ~etrtem bloku, kjer so bile pri zmanj{evanju du{ikovih oksidov te`ave s korozijo. Danes so du{ikovi oksidi na »{tirici« skladni s predpisi, njihovo nadaljnje zmanj{evanje pa lahko povzro~i te`ave. @al Slovenija, ki ni ~lanica EU, ne more vplivati na sprejemanje njene zakonodaje s tega podro~ja,« je {e povedal Andrej [u{ter{i~. Zavedati se je treba, da je re{evanje okoljske problematike povezano tudi s prodorom elektri~ne energije na trg. Na sre~o pa so za zdaj na{e elektrarne {e usklajene z obstoje~o doma~o in evropsko zakonodajo s podro~ja varovanja okolja. MINKA SKUBIC Trd oreh tudi za eu(2) V decembrski {tevilki Na{ega stika je bil objavljen prvi del prevoda sporo~ila Komisije EU v zvezi z metodologijo za analizo dr`avnih pomo~i na podro~ju nasedlih stro{kov. Drugi del spo-ro~ila Komisije podaja stali{~a Komisije do morebitnih pomislekov pri odobravanju dr`avnih pomo~i za nasedle investicije in do na~inov financiranja teh pomo~i. Gre namre~ za iskanje tvornega kompromisa med splo{no omejitvijo dr`avnih pomo~i in posebnostjo nasedlih investicij zaradi odpiranja notranjega trga z elektri~no energijo. S plo{no na~elo, dolo~eno v prvem odstavku 87. ~lena Pogodbe o ES je, da so dr`avne pomo~i prepovedane. Vendar pa 2. in 3. odstavek tega ~le-na predvidevata vrsto odstopanj od tega splo{nega na~ela. Poleg tega so v skladu z drugim odstavkom 86. ~le-na »podjetja, ki jim je poverjeno izvajanje storitev splo{nega gospodarskega pomena ali imajo zna~aj monopola, ki zagotavlja dr`avne dohodke«, podrejena pravilom iz Pogodbe, posebno pravilom glede konkurence, do take mere, dokler uporaba teh pravil zakonito ali dejansko onemogo~i izvajanja posameznih nalog, ki so jim bile poverjene. V nobenem primeru ne sme to vplivati na trgovanje do take mere, ki bi bila v nasprotju z interesi Skupnosti. Dr`avna pomo~ v zvezi z upravi~eni-mi nasedlimi stro{ki, opredeljenimi v tem sporo~ilu, je na~rtovana za la`ji prehod elektroenergetskih podjetij na konkuren~no trgovanje z elektriko. Komisija je lahko naklonjena takim pomo~em do take mere, da se izkrivljanje konkuren~nosti kompenzira s prispevkom te pomo~i za doseganje dolo~enega cilja Skupnosti, ki bi ga same tr`ne sile ne mogle uspe{no opraviti. Resni~no izkrivljanje konkuren~nosti, ki izvira iz pomo~i za olaj{anje prehoda elektroenergetskih podjetij iz prete`no zaprtega trga na delno liberaliziranega, ne more biti v nasprotju s skupnim interesom, ~e je omejeno ~asov- no in po učinkih, saj je liberalizacija trga z električno energijo v splošnem interesu skupnega trga skladno z 2. členom in točko t prvega odstavka 3-člena Pogodbe ES in prispeva k vzpostavitvi notranjega trga. Komisija tudi meni, da pomoč, odobrena za nasedle stroške, omogoča elektroenergetskim podjetjem zmanjšati tveganja v zvezi z njihovimi starimi obveznostmi ali naložbami in jih lahko tako spodbuja k ohranjanju naložb na dolgi rok. Končno bi brez kompenzacij za nasedle stroške obstajala večja nevarnost, da bi zadevna podjetja prevalila vse stroške svojih negospodarnih obveznosti ali garancij na svoje tarifne odjemalce. NASEDLI STROŠKI IN DRŽAVNE POMOCl Pomoč za kompenziranje nasedlih stroškov v elektrogospodarstvu je mogoče upravičiti tudi v povezavi z drugimi liberaliziranimi sektorji z dejstvom, da liberalizacije trga z električno energijo nista spremljala hitrejši tehnološki razvoj niti večje povpraševanje, in z dejstvom, da si je težko predstavljati, da bi se v interesu zaščite okolja, zanesljivosti oskrbe in tekočega delovanja gospodarstva Skupnosti čakalo, da se elektroenergetska podjetja spopadejo s težavami, preden se pretehta, ali se jim državna podpora odobri. Komisija meni, da 41 sodi pomoč za nadomestitev nasedlih 42 stro{kov med odstopanja po to~ki c 3. odstavka 87. ~lena, ~e olaj{uje razvoj dolo~enih gospodarskih dejavnosti, ne da bi {kodljivo vplivala na tr`ne pogoje v nasprotju s splo{nimi koristmi. Brez poseganja v posebne pogoje, ki izhajajo iz pogodb ES za jeklo in premog in za Euroatom in iz obvestil komisije o dr`avnih po-mo~eh, vklju~ujo~ Smernice za dr`avne pomo~i za za{~ito okolja (OJ C 72, 10.3.1994, str.3), lahko Komisija v na~elu sprejme kot zdru`ljivo s to~ko c tretjega odstavka 87. ~lena Pogodbe o ES tisto pomo~ za nadomestitev nasedlih stro{kov, ki izpolnjuje naslednja merila: 4.1 Pomo~ mora kompenzirati upra-vi~ene nasedle stro{ke, ki so bili jasno opredeljeni in izlo~eni. Po-mo~ ne sme v nobenih oko-li{~inah presegati zneska upra-vi~enih nasedlih stro{kov. 4.2 Sporazum za pla~evanje pomo~i mora dopu{~ati upo{tevanje prihodnjega razvoja konkuren~no-sti. Tak razvoj naj bo ocenjen zlasti na podlagi merljivih dejavnikov (cene, tr`ni dele`i, drugi primerni dejavniki, ki jih navede dr`ava ~lanica). Ker imajo spremembe pogojev konkuren~nosti neposreden vpliv na obseg upravi~enih nasedlih stro{kov, je znesek vsakokratne pomo~i nujno odvisen od razvoja dejanske konkurence in bo izra~un po-mo~i s ~asom upo{teval spremembe ustreznih dejavnikov s ciljem oceniti stopnjo dose`ene konkuren~nosti. 4.3 Dr`ava ~lanica mora poslati Komisiji letno poro~ilo, ki podrobno opi{e razvoj razmer konkurence na njenem trgu z elek-tri~no energijo z navedbo med drugim sprememb, opa`enih na ustreznih merljivih dejavnikih. Letno poro~ilo mora podrobno prikazati, kako so bili upo{tevani nasedli stro{ki za ustrezno leto izra~unani, in navesti pla~ane zneske pomo~i. 4.4 ^asovno upadajo~i obseg po-mo~i za kompenzacijo nasedlih stro{kov bo Komisija ob pregledu ocenila kot ugoden; to bo na-mre~ dejansko pomagalo zadevnim podjetjem pospe{iti priprave za liberalizirani trg z elektri~no energijo. 4.5 Najve~ji znesek pomo~i, ki ga lahko prejme neko podjetje za kompenzacijo nasedlih stro{kov, mora biti dolo~en v naprej. Upo{tevati mora pove~anje produktivnosti, ki naj bi ga doseglo podjetje. 4.6 Da bi se izognili vsakemu ko-pi~enju pomo~i, mora dr`ava ~lanica vnaprej jam~iti, da ne bo pla~ala katere koli pomo~i za re{evanje ali prestrukturiranje podjetjem, ki bi morala prejeti pomo~ v zvezi z nasedlimi stro{ki. Komisija meni, da pla~ilo kompenzacije za nasedle stro{ke, povezane z nalo`bami v sredstva, ki ne obetajo dolgo-ro~ne uspe{nosti, ne olaj{uje pre- hoda elektrogospodarstva na liberaliziran trg in se zato ne more uvrstiti med odstopanja po to~ki c 3. odstavka 87. ~lena Pogodbe o ES. Vsekakor se Komisija ukvarja z najbolj resnimi dvomi glede pomo~i za kompenzacijo nasedlih stro{kov, ki ne izpolnjujejo gornjih meril ali ki bi lahko povzro~ile izkrivljanje konku-ren~nosti v nasprotju s skupnim interesom iz naslednjih razlogov: 1. Pomo~ ni vezana na upravi~ene nasedle stro{ke, ki ustrezajo zgornji opredelitvi, ali na jasno do-lo~ene in posamezne nasedle stroške ali presega znesek upravičenih nasedlih stroškov. 2. Pomoč je namenjena, da zaščiti vse ali nekatere dohodke iz časa pred uveljavitvijo Direktive 96/92/ES, ne da bi dosledno upoštevala upravičene nasedle stroške, ki izvirajo iz uvajanja konkurence. 3- Znesek pomoči se verjetno ne bo prilagodil tako, da bi se upoštevale razlike med začetnimi gospodarskimi in tržnimi predpostavkami pri ocenjevanju nasedlih stroškov in njihovimi dejanskimi spremembami v času. FINANCIRANJE POMOCl ZA KOMPENZIRANJE NASEDLIH STROŠKOV Države članice lahko svobodno izberejo metode financiranja pomoči za kompenziranje nasedlih stroškov, ki jih ocenjujejo kot najbolj primerne. Vseeno pa bo Komisija, da bi lahko odobrila tako pomoč, preverila, da dogovori o financiranju ne povzročajo učinkov, ki so v nasprotju s cilji Direktive 96/92/ES ali z interesi Skupnosti. Interes Skupnosti upošteva med drugim zaščito potrošnikov, prost pretok blaga in storitev ter konkurenco. Posledično ne smejo imeti finančni dogovori učinka odvračanja drugih podjetij ali novih konkurentov od vstopa na določene nacionalne ali regijske trge. Se posebej ne sme biti pomoč za kompenziranje nasedlih stroškov financirana iz obdavčenja tranzita električne energije med državami članicami ali iz davščin, ki se nanašajo na oddaljenost proizvajalca in porabnika. Komisija bo tudi zagotovila, da bodo dogovori o financiranju pomoči za kompenziranje nasedlih stroškov izhajali iz poštenega obravnavanja upravičenih in neupravičenih odjemalcev. V ta namen bo letno poročilo iz točke 4.3 podalo razčlenitev finančnih virov za kompenziranje nasedlih stroškov glede na upravičene in neupravičene odjemalce. Kadar neupravičeni odjemalci prispevajo pri financiranju nasedlih stroškov neposredno po tarifah za nakup električne energije, mora biti to jasno navedeno. Prispevek, s katerim je obremenjena vsaka od teh dveh skupin, ne sme presegati deleža kompenziranih nasedlih stroškov, ki ustreza tržnemu dele`u ustrezne skupine odjemalcev. Kadar zasebna podjetja zbirajo sredstva za financiranje programov za po-mo~i za kompenziranje nasedlih stro{kov, mora biti upravljanje teh sredstev jasno lo~eno od upravljanja rednih sredstev teh podjetij. Podjetja, ki upravljajo ta sredstva, se ne smejo z njimi okori{~ati. DRUGI DEJAVNIKI OCENJEVANJA Pri pregledovanju dr`avne pomo~i za kompenziranje nasedlih stro{kov Komisija posebej upo{teva obseg in stopnjo povezanosti zadevnega omre`ja in strukturo elektrogospodarstva. Pomo~ za majhno omre`je z nizko stopnjo povezanosti z ostalo Skupnostjo bo manj verjetno pov-zro~ila znatna izkrivljanja konkurence. Ta metodologija za nasedle stro{ke ne vpliva na uporabo smernic o regionalnih pomo~eh posamezne dr`ave v regijah iz to~ke a tretjega odstavka 87. ~lena (OJ C 74, 10.3.1998, str. 9). Skladno z 2. odstavkom 86. ~lena Pogodbe o ES se lahko, kadar izvajanje pravil o dr`av-nih pomo~eh zakonsko in dejansko zavira izvajanje posebnih nalog, ki so dodeljene podjetjem, katerim je zaupano izvajanje storitev splo{nega gospodarskega interesa ali pa imajo zna~aj monopola, ki ustvarja pro-ra~unske dohodke, od teh pravil odstopa, ~e to ne vpliva na trgovanje v taki meri, ki je v nasprotju z interesi Skupnosti. Pravila iz te metodologije za dr`avne pomo~i, namenjene za kompenzacijo nasedlih stro{kov zaradi Direktive 96/92/ES, se uporabljajo neodvisno od javnega ali zasebnega lastni{tva zadevnih podjetij. Na~ela iz zgornje metodologije za analizo dr`avnih pomo~i na podro~ju nasedlih stro{kov bo treba v slovenskem prostoru uporabiti v celoti in zelo na-tan~no. Program re{evanja nasedlih investicij, ki ga bo Vlada Republike Slovenije sprejela na podlagi 26. ~le-na Energetskega zakona, bo prej moral prestati preskuse na Komisiji za spremljanje dr`avnih pomo~i, pozneje pa preverjanje in odobritev ustreznih organov EU. Negativna ocena programa na organih EU bi pomenila poleg kupa neprijetnih kritik tudi sankcije za izvoz slovenske elektri~ne energije v EU. Sklepi vlade z dne 14. junija 2001 so `e vsebinsko naravnani na pravi pristop k razre{evanju problematike nasedlih nalo`b. Zahtevajo namre~, da podjetja elektrogospodarstva in premogovni{tva najprej izvedejo ukrepe za pove~anje u~inkovitosti poslovanja in za ve~jo preglednost upravi~enih stro{kov. Posamezni ukrepi za usposobitev podjetij za kandidiranje za dr`avne pomo~i iz naslova nasedlih nalo`b tako predvidevajo cenitev osnovnih sredstev podjetij, izlo~itev poslovno nepotrebnih sredstev, izlo~itev nepotrebnih dejavnosti, koncentracijo kapitala in poslovnih funkcij ter normiranje stro{kov. [ele po tem »o~i{~enju« bo mogo~e oceniti realen obseg nasedlih stro{kov in predlagati model pomo~i. Pri~akovanja o velikosti obsega upravi~enih nasedlih stro{kov so bila pretirana predvsem zaradi nepoznavanja strogosti kriterijev EU. V Sloveniji bo verjetno temeljno vpra{anje pri dolo~anju upra-vi~enega obsega dr`avne pomo~i, kako razmejiti posledice prenizkih reguliranih cen elektri~ne energije v zadnjih 12 letih od posledic slabega gospodarjenja ter od vplivov odpiranja trga. Za vsakega od teh treh glavnih izvorov izgub se da opredeliti odgovorne dejavnike in primeren na~in odpravljanja posledic. Pri prenizkih reguliranih cenah je bila krivec dr`ava in je zato utrpela izgubo na vrednosti svoje lastnine v podjetjih, ta pa so zaradi pomanjkanja obratnih sredstev objektivno v slab{em po-lo`aju. Za slabo gospodarjenje je te`ko najti povra~ilo za nazaj, je pa nujno izvesti ustrezne ukrepe za naprej. Neukrepanje na podro~ju u~in-kovitosti poslovanja pomeni nadaljevanje erozije kapitala in premo`enja lastnikov podjetij. Posledice odpiranja trga bodo sicer skozi upravi~ene nasedle stro{ke najbolj elegantno kompenzirane z javnimi sredstvi, vendar je trajanje pomo~i omejeno in zahteva usposobitev podjetij za tr`no tekmovanje v nekaj letih ali pa bo ogro`en njihov obstoj. MAG. OSTOJ KRISTAN 43 erbund `eli oskrbovati petino slovenskega trga Za^etek delovanja podjetja apt power trading slovenija V prostorih Grand Hotela Union v Ljubljani sta sredi decembra predstavnik uprave Verbunda Hans Haider in direktor za distribucijo in zunanjo trgovino dr. Johann Sereinig s sodelavci najavila tudi uradni za~etek delovanja h~erinskega distribucijskega podjetja APT Power Trading Slovenija, d.o.o., s sede`em v Ljubljani. V Verbundu menijo, da so z delovanjem APT v Sloveniji naredili pomemben korak pri svoji {iritvi. Slovenija je s svojim geografskim polo`ajem v osr~ju jugovzhodne Evrope, z mo~no nara{~ajo~o energetsko izmenjavo in zaradi obstoje~ih distribucijskih zmogljivosti namre~ izjemno zanimiva za Verbund. O 44 dgovor na to, kaj je Verbund, je ponudil predstavnik uprave Hans Haider: »Verbund je vodilno elektro podjetje v Avstriji, ki s 76 elektrarnami pokriva pribli`no polovico avstrijskih potreb po elektri~ni energiji. Koncern je sestavljen iz dru`be Ver-bund in njenih h~erinskih podjetij. Elektri~no energijo distribuiramo predvsem elektrodistribucijskim in industrijskim podjetjem tako doma kot v tujini ter Avstrijskim zveznim `eleznicam. Smo vodilni proizvajalec cenovno ugodne obnovljive energije v Evropski uniji. Verbund ima kot hidroenergetski koncern za okolje najbolj prijazno proizvodno strukturo v Evropski uniji, saj je ve~ kot 90 odstotkov na{e elektri~ne energije proizvedene iz vodne energije.« In {e nekaj okvirnih podatkov o Verbundu. V koncernu imajo 71 hidroelektrarn z ve~ kot 6.000 MW zmogljivosti, 5 termoelektrarn s 1.200 MW zmogljivosti in pribli`no 27.000 GWh letne proizvodnje elektri~ne energije, od tega 25.000 GWh iz vodne energije. Hans Haider je v nadaljevanju povedal {e naslednje: »Verbund je najve~ji distributer elektri~ne energije v Avstriji. S 3.700 kilometri visokonapetostnega omre`ja, 43 transformatorskimi postajami in stikalnimi napravami ter z ve~ kot 20.000 megavati transformatorskih zmogljivosti je tudi najpomembnej{e vozli{~e v srednji Evropi. Sodelovanje s pribli`no 50 podjetji in izku{nje na podro~ju in`eniringa, zbrane v ve~ kot 50 dr`avah po svetu, pa nedvomno dokazujejo, da je Verbund tudi mo~an mednarodni partner.« OD KOD ZANIMANJE VERBUNDA ZA SLOVENIJO? »Slovenija je `e dlje ~asa zelo zanimiv trg za Verbund,« meni Hans Haider, »ustanovitev APT Power Trading Slovenija je tako posledica jasne strategije internacionalizacije na{ega koncer-na, ki ji sledimo na liberaliziranem trgu elektri~ne energije, hkrati pa je tudi posledica na{ega dolgoletnega delovanja v Sloveniji, kjer `e od leta 1992 navezujemo zelo dobro poslovne odnose z Elesom.« In zakaj je bilo ustanovljeno h~erinsko podjetje Ver-bunda prav v Ljubljani? Na to vpra{anje Hans Haider odgovarja: »V skladu z energetskim zakonom iz leta 1999 se bo slovenski trg elektri~ne energije navzven odprl najpozneje 1. januarja 2003, in sicer neodvisno od slovenskega vstopa v Evropsko unijo. V tem ~asu morajo vsa tuja podjetja, ki `elijo delovati na slovenskem trgu, ustanoviti h~erinsko podjetje s se- de`em v Sloveniji. Le tako bodo lahko pridobila licenco za trgovanje in prenos elektri~ne energije v Slovenijo.« Dogodki so sicer Haiderjeve besede prehiteli, saj je ravno tisti dan, ko je potekala tiskovna konferenca Verbunda, vlada `e delno odprla slovenski trg za velike porabnike oziroma upravi~ene odjemalce z letno porabo ve~ kot 100 gigavatnih ur, in to od 1. januarja 2002 naprej. PREDNOSTI, KI JIH VERBUND PONUJA SLOVENSKIM PORABNIKOM O tem, zakaj je Slovenija zanimiva za njihov koncern, je govoril tudi Ver-bundov direktor marketinga, trgovine in distribucije dr. Johhan Serei-nig: »Verbund ponuja dolgoletne mednarodne izku{nje, zdru`ene z varno oskrbo z elektri~no energijo po konkuren~nih cenah. V nasprotju z mnogimi drugimi ponudniki na trgu temelji na{a ponudba elektri~ne energije na varni proizvodnji iz okolju prijaznih hidroelektrarn in termoelektrarn. Polovica elektri~ne energije, proizvedene v Avstriji, izvira ravno iz elektrarn Verbunda.« Po besedah dr. Johanna Sereiniga je Verbund eno izmed najbolj uspe{nih ponudnikov zanimivosti Predstavnik uprave Verbunda dipl. inž. Hans Haider Direktor za marketing, trgovino in distribucijo Verbunda dr. Johann Sereinig elektrike v Evropi. Kljub svoji velikosti pa pomeni primernega energetskega partnerja v slovenskem elektrogospodarstvu. »Prvi poslovni uspehi potrjujejo začrtano strategijo Verbunda v Sloveniji. APT Slovenija je že nekdaj tednov po začetku poslovanja sklenila dve pogodbi z obsegom dobave več kot 800 GWh in se je tako postavila ob rob najostrejši mednarodni konkurenci. Poleg konkurenčnih cen so k sklenitvi pogodb prispevale tudi mednarodne izkušnje, dolgoročna varnost oskrbe in bonitete Verbunda.« Kot je v nadaljevanju dejal dr. Sereinig, želijo v Ver-bundu še naprej tako uspešno delovati. Na slovenskem trgu z električno energije nameravajo tako v prihodnjih letih doseči ustrezen tržni delež. Znašal naj bi od 15 do 20 odstotkov na področju oskrbe z električno energijo odjemalcev v industriji in obrti. »Za naše odjemalce v industriji in obrti skrbi izkušena in strokovno podkovana ekipa tako slovenskih kot tudi avstrijskih sodelavcev. Ekipo vodi Slovenec - Marjan Kokol, ki je poslovodja APT Slovenija, in je v minulih petnajstih letih znotraj Verbunda skrbel za jugovzhodno in vzhodno Evropo.« VERBUND NASPROTOVAL UREDBI 0 PREPOVEDI IZVOZA V AVSTRIJO Na dan predstavitve Verbunda v Ljubljani je minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač napovedal preklic uredbe avstrijskega E-contro-la, ki je Sloveniji prepovedoval izvoz električne energije v Avstrijo. Kot je dejal Hans Haider, Verbund že vrsto let odlično sodeluje s slovenskim prenosnim podjetjem Elektro-Slovenijo. »Verbund je zaradi omenjenega ukrepa zato ves čas odločno in na več načinov protestiral tako pri E-contro-lu, kakor tudi pri pristojnem avstrijskem gospodarskem ministrstvu, z namenom, da nesprejemljivi ukrep čim prej prekliče. Prepričan sem, da je šlo pri tem za izključno politično dejanje, vendar pa na odločitve E-controla ne moremo vplivati, saj je neodvisni organ,« je še dejal Hans Haider. Sicer pa je predsednik uprave Verbunda ob koncu še poudaril, da v koncernu tesno sodelujejo ne le z Ele-som, ampak z vsemi tistimi slovenskimi podjetji, ki so pripravljena na poslovno povezovanje z njimi. JOŽE SKOK SLOVENIJA SE NAFTI LENDAVA LE OBETA SANACIJA? Ministrstvo za gospodarstvo je v začetku meseca na finančno ministrstvo poslalo natančen program za finančno sanacijo in prestrukturiranje Nafte Lendava. Finančno ministrstvo je prvi osnutek sprejelo že lani, vendar zahtevalo še pripravo programa z natančnejšimi analizami in podatki. Če bo vlada, kije 45-odstotna lastnica omenjenega podjetja, predlagani program sprejela, ga bo morata potrditi še skupščina Nafte, kjer ima odločilno vlogo Petrol kot 55-odstotni lastnik družbe. Čepa bo finančna sanacija ponovno odložena, bo moralo podjetje v stečaj, s čimer bi se poleg rafinerije, ki miruje že od oktobra 2000, zaprli tudi preostali obrati - Petrokemija, Strojegradnja ter Raziskave in pridobivanje nafte in plina. Zlasti slednja imata po mnenju predstavnikov Nafte še razvojne možnosti, poleg tega pa imajo v podjetju pripravljenih tudi nekaj rešitev, kako s pomočjo dopolnilnih ekoloških razvojnih programov prebroditi rafinerijske težave. Predsednik vlade Janez Drnovšek je lendavsko podjetje že obiskal in dejal, da verjame, da bosta oba lastnika našla skupno rešitev sedanjega položaja podjetja ter s tem ohranila približno petsto delovnih mest. (STA) lilMHJIiliW iiii POKOJNIN ZAPOSLENIH NI VEČ Večina od skoraj 30 tisoč zaposlenih v propadli energetski družbi Enron je ostala brez 90 odstotkov denarja, ki so ga v letih zaposlitve privarčevali za pokojnine. Te so bile namreč vezane na tečaj Enronove delnice, kije zdaj vredna manj kot 70 centov, medtem ko je bilo še lani mogoče zanjo iztržiti več kot 90 dolarjev. Koncem Enron je bil namreč takrat še eden izmed najuspešnejših trgovcev z energijo, potem pa je le v nekaj tednih zdrsnil v stečaj -predvsem zaradi tega, ko je moral jeseni popravljati bilance za nazaj, ker v njih ni upošteval izgub iz nekaterih partnerstev. Družba je tako v začetku decembra v skladu z ameriško zakonodajo uvedla prisilno poravnavo, kiji omogoča, da posluje še naprej, medtem pa pripravlja program prestrukturiranja. Toda Enronov škandal se zdaj čedalje bolj poglablja, saj so začeli iskati prve krivce. Revizorsko podjetje Arthur Anderson LPPje že odpustilo vodilnega nadzornika Davida Duncana, kije bil pristojen za revizijo poslovanja podjetja. Duncan naj bi ukazal uničevanje dokumentov v zvezi z revizijami Enrona, potem ko je oktobra lani od zvezne komisije za vrednostne papirje dobil zahtevo po predaji teh dokumentov. Poleg tega je omenjena revizijska hiša »poslala na dopust« še vrsto drugih uslužbencev, ki so sodelovali pri pregledovanju Enronovih računov. Se bolj umazane posle pa so vodili zaposleni v Enronu, ki so zavajali zaposlene in jim celo prepovedali prodajati delnice iz pokojninskih skladov, sami - vključno s predsednikom uprave Kenom Layem -pa so to mirno počeli ter zaslužili več kot milijardo dolarjev(STA) 45 22 s seminarja o u~inkovitem soupravljanj Sveti delavcev pred zahtevnimi nalogami Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je ob koncu leta 2001 izvedla seminar z naslovom U~inkovito soupravljanje, ki je potekal v Sindikalnem izobra`evalnem centru v Radovljici. Seminarja se je udele`ilo dvajset udele`encev iz dvanajstih raz-li~nih slovenskih dru`b, med njimi tudi predsedniki in ~lani svetov delavcev ter predsedniki sindikatov podjetij in dru`b. Predavatelji - znani predstavniki vodstva ZSSS - so opozorili na vrsto tematskih zadev, ki so sicer opredeljene v zakonodaji, vendar pa se jih v nekaterih okoljih {e ne zavedajo dovolj. u nikom ter drugim sindikalnim predstavnikom posameznih ravni sindikalne organiziranosti. Vsebine so se spreminjale le glede na spremembe in dopolnitve sistemske zakonodaje z obravnavanega podro~ja. Milan Utro{a, sekretar v ZSSS, je med drugim poudaril, da je temeljni cilj zaposlenih pri uresni~evanju njihovih kolektivnih soupravljalskih pravic uspe{no in u~inkovito delo svetov delavcev. Za dosego tega cilja morajo sveti delavcev zagotoviti, da se izvajajo najmanj tisti minimalni materialni pogoji za njihovo delo, status in varstvo ~lanov sveta, njihove dol`nosti do dru`be ter dol`nosti in obveznosti dru`be do sveta delavcev, ki so urejeni v zakonu. Sveti delavcev morajo imeti izdelano tak{no lastno strategijo delovanja, ki bo prispevala k uspe{nosti poslovanja dru`be in s tem k dolgoro~nemu zagotavljanju delovnih mest. Gregor Mikli~, izvr{ni sekretar v ZSSS, je med predavanjem pojasnil pomen nekaterih aktualnih ~lenov Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). S pravnega vidika je podal vlogo in naloge sveta delavcev na podro~ju statusnih in kadrovskih zadev ter re{evanja sporov. Med drugim je govoril tudi o ob-ve{~anju, skupnem posvetovanju, 46 dele`enci so se seznanili z vrsto zanimivih tem, kot so na~in in strategija delovanja sveta delavcev, vloga in naloge sveta delavcev na podro~ju statusnih in kadrovskih zadev ter re{evanja sporov z delodajalci, vloga sveta delavcev na podro~ju pla~ ter pri obravnavi gospodarskih rezultatov dru`be, soupravljanje delavcev ter varnost in zdravje pri delu ter kolektivne pogodbe in soupravljanje. Ker gre pri temah o soupravljanju za {iroko in razvejano podro~je, v prispevku omenjamo le nekatere pomembnej{e poudarke. Vanda Re{eta, vodja izobra`evanja, je uvodoma spregovorila o izvajanju novega sistema izobra`evanja v ZSSS, s posebnim poudarkom na predstavitvi izobra`evalnih programov. Glede seminarja o u~inkovitem soupravljanju je dejala, da je njegov cilj teoreti~na in prakti~na usposobitev za uspe{no delo na podro~ju sodelovanja delavcev pri upravljanju. Ta tridnevni izo-bra`evalni seminar izvajajo `e od leta 1996 in je bil doslej najve~krat izveden. Seminar je namenjen ~lanom svetov delavcev in sindikalnim zaup- Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pri~akuje ve~ samostojnosti, zrelosti in odgovornosti pri uvajanju soupravljanja v podjetjih in dru`bah. Na sliki predsednik Du{an Semoli~ (na desni) in novi sekretar Milan Utro{a. 6742 soodlo~anju in pravici zadr`anja od-lo~itve delodajalca. Brane Mi{i~, izvr{ni sekretar v ZSSS, je med drugim omenil dve temeljni podro~ji sveta delavcev, kot sta spremljanje izvajanja kolektivnih pogodb in spremljanje rezultatov poslovanja. Za vsako izmed navedenih podro~ij dolo~a ZSDU razli~ne na~ine sodelovanja sveta delavcev. Za kakr{no koli obliko sodelovanja pa so potrebna tudi ustrezna strokovna znanja, ki naj bi jih ~lani sveta delavcev obvladali za normalno delo, in to vsaj v minimalnem obsegu. V nadaljevanju je podrobneje predstavil vlogo in zahtevne naloge sveta delavcev na podro~ju pla~ ter pri obravnavi gospodarskih rezultatov dru`be. Lu~ka Böhm, svetovalka v ZSSS, je predavala o soupravljanju delavcev ter varnosti in zdravju pri delu. Med vrsto aktualnih zadev je opozorila {e zlasti na pooblastila sveta delavcev za soupravljanje na podro~ju varnosti in zdravja pri delu, ki jih dolo~ata Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in Zakon o varnosti in ot je povedal izvr{ni sekretar v ZSSS Brane Mi{i~, ima svet delavcev na podro~ju spremljanja zakonodaje, kolektivnih pogodb in poslovnih dogodkov v dru`bi izredno zahtevne naloge, ki jih bo lahko uspe{no obvladoval le z zagotovitvijo lastnega informacijskega sistema, s stalnim spremljanjem informacij, ki jih dajejo posamezne ustanove, z izdelavo notranjega informacijskega sistema v dru`bi, s stalnim usposabljanjem ~lanov, z navezavo stalnih stikov z zunanjimi strokovnimi ustanovami in s strokovnjaki za posamezna podro~ja ter s sodelovanjem s strokovnimi slu`bami obmo~nih organizacij ZSSS, ki v skladu s programskimi in statutarnimi nalogami ZSSS zagotavljajo svetom delavcev pomo~ pri njihovem delu. zdravju pri delu. Starej{i je ZSDU, ki sprejete kolektivne pogodbe ter dose-je leta 1993 v Sloveniji prvi~ uvedel `eni dogovori med svetom delavcev evropske standarde delavskih pravic in delodajalcem. Svet delavcev je pr-pri soupravljanju ter varnost in va stopnja nadzora nad izvajanjem zdravje pri delu opredelil celo kot po- kolektivnih pogodb v dru`bi v okvi-dro~je najvi{je oblike soupravljanja ru mo`nosti, ki jih imajo zaposleni v delavcev - to je soodlo~anja. Sicer pa dru`bi in je to njegova zakonita nalo-je med obema zakonoma pomembna ga. Tako je izrecna naloga svetov de-razlika. Soupravljanje delavcev je po lavcev, da bedijo nad izvajanjem ko-Zakonu o sodelovanju delavcev pri lektivne pogodbe. Za to morajo ime-upravljanju zgolj pravica zaposlenih, ti informacije oziroma si jih morajo ki se ji ti smejo odpovedati. Souprav- znati pridobiti. ljanje delavcev po Zakonu o varnosti Kot `e re~eno, smo zapisali le nekaj in zdravju pri delu pa je tako reko~ poudarkov, saj v kratkem prispevku te-obveznost delavcev. Zakon celo do- matike o soupravljanju ni mogo~e lo~a visoke denarne kazni za deloda- predstaviti celovito z vseh problemskih jalce, ki ne omogo~ijo delavcem ali vidikov. Interesenti pa imajo mo`nost, njihovim predstavnikom, da sodelu- da se za odgovore na vpra{anja, ki jih jejo pri upravljanju. konkretno zanimajo, obrnejo nepo-Metka Roksandi}, izvr{na sekretarka sredno na strokovne slu`be obmo~nih v ZSSS, pa je udele`encem seminarja organizacij ZSSS, ki zagotavljajo po-predstavila tematiko kolektivnih po- mo~ pri uvajanju soupravljanja. [e godb in soupravljanja. Med drugim bolj{e pa bo, ~e se bodo odlo~ili za je poudarila, da svet delavcev kot za- izobra`evanje na naslednjem seminar-koniti organ soupravljanja delavcev ju o soupravljanju. Brez ustreznega na podlagi ene od {tirih pristojnosti, znanja in informacij se lahko {e tako opredeljenih v ZSDU-ju, skrbi, da se dobre zamisli hitro razblinijo. izvajajo zakoni in drugi predpisi, MIRO JAKOMIN 47 Impulz kranjskih de@elnih elektrarn pri elektrifikaciji S 48 kozi prizmo časa moramo priznati zgodovinsko dejstvo Kranjskim deželnim elektrarnam pri intenzivni elektrifikaciji podeželja v osrednjem delu Dravske banovine. S poslovnim ciljem prodati čim več elektrike so se lotevale izpolnitve tehničnih pogojev in s tem pionirskega dela pri elektrifikaciji podeželja. Ob tujih elektrifi-katorjih na štajerskem delu in v Zasavju so KDE ohranile primat domačega porekla kapitala. Medvojno obdobje so trajno zaznamovale in »z lučjo« spodbudile velik impulz in razvoj dežele. 60 KV DALJNOVOD VELENJE CRNUCE Po prvi svetovni vojni politične razmere v Sloveniji in Jugoslaviji niso bile prav nič naklonjene neki načrtni elektrifikaciji. Se več, za Kranjske deželne elektrarne se je bila huda bitka, da ne bi prišle v bančniške roke. To so le s težavo preprečili zlasti zato, ker oblast ni imela denarja, da bi svoje delo nadaljevala. Proti koncu dvajsetih let in v začetku tridesetih let so se razmere toliko spremenile, da so KDE lahko začele intenzivno širiti visokonapetostno in nizkonapetost- no omre`je ter prevzele nekaj manj{ih elektrarn in jih vklju~ile v svoje omre`je. Pomembna za nadaljnjo elektrifikacijo v okviru KDE je bila pogodba, ki so jo sklenile z novo termoelektrarno v Velenju. S tem so lahko zagotovile tok mestu Ljubljani, s ~imer so dobile mo~nega odjemalca. Najprej so zgradile med Velenjem in Ljubljano oziroma ^rnu~ami, kjer je bila glavna RTP za osrednjo Slovenijo, prenosni daljnovod z napetostjo 60 kV. »Sodeloval sem pri gradnji 60 kV daljnovoda Velenje–^rnu~e, delal sem pri RTP ^rnu~e, ki smo jo opremljali, bil sem razmeroma veliko na terenu in odsoten. Potem sem bil poklican nazaj v @irovnico,« pravi Janko P{enica. Nadaljnja razdelilna napetost, ki so jo osvojile KDE, pa je bila 20 kV. S to napetostjo so speljali daljnovode proti Dolenjski, Notranjski in tudi na Gorenjsko. Daljnovod na Gorenjsko je potekal iz ^rnu~ mimo Trzina, Most, Visokega do Police in potem naprej do @irovnice. Na Polici so zgradile RTP za napetost od 20 kV na 10 kV. »Sodeloval sem pri obnovi hidroelektrarne Zavr{nica z genera-torsko napetostjo 10 kV. Druga ve~ja razdelilna transformatorska postaja je bila v @irovnici, zato da je elektrarna lahko obratovala vzporedno z omre`jem KDE. Od RTP so potekali pomembni napajalni daljnovodi proti Jesenicam, Bledu in Kranju (RTP Polica). Za potrebe potro{ni-kov je bil v pogonu le en generator. @e takrat smo delno avtomatizirali proizvodni objekt in se pripravljali za sinhronizacijo. Prva sinhronizacija je bila z elektrarno Jugo~e{ko v Kranju, kar je bil problem, ker na{i strokovnjaki niso bili navajeni in se sinhronizacija ni obnesla, dokler niso bili postavljeni vmesni transformatorji. Po dopolnitvi pogojev za vzporedno sodelovanje – sinhronizacijo z elektrarno Jugo~e{ka v Kranju pa je bila elektrarna lahko polno obremenjena. Postopek sinhronizacije je bil zelo primitiven na ro~ni vklop stikala in s svetlobnim znakom obeh `arnic,« pripoveduje Janko P{enica. DELAVNICA KDE V @IROVNICI Potem je delal v delavnici KDE v @irovnici, kjer sodeloval pri izdelavi konstrukcij daljnovodov, po potrebi pa sodeloval tudi v skupini na terenu. »V delavnici smo izdelovali konstrukcije za 60-kilovoltni daljnovod Vele-nje–^rnu~e in razno elektro opremo. Nekaj ~asa sem delal v transformatorski delavnici in popravljal z ekipo majhne transformatorje od 4 kW naprej. Potem so me poslali v delavnico, kjer smo izdelovali stikalne plo{~e za transformatorje in {tevce. Bil sem kot nekak{na »deklica za vse«; uporabili so me tam, kjer so menili, da bom uporaben in bom lahko kaj prispeval k podjetju,« pove Janko P{enica. PRVI ORGANIZATOR [TEV^NEGA ODDELKA Delovna pot ga je vodila v pisarno Kranjskih de`elnih elektrarn, kjer so organizirali majhen {tev~ni oddelek in za~eli popravljati {tevce. Prvi organizator {tev~nega oddelka pravi: »Ustanovili smo mini {tev~ni oddelek. Opravljal sem razna dela, od menjave stekel na ohi{ju in nastavitev do popravil in raznih tehni~nih del na elektri~nih {tevcih. Umerjali smo elektri~ne {tevce, ki niso to~no merili elektri~ne energije in so bili predmet reklamacij. Napake so se pojavljale zaradi neustreznega ohi{ja {tev-cev iz cinkove plo~evine, zaviranja kole{~kov in {tevil~nice v merilnem Janko P{enica je v podjetju Kranjske de`elne elektrarne v obdobju od 1928 do 1945 pre{el vse faze, od terena, delavnic do uprave. in{trumentu. V {tev~ni oddelek je poleg kontrole delovanja elektri~nih {tevcev sodila tudi kontrola in{talacij pri odjemalcih. S kolegom Viktorjem [~uko sva imela tudi nalogo, da sva ustrezno za{~itila prevzete priklju~ke, ki so jih naredili priu~eni zasebni monterji, tako da so bili prepre~eni posegi pred manipulacijami. Po elek-trificiranih vaseh sva dovodne vodnike napeljevala v za{~itne cevi in prak-ti~no prepre~ila morebitno zlorabo. Dejavnost se je zelo pove~ala, ker so Kranjske de`elne elektrarne {irile daljnovode in omre`je po vsej takratni osrednji Dravski banovini. S poz-nej{o zgraditvijo objekta RTP ^rnu~e je v njegovem sklopu dobila mesto tudi novoustanovljena {tev~na delavnica.« Janko P{enica je dobil ponudbo, da prevzame njeno vodenje, ker pa je imel dru`ino v @irovnici, se za to ni odlo~il. Delovno mesto je prevzel Viktor [~uka, on pa je ostal v @irovnici. »V rajonski delavnici smo izdelovali stikalne plo{~e za transformatorske postaje in {tevce. Potem sem bil pre-me{~en v pisarno, kjer sem ob-ra~unaval tokovino,« se spominja zanimivega obdobja svojih elektrifika-cijskih za~etkov Janko P{enica. Med okupacijo v letih 1941–45 je sodelo- val s partizani po posebnih nalogah odredov pod Stolom. Dobavljal je zdravila, sanitetni material po receptih zdravnika dr. Mar~i~a, material za tiskarno, polnil akumulatorske bata-rije. Izdelal je prenosni radio in blokiral telefonsko linijo, ki jo je uporabljala okupacijska policija v Mostah, ki je bila nastanjena v stanovanjski hi{ici za varovanje elektri~nih objektov. PREDVOJNI BOHINJSKI SPOMINI Med desetimi obrati Kranjskih de`el-nih elektrarn je samostojno, elek-tri~no povsem lo~eno deloval obrat Bohinj s sede`em v Bohinjski Bistrici in z elektrarno Savico, ki je v obdobju pred drugo svetovno vojno z elek-tri~no energijo pokrival potrebe bohinjske doline. Od leta 1937 je bil bohinjski obratovodja Drago Chva-tal, njegovo delo je sredi medvojnih let prevzel Janez Jak{e. »Zanimivost iz tistega obdobja je, da je bila zaradi okupacije in priklju~itve Gorenjske k Nem~iji na{a elektrifikacijska panoga podrejena komandi v Celovcu, ostali slovenski del pa je ostal v pristojnosti Kranjskih de`elnih elektrarn v ^rnu~ah. @e med okupacijo je bil Janko P{enica poslan na Pokljuko, da ugotovi traso za daljnovod iz Bohinjske Bele do Bohinjske Bistrice. S to povezavo bi bilo bohinjsko obmo~je povezano z mre`o Kranjskih de`elnih elektrarn (od katere je bilo lo~eno ves predvojni ~as). Ko je bil pozneje daljnovod zgrajen, je postala vse glasnej{a zamisel, da bi dotrajano in med vojno po po`igu provizori~no obnovljeno elektrarno Savico zgradili na drugi lokaciji in za ve~jo mo~. OBRATOVODJA BOHINJA JANKO P[ENICA Povojni ~as je bilo obdobje dekretov, ko je bila ob obnovi elektrifikacija pomemben cilj prve petletke planskega gospodarstva. Janko P{enica je 21. julija 1945 prejel dekret z `igom »KDE transformatorska postaja ^rnu~e« in podpisom ing. Kuralta, s katerim je bil preme{~en iz KDE v @irovnici v Bohinjsko Bistrico, delo pa naj bi nastopil takoj. Postal je obratovodja Bohinja. Iz stare elektrarne Savica so napajali vasi v spodnji in zgornji dolini ter v {e ne elek-trificirane vasi gradili daljnovode, transformatorske postaje in nizkonapetostno omre`je. Naprave so pripravljali za predelavo na vi{ji napetostni nivo iz obstoje~ih 3 kV na 20 kV. »Kot obratovodja Bohinja sem skrbel za vse, od nemotenega obratovanja stare elektrarni{ke naprave, delo strojnikov, vzdr`evalnih in gradbenih ekip pri elektrifikaciji do inkasa in obra~una elektri~ne energije. Uprava obrata s skladi{~em, delavnico in pisarno so bili v stavbi krajevne skupnosti, dokler ni bila za te potrebe odkupljena Budkovi~eva hi{a. Obnavljali smo omre`je, zamenjevali prestreljene `ice, gradili nove TP,« pravi Janko P{enica. DRAGO PAPLER 49 a obisku pri mag. Marjanu Baseju Na^rtoval gradnjo pomembnih energetskih M 50 arjan Basej se je rodil leta 1934 v Mariboru. Leta 1961 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Leta 1962 se je zaposlil v TETO Ljubljana, in sicer v komerciali, kjer se je za~el ukvarjati z izbiro izvajalcev ter s sklepanjem pogodb za dobavo opreme pri gradnji vro~evodne-ga omre`ja v centru Ljubljane in do stare mestne elektrarne na Slom{ko-vi, predelane v toplarno. Poleg tega se je v posameznih obdobjih dela v tem podjetju ukvarjal tudi s projektiranjem energetskih, merilnih in regulacijskih naprav, z nadzorom pri dobavi, prevzemu in monta`i opreme, s prevzemnimi meritvami in drugimi deli. V zadnjem obdobju dela v TETO Ljubljana je bil pomo~nik direktorja proizvodnje. Leta 1971 se je zaposlil v podjetju Elektroprojekt Ljubljana, ki se sedaj imenuje IBE, svetovanje projektiranje in in`eni-ring. Tu je najprej za~el s pripravo obratovalnih navodil za Termoelektrarno Trbovlje, potem pa je vodil projekt {o{tanjskih vzdr`evalnih delavnic. Po dodatnem izobra`evanju je leta 1981 magistriral na Visoki ekonomski in komercialni {oli v Mariboru na podro~ju mednarodne menjave. Sicer pa se je mag. Basej specializiral za delo na podro~jih, kot so projekti- Mag. Marjan Basej Ob koncu minulega leta smo se pogovarjali z mag. Marjanom Ba-sejem, ki je na IBE-ju deloval kot odgovorni projektant, svetovalec in vodja projektov od leta 1971 do septembra 2001, ko se je upokojil. Ve~krat v javnosti prevladuje vtis, da so se zahteve po ekonomi~nosti in racionalnosti pri gradnji energetskih objektov pojavile {ele v no-vej{em ~asu. Kot pravi mag. Basej, pa to ni tako, saj so se strokovnjaki v IBE-ju `e v minulem obdobju zavzemali za smotrnost pri gradnji objektov. Upo{tevati pa je treba, da so bile takrat bistveno druga~ne razmere, kakor so danes, ko poteka proces odpiranja energetskega trga. 09 zanimivosti ranje termoenergetskih objektov, ko-generacijskih objektov (do 500 me-gavatov), elektrika in avtomatika, svetovanje na področju termoenergetskih objektov, svetovanje na področju razpisne dokumentacije, svetovanje na področju projektnega vodenja ter svetovanje na področju pregleda in sklepanje pogodb. Kot odgovorni projektant, svetovalec in vodja projektov je sodeloval pri vrsti pomembnih energetskih projektov, med katerimi je posebej omenil TE Brestanico, RUZV in TE Plomin. Za te projekte je s sodelavci pripravljal razpise, vodil izbiro dobaviteljev opreme in izvajalcev del ter pripravljal investicijske programe. »Pri strokovnem delu nas je že takrat usmerjala smiselnost in racionalnost nekega projekta v primerjavi z nekim drugim konkurenčnim projektom,« pojasnjuje mag. Basej. »V strokovnih razpravah so se večkrat križali nasprotni interesi. V enem obdobju so bili na primer interesi za gradnjo termoelektrarn močnejši od interesov za gradnjo hidroelektrarn. Vemo pa, l | me mag. Marjana Base-ja, odgovornega projektanta, svetovalca in vodje projektov v IBE-ju,je tesno povezano z vrsto pomembnih energetskih objektov in podjetij, kot so Termoelektrarna Trbovlje, Termoelektrarna Brestanica, Termoelektrarna Šoštanj, Jedrska elektrarna Krško, Jedrska elektrarna Prevlaka, Termoelektrarna - toplarna Ljubljana, Plinska elektrarna Dolsko, Rudnik urana Žirovski vrh, Termoelektrarna Plomin, Termoelektrarna Tuzla, TE-TO Sava Kranj, hidroelektrarne na Dravi, Eles, hidroelektrarne na Soči, Geo-plin, Elektro Gorenjska, Elektro Celje in še nekatera druga podjetja. da nobena energetika ni idealna, vsaka ima namreč svoje pozitivne in negativne strani. Če sem spoznal upravičenost predlaganih rešitev, potem sem jih tudi zagovarjal z vsemi možnimi sredstvi. Res pa je, da je več projektov za slovenske razmere predimenzioniranih in so sedaj z njimi težave, saj so bili zgrajeni v času, ko je obstajala Jugoslavija kot skupna država.« Mag. Basej je v pogovoru omenil tudi ekološke vidike energetike, ki so ga zaposlovali že od samega začetka, ko je začel delati vTE-TO Ljubljana. V takratnem času se je med drugim ukvarjal tudi z vprašanji glede protihrupne zaščite toplotne izolacije in podobno. Pozneje je sodeloval pri reševanju ekoloških vprašanj v RUZV, kjer so se pojavljali problemi izcednih voda, plinov itd. O odpiranju energetskega trga pa mag. Basej meni, da se slovenska energetika ne sme kar tako prepustiti tujim, cenovno zanimivim ponudbam, ki sicer na videz veliko obetajo, vendar pa tudi marsikaj odvzemajo oziroma prevzemajo, kar bi lahko konkurenčno napravili z lastnimi zmogljivostmi. Po njegovem bi vsaj na nekaterih področjih morali ohraniti energetsko neodvisnost Slovenija Mag. Basej skupaj s soprogo, ki je tudi upokojena (kot višja medicinska sestra je bila zaposlena v otroški bolnici), stanuje v Mostah v Ljubljani. Kot je povedal, zelo rad bere domačo in tujo literaturo - govori več tujih jezikov -, v prostem času pa se že od gimnazijskih let naprej navdušeno ukvarja z radiotehniko. Poleg tega še vedno ohranja intenzivni stik z IBE-jem kot svetovalec za splošni del razpisne dokumentacije novega centra vodenja distribucijskega podjetja Elektro Celje. MIRO JAKOMIN ENIJA NOVEMBRA 11,0-ODSTOTNA BREZPOSELNOST Novembra lani je bilo v Sloveniji brez zaposlitve 103.219 ljudi, kar pomeni, daje stopnja registrirane brezposelnosti znašala 11,6 odstotka. Tako je bilo v tem mesecu za odstotek več brezposelnih kot mesec prej in za odstotek manj kot novembra 2000. Zaposlenih je bilo 700.416 oseb, od tega v podjetjih in drugih organizacijah 631.584, sa-mozaposlenih pa 85.178. (STA) PROTI ŠIRITVI EO ALI PROTI NOKLEARKI? ne-?tja. Avstrijci so 14. januarja zaceli zbirati podpise za razpis referenduma, s katerim bi radi dosegli zaprtje češke jedrske elektrarne Temelin. V peticiji, ki jo bo lahko podpisovalo pet milijonov avstrijskih volilnih upravičencev, piše, da bo Avstrija nasprotovala vključitvi Češke v Evropsko unijo, če ta ne bo zaprla nuklearke. Pobudo za zbiranje podpisov so dali avstrijski svobodnjaki, nasprotujeta pa ji tako partnerka v vladajoči koaliciji, Avstrijska ljudska stranka, kot tudi opozicija. Pravita namreč, da gre v prvi vrsti za nasproto-^ vanje širitvi EU in ne za protijedrski projekt. Če bodo pobudniki zbrali več kot sto tisoč podpisov, bo moral o zahtevi razpravljati parlament, ni pa mu treba sprejeti nobene odločitve. Medtem ko so se Avstrijci v petek, 11. januarja, pripravljali na peticijo za zaprtje Temelina, so na češkem za nekaj ur zagnati prvi reaktorski blok te jedrske elektrarne, vendar neuspešno. Po nekaj urah so ga ustavili zaradi napake na električnem omrežju ter preklopili na minimalno obratovanje, v soboto pa so ga ponovno zagnali. V prvem dopoldnevu je po podatkih njihovega tiskovnega predstavnika reaktor za češko omrežje proizvedel 330 MWh električne energije. (STA) VLADA PRELOŽILA PRIVATIZACIJO CEZ Češka vlada je v začetku meseca odložila privatizacijo državnega podjetja za proizvodnjo in distribucijo električne energije CEZ, saj nobeden izmed ponudnikov ni izpolnjeval njenih pogojev. Na razpis so se prijavili francoski Electricite de France, Enel iz Italije in Iberdrola iz Španije. Prvo podjetje je po besedah premiera Miloša Ze-mana sicer izpolnilo finančne zahteve, vendar pa ne tudi vseh drugih pogojev vlade, slednji dve pa sta ponudili 5,6 milijarde dolarjev premalo. Ministri so zato predlagali nov privatizacijski načrt, ki naj bi se začel konec februarja, čeprav je malo možnosti, da bi nalogo izpeljali še pred spomladanskimi volitvami. CEZ ima v lasti dve nu-klearki - Duhovany in Temelin. -* z mi{ko po In Pirati C 52 ena priljubljenih programov {e nikoli ni bila tako nizka. Komaj rojeni operacijski sistem Windows XP Professional velja dobre tri evre, stari bojni konj - Windows 2000 - stane dva, medtem ko moramo za pisarni{ki sve`enj Office 2000 se~i v `ep za poldrugi evro. I, le kje najdemo te drzne akcijske cene, se lahko vpra{a bralec, mrzli~no gubajo~ ~elo. Bo treba sko~iti v zlo{~eni dru`inski bolid in se zategniti do BTCja ali kakega drugega betonskega pragozda in zakora~iti po trgovinicah? Brez panike, omenjene cene v rubeljski protivrednosti veljajo samo na tehni{kem bol{jem trgu v moskovskem predmestju Mitino, kjer se vsak dan zbirajo ducati preprodajalcev. Ti mno`icam obiskovalcev ponujajo skladovnice protizakonito prekopiranih programov in zvo~nih cedejk ter plo{~ CDR s posnetki MP3, gusarskih videokaset in zapisov DIVX najnovej{ih holly-woodskih filmov, ki niso za~eli igrati niti {e v ZDA. Mitinska tr`nica digitalnih dobrot na zvrhanih klopeh, okra{enih z `ivobarvnimi oglasnimi napisi, je samo eno od »~rnih trgovskih sredi{~« v Rusiji, Ukrajini, Belo-rusiji in v drugih dr`avah Vzhodne Evrope ter v ve~ini Azije, zlasti v Indoneziji in na Kitajskem. Skrivno mno`i~no kopiranje avtorskih izdelkov ter njihovo razpe~evanje na debelo in prodajanje na drobno se je v zadnjih petih letih mo~no razbohotilo v revnej{ih delih sveta. Za kriminalne zdru`be je kopiranje postalo eno od pomembnih virov zaslu`ka, za revne dr`avljane pa edina pot do sodobnih programskih izdelkov ali naj-novej{e glasbe in filmov. Za programsko piratstvo ve skoraj vsak, ki se malo bolj ukvarja z ra~u-nalni{tvom, saj lahko hladno vojno med protizakonitimi razpe~evalci in zdru`enjem BSA (Business Software Alliance) spremljamo `e najmanj desetletje, hkrati pa je tudi pri nas `e lepo {tevilo ljudi vsaj enkrat v svoji pe-cejevski karieri `e namestilo program, ki so ga dobili iz sumljivih logov. Dolgo ~asa pa boj proti piratom za ve~ino davkopla~evalcev in dr`avnih ustanov po svetu res ni bila najpo-membnej{a dejavnost. Po napadu islamskih teroristov na ZDA 11. kimavca 2001 pa se je odnos do tatov avtorskih pravic precej zaostril. Prav v zadnjih mesecih so namre~ zahodne vlade za~ele obto`evati programske in glasbene pirate, da so del gospodarskega stroja teroristi~nih zdru`b, s ~imer pa se vsi strokovnjaki ne strinjajo. Programske pirate so za~ele zahodne policije mno`i~no aretirati, v zvezi s tem pa je bila najbolj odmevna svetovna racija v skupini Drink-OrDie. V za~etku lanskega decembra so cariniki, to`ilci in policisti hkrati izvedli ve~ kakor sto hi{nih preiskav v ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji ter na Norve{kem in Finskem, da bi razbili krekersko omre`je DrinkOrDie, ki je pred {estimi leti zaslovelo s tem, da je odstranilo za{~ito takratnemu Microsoftovemu paradnemu izdelku - Windowsu 95. Glede na izjave nekaterih ameri{kih organov pregona in izvedencev za protipiratski boj je bilo prvi hip sklepati, da so na sledi zlo~inski organizaciji, ki je skoraj enako nevarna kot teroristi~no omre`je al-Kaida skrivajo~ega se Osame bin Ladna. (Naj na hitro pojasnim: hekerji so ra~unalni{ki strokovnjaki, ki posku{ajo prodreti v za{~ite-ne sisteme in omre`ja, da bi se pri tem ~esa nau~ili in se pred vrstniki dokazali; krekerji pa so tisti hekerji, ki to po~no tudi zato, da bi s kriminalno dejavnostjo zaslu`ili.) Ame-ri{ka carinska slu`ba je opisovala ~la- ne te skrivnostne kibernetske organizacije, razpr{ene po vsem svetu, kot »spe~e agente«, ki naj bi bili pripravljeni, da kadar koli razbijejo za{~ito najnovej{ega operacijskega sistema ali programa za obdelavo slik. Mednje naj bi sodili tako golobradi {tu-dentje, ~astitljivi profesorji in poklicni skrbniki ra~unalni{kih sistemov kot tudi priznani poslovne`i, vrhunski programerji, bogati borzni svetovalci in brezimni dr`avni us-lu`benci. Po 11. septembru pa vidijo ameri{ki strategi protiteroristi~nega boja - vsaj uradno - veliko nevarnost tudi v piratskih in krekerskih skupinah, saj jih sumijo, da denarno izdatno podpirajo teroristi~na omre`ja in organizirane kriminalne zdru`be. S tem naj bi tudi {kodovali tako lastnikom avtorskih pravic - programskim hi{am - kot tudi svojim dr`avam. Te namre~ ZDA zaradi neuspe{nega varovanja avtorskih pravic kaznujejo s tr`nimi in ban~nimi sankcijami. A tudi ra~unalni{kim telebanom je jasno, da bodo kljub naporom krajevnih oblasti in pritisku zahodnih ve~nacionalk nezakonite tr`nice v Petersburgu, [anghaju in Bangkoku delovale {e naprej, saj so za sivo gospodarstvo nadvse pomembne. Zahodne dr`ave in zlasti ZDA sicer lahko grozijo s sankcijami manj{im dr`avam, vpra{anje pa je, kako mo~no lahko v svetu »realpolitike« pritisnejo na veliko Rusijo ali Kitajsko. Njiju nujno potebujejo pri oblikovanju ohlapne, vendar ob{irne protiteroristi~ne koalicije, ki zagotavlja svetovno legitimnost vojni proti teroristom. Dokler bo povpre~ni Rus zaslu`il 300 evrov na mesec, je o~it-no, da si ne bo mogel privo{~iti naj-novej{ega sistema Windows XP Professional, ki stane skoraj toliko kot njegova pla~a. Na Kitajskem pa so povpre~ni dohodki {e vsaj {tirikrat manj{i. Poleg tega je v obeh dr`avah precej `ivo »socialisti~no« razmi{lja-nje mno`ic, da je naravnost ostudno, kako naj bi bogati kapitalitisti~ni Zahod posku{al izsiliti pla~ilo za avtorske izdelke od ljudi, ki po na{ih merilih `ivijo skoraj kot bera~i. Kot trdijo poznavalci teh revnih velikanov, so njihovi dr`avljani {e vedno svéto prepri~ani, da imajo vso moralno pravico do kupovanja piratskega blaga. DAVID PAHOR 01 GIELDA ENERGII SA (http://www.polpx.pl) V tem koti~ku se ne ozremo pogosto po vzhodnoevropskih spleti{~ih, zato naj to storimo danes. Gielda Energii je delni{ka dru`ba, ki je 7.decem-bra 1999 za~ela delovati kot poljska organizacija za trgovanje z elek-tri~no energijo in za nadzorovanje njene dobave. Spletni kraj je oblikovan s pravokotnimi modrimi obrobami, ki uokvirjajo osrednje vsebinske strani. Na zgornji vodoravni obrobi je glavni meni s povezavami Upravni odbor, Predstavitev podjetja, Trgi, Predpisi ter Konference in Te~aji. Na glavni strani, ki je na voljo tudi v angle{~ini, je seznam naj-zanimivej{ih besedil, od opisa poljskega in vzhodnoevropskega energetskega trga, do ~lanka o terminskih poslih z elektriko. V desnem stranskem stolpcu glavne strani so naslovi najbolj sve`ih novic. Leva nav-pi~na pasica pa vsebuje dodatne menijske izbire, med katerimi je za be`nega obiskovalca najbolj zanimiva Tiskovno sredi{~e. To vsebuje kakih trideset novic, vendar ne premore iskalnega polja po polnem besedilu arhiva, kar je {koda. Cilji borze Gielda Energii naj bi bili oblikovanje odprtih in preglednih pravil za trgovanje z elektri~no energijo na Poljskem, omejevanje finan~nega tveganja udele`encev, zmanj{evanje stro{kov trgovanja in zagotavljanje polnega zbira borznih transakcij. Prvo tr`no podro~je, za katerega je Gielda Energii zagotavljala storitve, je bila borza za en dan vnaprej, ki je sestavljena iz 24 neodvisnih pod-trgov. Na njih lahko udele`enci samostojno in avtomatizirano kupujejo in prodajajo elektriko. Po drugi strani pa poljska borza nadzoruje tudi izvajanje terminskih pogodb za dobavo elektri~ne energije, s katerimi prodajalec jam~i, da bo dobavil elektriko v vnaprej dolo~enem ~asu in po zagotovljeni ceni, kupec pa jam~i, da bo to elektriko tudi pravo~asno pla~al. Dru`ba Gielda Energii uveljavlja tudi pravila za enakopravno delovanje vseh udele`encev trga in tudi omogo~a mednarodno trgovanje z elektriko v povezavi s tujimi borzami. ZAVRTIMO AVTOMOBILČEK! (http://www.cycore.com) Marsikateri ljubitelj avtomobilskih salonov se je verjetno že kdaj vprašal, zakaj mora zapustiti udobni kavč in paket nikšičkega piva ob njem, s težavo zapeti preozke hlače in se podati v hladno zimsko popoldne, najbližjemu avtotrgovcu naproti. Zakaj si ne bi mogli z vseh zornih kotov ogledati predmet skritega poželenja v vsej njegovi pločevinasti iskrivosti kar na domačem monitorju? Prav to so se pred leti vprašali pri ameriški družbi Cycore, ki je danes eno od vodilnih podjetij za prikazovanje trirazsežne (3-D) grafike v spletu. Kaj potrebujemo, da bi si lahko s PCjem ogledujemo podobo zanimivega industrijskega izdelka, stavbe ali naprave? K sebi moramo po Internetu prenesti vtični programček (plug-in) Cult3D, ki je trenutno na voljo za Internet Explorer, Microsoft Office in Adobe Acrobat. Potem moramo samo še skočiti do galerije (http:llwww.cult3dcomlga.Uery), ki hrani modele 3-D mobilnih aparatov, avtomobilov, računalnikov, pločevink, vesoljskega čolniča ali celo notranjosti galerije »Piazza di musica«. V tej lahko izbiramo med glasbeno spremljavo Vivaldija, Mozarta, Verdija in Bacha ... Pa pustimo minljivo umetnost! Denimo, da smo svetovljanska ženska z obilo dobrega okusa in se zanimamo za avtomobilček toyota yaris. Dovolj je, da kliknemo na sličico vozila v galeriji, in že bo brskalnik naložil slikovne podatke. Z ogledovalnikom Cult3D lahko nato izberemo še barvo in zunanjo opremo avtomobila. No, malce se le moramo ukvarjati še z miško: z njeno levo tipko yarisa vrtimo, z desno tipko vanj ali iz njega zumiramo, s pritiskom na obe tipki pa ga premikamo. Kdo bi si še želel lomiti dolge, nalakirane nohte na zahrbtnih kljukah pravega avtomobila! 53 inki dr. Franca @lahti~a Nevede zaplaval v dru@bi s krokodili Priznani strokovnjak, dr. Franc @lahti~, vodja oddelka za elektrarne na Elektroin{titutu Milan Vidmar, med dopustom znan tudi kot svetovni popotnik, nam je zaupal srhljive podrobnosti iz enomese~nega popotovanja po Avstraliji, kjer so po`ari obi~ajni, krokodilji ugrizi pogosti, opali redki, bumerang pa se ne vra~a. Za povrh pa tja hodijo {e Japonci ~astit granitno goro. D 54 r. Franc @lahti~ je decembra 2001 v prostorih EIMV pripravil zanimivo, `e dolgo te`ko pri~akovano predavanje o Avstraliji, kjer je lani avgusta pre`ivel svoj dopust. Vedo`eljni poslu{alci smo se zbrali okrog ~etrte ure popoldan in nestrpno pri~akova-li zanimivosti iz de`ele bumerangov, kengurujev, ka~ in opalov. Beseda je stekla in prav kmalu smo se skozi projicirane slike na platnu zna{li na Brniku, kjer se je potovanje v Avstralijo v zgodnjih jutranjih urah za~elo. ODHOD Dr. @lahti~ pripoveduje: »Z `eno in svojim sinom vzhi~eno opazujem sinje modro gorenjsko nebo, ki ga o`arjajo rde~i `arki vzhajajo~ega sonca. Zares, o~etnjava je najlep{a in naj-dra`ja, ko se jo zapu{~a. Po opravljenih letali{kih formalnostih {e zadnji pogled na »matkurjo«, nato pa kon~no vzletimo na na{o 12 ur in pol trajajo~o pot s prestopanji v Zürichu in Kuala Lumpurju do Darwina v Avstraliji. Z `eno modro prespiva ~as na letalu, medtem ko najin sin Tadej izkori{~a prednosti sodobne letalske tehnologije in se do jutra zabava z risankami.« MALEZIJA »Po prestopanju v Zürichu pristanemo v Kuala Lumpurju, kjer pre`ivi-mo en dan, ~akajo~ let naprej do Darwina. Udobno se namestimo v bli`njem hotelu, kjer sine zaradi stranskih u~inkov no~nega bedenja ob risanih filmih zaspi kot ubit. Ob~udovanje tega eksoti~nega velemesta nasprotij, razvijajo~e se ra~unalni{ke industrije in neverjetne me{anice islamsko-zahodne arhitekture nam nekoliko skvari sonce, ki je tako reko~ ugasnilo; nebo sivijo dimni oblaki oddaljenih po`arov nekje globoko v d`ungli.« Dr. @lahti~ ob tem srkne po`irek iz kozarca, se previdno ozre na uga{ajo~o svetlobo zimskega dne nad prometno Tr`a{ko cesto, kot bi se bal, da se bo prav tedaj vnelo {e bli`nje Ministrstvo za promet, in hitro prestavi na naslednjo fotografijo, nadaljujo~: »Moje mestno kri`arjenje se kon~a ob peti uri popoldan, ko za~ne de`evati za pol ure, kar pa je v teh vro~ih tropskih predelih obi~ajno. Zve~er z `eno prebudiva sina, ki je `e pripravljen na novo dozo risank na naslednjem letalu.« Gora Uluru, za domorodce svéta, za turiste pa najve~ji granitni monolit na svetu. 63 AVSTRALIJA - DARWIN »Po nekaj urah leta prispemo v mesto Darwin na severu te znamenite srednjeve{ke Nepoznane de`ele, Terre incognite, kjer imajo avgusta zaradi lege na ju`ni poluti zimo. Najprej najamemo na{ novi dom, klimatizirano avtoprikolico z orja{kimi odbija~i za precej pogoste nalete `ivali in za~nemo popotovanje po levi strani {irokih, ravnih avstralskih cest. Seveda me stroka tudi v teh kriti~nih trenutkih prilagajanja novim okoli{~inam ne zapusti: takoj opazim podvojene elektri~ne in{talacije v avtomobilu, kar je pravzaprav nujno, saj avtomobilski servisi v teh pu{~avah niso ravno vsakdanji pojav.« OD DARWINA DO ALICE SPRINGSA »Z avtodomom se odpravimo na dolgo pot proti jugu mimo Alice Springsa do gore Uluru. Ob poti `e kmalu nepri~akovano naletimo na kamele, ki so jih prvi kolonisti pripeljali iz bli`njega vzhoda, zatem pa {e na znamenite dinge, ki so pravzaprav pred tiso~ leti podivjani psi iz Indonezije. Seveda ne moremo prezreti tudi legendarnih kengurujev, ki dosegajo velikosti od deset centimetrov pa vse Sicer ljubke koale so lahko v ~lovekovem naro~ju precej neprijetne. ¦! do dveh metrov, ter slabovidne koale, ki pa jih ni pametno jemati v naro~je, kot ugotovi moj sin, ki do`ivi bli`nje sre~anje z njihovimi iztrebki. No~i pre`ivljamo skupaj z drugimi cestnimi potovalci v avtokampih ob cestah. Avstralci so prijazni, odprti ljudje in tudi sami pogosto ve~ mesecev kri`arijo po svoji domovini z av-toprikolicami. Vro~ina je ~ez dan res pasja, o obljubljeni zimi pa nobenega sledu. Temperature se v pu{~avi podnevi dvignejo do 40 stopinj, pono~i pa se spustijo vse do ni~le. V na{i dru`ini smo vsi navdu{eni kopalci, zato v dobri veri izkoristimo prav vsako ohlajanje v prijetnih tolmunih in jezercih ob poti. Toda `e naslednji dan nas doma~ini v avtokampu posvarijo pred krokodili, ki da se tam radi hladijo. Mimogrede nam {e omenijo, da imajo te orja{ke mrcine, ki prebivajo tako v sladkih kot tudi morskih vodah, mo~ ugriza nad tono in pol. ^eprav so od dale~ videti zelo okorno in po~asno, jim naiven sprehajalec, ki nenadoma tr~i ob njih, celo na suhem ob obali nikdar ne uide. Plavalno navdu{enje nenadoma splahni, zato se namakanju v prihodnje iz varnostnih razlogov raje izognemo. V naslednjih dneh se na{e za~udenje le {e pove~uje. Prehitevamo orja{ke trinadstropne tovornjake s po tremi prikolicami za prevoz `ivine, drvimo skozi ve~ po`arov, ki so tu povsem obi~ajen naravni pojav, se previdno izogibamo strupenim ka~am, sre~uje-mo nenavadne kolesarje, ki kolesarijo kar le`e, jaz pa, povsod zvest svoji slu`bi, ob~udujem `elezne 6 kV daljnovode, ki so odporni proti ognju.« ALICE SPRINGS »Nazadnje le prispemo do najpo-membnej{ega mesta v notranjosti Avstralije, do Alice Springsa. Tu ob~udujemo najdra`ji opal v Avstraliji, ki stane, prera~unano, neverjetnih 40.000 mark. V muzeju si ogledamo tudi slavno avstralsko oro`je, bume-rang, ki pa se v izvirni izvedbi sploh ne vrne k metalcu. Kljub slove~emu avstralskemu pivu, pa so alkoholne pija~e te`ko dosegljive in jih prodajajo le v posebnih trgovinah pod skrbnim nadzorom.« Ob tem se popotnik iz Avstralije hva-le`no ozre na bli`njo mizo, kjer se bo~ijo polne steklenice vina, ki so v dolini {entflorjanski vedno in enakopravno lahko dosegljive za vse. Pomirjen nadaljuje: »V bli`ini gore Uluru je veliko rezervatov domorodcev, Aboriginov, vendar z njimi nimamo sre~e, saj so zaradi dolgoletnega zatiranja in preganjanja s strani dr`ave zelo nezaupljivi. Kjerkoli jih sku{amo fotografirati ali se jim prib-li`ati, se nam takoj umaknejo. Poleg sovra{tva in nezaupljivosti do evrop- 55 skih pri{lekov jih pesti tudi visoka El 1990-2 stopnja alkoholizma. Aborigini so, podobno kot Indijanci v Severni Ameriki, {e ena `alostna slika zatiranja avtohtonega prebivalstva zaradi kolonialnih interesov.« OD ULURUJA DO TOWNSVILLA »Uluru je najve~ji granitni monolit na svetu, visok okrog 900 metrov, po obsegu pa meri kar devet kilometrov. Za domorodce je kraj sveta gora in ko se nam po nekaj dneh ~akanja le uspe prebiti na vrh, za~udeni opazujemo vrsto Japoncev, ki v belih rokavicah spo{tljivo ~astijo sveto goro. O~itno se je monolitni kult `e povsem inter-nacionaliziral. Sedaj se vrnemo del poti nazaj, nato pa zavijemo na dolgo pot proti vzhodu prek pu{~av Severnega teritorija in Queenslanda do tihomorskih obal ob Townsvillu. V muzejih ob poti spo{tljivo zremo v orja{ka okostja dinozavrov, ki so tu `iveli pred 70 milijoni let. Po dolgi in naporni vo`nji, po hladnih, stra{nih {umov polnih no~eh in neskon~nih pustih {irjavah le prispemo v Townsville.« OD TOWNSVILLA DO SYDNEYJA »Ob vzhodni obali, polni koralnih grebenov, krokodilov, morskih psov in kitov, nato potujemo proti jugu mimo Brisbana do najve~jega avstralskega mesta, Sydneyja. Tu nas `e navsezgodaj presenetijo nadebudni sur-ferji, ki `e ob jutranji zarji veselo »{portajo« v morju z 10 stopinjami Celzija. Ko pa prilezejo iz vode, se iz-ka`e, da so vsi pobje nad 45 let in da se po jutranji osve`itvi odpravijo v slu`bo. V Sydneyju se ~udimo {e svetovno znani operi v obliki {koljke, orja{ke-mu stadionu za kar 140.000 ljudi, malo manj pa nas razveseli obilno de`evje, ki pospremi tudi konec dopusta in vrnitev v rodno de`elico pod Triglavom, kjer me novi »{tromarski« podvigi `e `eljno pri~akujejo.« S temi besedami, podkrepljenimi z valom ploskanja, se je predavanje tudi kon~alo. Dr. @lahti~u `elimo v prihodnje {e veliko uspe{nih potovalnih podvigov po svetu in {e kak{no tako zanimivo predavanje. In Terra incognita je za nas, poslu{alce, slednji~ le postala Terra cognita. 56 ROBERT JAKOMIN Besede NAPISANO OSTANE Decembra so v poslovni stavbi Elektra Gorenjska na posebni promocijski prireditvi predstavili knjigo Elektro Gorenjska 1990-2000 kot pravi kronolo{ki almanah, ki je nastal z `eljo, da bi prihodnjim rodovom ohranili bogato zgodovino elektroenergetike. Na prireditvi je odgovorni urednik Drago Papler med drugim izrazil tudi naslednje misli: »Knjigo odprite, naj se izrazim po elektri~arsko - pri`gite lu~! Sprejmite jo medse. Je trajen dokument ~asa in spomina. Je lu~, ki ne bo ugasnila.« K njiga Elektro Gorenjska 1990-2000 je `e tretje tovrstno delo, saj sta pred njo v zadnjih dvajsetih letih nastali dve publikaciji. Kot je v uvodu zapisal mag. Drago [tefe, direktor podjetja Elektro Gorenjska, so se pred dvema desetletjema odlo~ili, da ob prelomnici desetih let zapi{ejo tisto najpomembnej{e, kar se je dogajalo z njihovo dejavnostjo - to je distribucijo in proizvodnjo elektri~ne energije. V obdobje zadnjih desetih let pa sodi tudi prelomnica tiso~letja. Pri pisanju knjige so kot avtorji posameznih ~lankov sodelovali Drago Papler (Stoletje elektrike, Decenij devetdesetih v elektro kroniki, Male hidroelektrarne, Prizadevanja za bodo~i razvoj tehnologije, delovnih odnosov in sistema), mag. Matija Nadi`ar (Teh-nolo{ki razvoj distribucije Gorenjska), Marjan Jerele (Vodenje distribucijskega elektroenergetskega sistema), Toma` Jamnik (Gradnja elektroenergetskih objektov), Mitja An`ej (Prevzem in poraba elektri~ne energije), Marjan Porenta (Poslovno informacijski sistem), Majda Kova~i~ (Organiziranost, kadrovanje in dru`beni standard) in Ivanka Jelenc (Ekonomski polo`aj). Knjiga vsebuje 132 barvnih strani z 21 zaokro`enimi temami, ki so podkrepljene s 70 fotografijami, 10 podatkovnimi preglednicami in 14 grafikoni. Iz{la je v 1500 izvodih, formata B5, izdajatelj in zalo`nik je Elektro Gorenjska. Te -matsko je povezana z dvema prej{nji-ma publikacijama in na naslovnici prikazuje pomembno gorenjsko regijo v slovenskem prostoru, na zadnji strani pa proizvodnjo ter distribucijsko, upravljalsko in tr`no dejavnost Elektra Gorenjska. Nastanek knjige je posnet tudi na video filmu, so~as-no pa je iz{la {e elektronska razli~ica knjige na zgo{~enki. Sicer pa je celoten projekt zastavljen kot nekak{en vodnik podro~ij, ki `e dajejo usmeritev prihodnjim tovrstnim publikacijam. Kot je na predstavitvi povedal odgovorni urednik Drago Papler, je omenjena knjiga odraz marketin{kih prizadevanj, da bi s prikazom minu- 06 lega dela zgodovinsko, strokovno in argumentirano prikazali tehni~no stroko, znanje in odnos podjetja do poslovnih partnerjev pri oskrbi s kakovostno in zanesljivo elektri~no energijo. Njihova vizija je jasna in modra kot izdana knjiga, ki daje informacije, kaj znajo in zmorejo. Informacijski in prodajni marketing sta podro~ji, ki se jih bodo {e bolj poglobljeno lotili, saj sta nedvomno celovito povezani, kar ka`e poslovno leto 2001 z dogodki pri odpiranju trga z elektri~no energijo. Papler je dejal, da je knjiga namenjena aktivnim in upokojenim sodelavcem, pa tudi institucijam, poslovnim partnerjem in upravi~enim odjemalcem elektri~ne energije. Je most med podjetjem in ljudmi, ki so ga marljivo ustvarjali od za~etnih in nadaljnjih obdobij elektrifikacije, pa vse do prihodnje celovite marketin{ke ponudbe prodaje elektri~ne energije in kompleksnih storitev projektiranja, in`eniringa, novogradenj, telekomunikacij in informacijskih procesov. V knjigo je vtkano delo ljudi, generacij, njihove usode, prizadevanja in vizionarska perspektiva njihovih hotenj. Pri tem je Papler posebej omenil znana imena zaslu`nih osebnosti in nekaterih `e pokojnih sodelavcev. V sklepnem delu predstavitve je citiral latinski pregovor: »Besede preminejo, kar je Mag. Matija Nadi`ar (na levi), Majda Kova~i~ in Drago Papler med predstavitvijo knjige Elektro Gorenjska 1990-2000. ot je Drago Papler zapisal v knjigi Elektro Gorenjska 1990-2000, distributerji vsak dan povezujejo nitke med ljudmi, fizi~no z vodniki in kabli, v duhovnem pomenu pa s komunikacijo in odnosi. Novi ~asi zahtevajo od zaposlenih {e ve~jo pozornost, da prisluhnejo in razumejo potrebe vsakega odjemalca. Pri tem `elijo postati skupnost ustvarjalnih, motiviranih, strokovnih ter produktivnih sodelavcev in soupravljalcev dru`be. Omogo~iti `elijo tako delovno okolje, kjer zaposleni v ciljih delni{ke dru`be prepoznavajo tudi lastne cilje in mo`nosti za osebni razvoj. @elijo raz{iriti njihovo pozicijo na trgu. Sicer pa bo blagovna znamka »zelene elektrike« podjetja Elektro Gorenjska podprta tudi po odprtju energetskega trga v novem tiso~letju s kakovostnimi in konkuren~nimi storitvami. Strate{ka usmeritev 21. stoletja bo stalna raziskava in analiza trga. napisano, ostane.« Sicer pa je omenjena knjiga iz{la v zelo kratkem ~asu. Od 26. oktobra lani, ko se je prvi~ sestal pet~lanski uredni{ki odbor, do sredine decembra so uresni~ili celotno delo pri zasnovi, pripravi prispevkov, uredni{ki obdelavi, korekturah, oblikovanju in tisku. Na predstavitveni prireditvi se je Papler zahvalil ~lanom uredni{kega odbora ter avtorjem prispevkov in fotografij. Posebej je omenil pobudnika za nastanek publikacije direktorja Elektro Gorenjske mag. Draga [tefe-ta, leto{njega nagrajenca Mestne ob~ine Kranj, in svojo desno roko pri tehni~ni pripravi knjige mag. Matijo Nadi`arja, leto{njega Vidmarjevega nagrajenca. MIRO JAKOMIN 57 v 58 ZVONKU BARLU Leto ima {tiri letne ~ase in se v zimi poslovi od nas. To je krog `ivljenja v naravi, ki ga sprejemamo, in tak{en je tudi krog vsakega `ivljenja ~loveka, da se poslovi v svoji zimi. Toda ta zimski ponedeljek, 14. januarja 2002, {e ni pomenil zime za na{ega sodelavca Zvonka Barla, in nedoumljivo je, da se je `ivljenje zanj kon~alo {e v ~asu ustvarjalne mo~i, nenadoma in brez slovesa. Misli vseh nas sodelavcev so se ustavile in se zazrle nazaj z iskanjem odgovora, ki ga ni, in to je {e posebej bo-le~e, ker bo za vedno ostal spomin, zakaj se je moralo ustaviti `ivljenje in delo tako plemenitega ~loveka. Zvonko Barl se je zaposlil pri Elektro Slovenj Gradec leta 1972, po kon~ani srednji teh-ni~ni {oli elektro smeri – jaki tok v Mariboru. Ni naklju~je, da si je izbral poklic v elektroenergetiki. S tem je rasel in `ivel `e od mladih let. O~e, brat in stric so delali oziroma delajo v tem poklicu, z vso predanostjo, delovno vnemo in z velikim ob~utkom pripadnosti podjetju. In tak{en je tudi bil Zvonko Barl. Opravljal je raz- li~na dela v oddelku za obratovanje. Najprej kot tehnik v obratovanju, potem pa kot tehnik za pripravo dela, tehnik v komandnem centru, tehnik za izra~una-vanje obratovalne pripravljenosti naprav, tehnik za poslovanje z ve-leodjemalci v pogledu priklju~it-ve, vodja vzdr`evalnih del visokonapetostnih naprav. Raz-li~ne izku{nje, sposobnost in marljivost so bile podlaga za napredovanje in nazadnje je delal kot pomo~nik vodje obmo~ja Slovenj Gradec. Sodelavci smo ga poznali kot delu predanega ~lo-veka, z izrednim poznavanjem vseh elektro energetskih naprav na svojem podro~ju in obmo~ju, z urejenimi odnosi s strankami in poslovnimi partnerji in urejenimi odnosi s sodelavci. Veliko so mu pomenili ~love{ki odnosi, ki jih je negoval na vseh ravneh. Nepozabni sta bili njegova odkritost in hudomu{nost, s katero je velikokrat popestril in razveseljeval svojo okolico. Vedno je tudi bil pripravljen pomagati vsakomur, pri delu in v osebnih te`avah. Poleg dela je v preteklih letih sodeloval v razli~nih organih in organizacijah podjetja ter pri organizacijah razli~nih {portnih prireditev. Ustvaril si je topel in ljube~ dom z `eno Vikico in sinovoma Bo{tjanom in Dejanom, ki nadaljujeta delo in {olanje v elektroenergetski stroki. Njegova velika ljubezen, in prav tako ljubezen njegove dru`ine, so bile tudi planine. Te`ko je vsako slovo, najte`je je, ~e ne najde{ pravega odgovora in pravih besed, spomin na Zvonka Barla pa bo `ivel v na{ih mislih in srcih. @elimo mu miren po~itek v bli`ini ljubljenih do-ma~ih in med Ur{ljo goro in Pohorjem. SODELAVCI ELEKTRO SLOVENJ GRADEC TOMISLAVU NOVAKU -TOMICI Ob izteku prvega leta novega ti-so~letja in v ~asu veselega pri~akovanja bli`njih praznikov se je v na{a srca naselila `alost ob novici, da se je za vedno ustavilo plemenito srce o~eta, mo`a, prijatelja in sodelavca Tomislava Novaka – Tomice. Zbrali smo se, da zadnji~ izka`emo na{e spo{to-vanje dragemu Tomici in se ozremo na njegovo `ivljenjsko pot, ki se je pri~ela pred 73. leti na son~nem otoku Kor~uli in sklenila v mrzli zimi tukaj v Selnici. Tomica se je rodil 11. julija 1928 v kraju Vela Luka na otoku Kor~uli. Tu je pre`ivljal svojo mladost in tu ga je zatekla vojna vihra, ki je dodobra zaznamovala njegova mlada leta. Aktivno se je vklju~il v NOV, {e pred kapitulacijo Italije. Po osvoboditvi je kon~al elektrotehni{ko {olo v Splitu. Kratek ~as je slu`boval v Minelu v Beogradu, od koder je bil jeseni 1948 preme{~en na elektrarno Falo. Hitro se je v`ivel v novo okolje in s pridom izkori- stil ponujeno prilo`nost za strokovno in tudi vsestransko osebnostno rast. Svojo poklicno kariero je za~enjal v ~asu, ko je nastajal slovenski elektroenergetski sistem in ko so se s hitrim tempom gradile elektrarne na Dravi. Od pogonskega tehnika je napredoval do vodje izmene. Gradnja novih elektrarn mu je bila velik strokovni izziv, zato se je leta 1954 zaposlil pri gradnji HE Vu-hred in po njenem dokon~anju {e pri gradnji HE O`balt. Ko je bila tudi ta dograjena, je postal njen obratovodja in nato leta 1963 vodja elektrarne, kar je bil vse do svoje upokojitve leta 1977. Predano delo in velika strokovnost sta bila opa`ena in cenjena v podjetju Dravske elektrarne Maribor, pa tudi v okviru elektrogospodarstva Slovenije in Jugoslavije. Deloval je v {tevilnih strokovnih in samoupravnih organih, kjer so mu bile zaupane najodgovornej{e funkcije na vseh ravneh, celo na zvezni, saj je bil en mandat predsednik upravnega odbora Jugela, to je zdru`enja jugoslovanskega elektrogospodarstva. Z enako mero zavzetosti se je posve~al tudi problemom in potrebam krajev, na obmo~ju katerih le`ijo elektrarne. Deloval je v organih krajevnih skupnosti in ob~in v delu dravske doline od Maribora do Radelj. Tukaj v Selnici si je ustvaril dom in dru`ino in se aktivno vklju~il v dela krajevne skupnosti in organizacije ZB NOV ter {tevilnih drugih organizacij. Njegova pomo~ je bila povsod zelo za`elena. Probleme je znal re{evati na strpen, nekon-flikten na~in. Vsi se ga bomo spominjali po izredni kultivira-nosti, toplini in {armom, po blagi dalmatinski du{i. Tudi v trenutkih sprostitve smo bili radi v njegovi dru`bi, znal nas je razvedriti, tudi z milozvo~no pesmijo svojega rodnega kraja. Njegovo {iroko srce je utripalo za vse nas, za dru`ino, sodelavce in prijatelje in vendar je v njem ostal del~ek, ki je utripal samo za njegovo rodno Kor~ulo – Velo Luko. Ohranil je ko{~ek svojega doma, kamor se je vedno rad vra~al. Po upokojitvi pa je tu pre`ivljal poletja. Tudi mi sodelavci smo se navezali na ta kraj. Tu smo zgra- dili po~itni{ki dom, kjer smo zelo radi pre`ivljali dopust. Ob slovesu se mu v imenu sedanjih in `e upokojenih sodelavcev Dravskih elektrarn, v imenu organizacije ZB NOV, v imenu Sel-ni~anov, znancev in prijateljev zahvaljujem za vse, kar je dobrega storil. @alostni smo se poslovili od njega, {e dolgo pa nas bo grel lep spomin nanj, in hvale`ni smo, da ga je `ivljenjska pot pripeljala med nas, da je z vsem »`itjem in bitjem« obogatil tudi nas. Pogre{ali ga bomo. KRISTIJAN MRAVLJAK FRANCIJU MIKLAVtJlCU Zelo nas je pretreslo, da nas je nepri~akovano in mnogo prezgodaj v 48. letu zapustil vesten in deloven sodelavec in`. Franci Mi- klav~i~. Trenutek nesre~nega petka, 7. decembra, je pretrgal `iv-ljenjsko pot in neusmiljena kruta resnica ga je iztrgala od svoje dru`ine in na{ega delovnega okolja v Elektro Gorenjski. [e uro pred tem je kot natan~en in dosleden dal kot idejni o~e novega distribucijskega centra vodenja zadnja navodila. Pred iztekom delovnega ~asa so se pri~akovanja prihodnjih izzivov in bli`ajo~ih se vedrih novoletnih sre~anj nenadoma in za vselej ustavila. Nemo nas je popoldne presunila novica, da ga ni ve~ med nami. Rojen je bil 18. avgusta 1953. leta na Mlaki pri Kranju. Zelo zgodaj v otro{kih letih je zgubil mamo Marijo in to izgubo je kljub o~etovi skrbi in skrbi dru`ine te`ko nosil v sebi. Bolj vase zaprt in miren se je poglobljeno loteval pridobivanja znanj `e v osnovni {oli in kranjski gimnaziji, kjer je bil vedno zelo uspe{en. Franciju je bila elektrotehnika tako reko~ v genih, saj sta njegov o~e in stric do upokojitve uspe{no delala na tem podro~ju. Julija 1977 je dokon~al {tudij elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani, diplomiral je na temo za{~ite elektroenergetskih naprav pri prof. dr. Antonu Ogorevcu. Hvale`en je bil do-ma~im, da je imel mo`nost {tu-dija, ki mu je ogromno pomenil. Bil je prizadeven, izobra`evanja se je loteval resno, kot marljiv je {tudij kon~al leto dni pred svojo generacijo. V Elektro Gorenjski se je zaposlil 28. marca 1977 kot projektant elektroenergetskih naprav. Risarsko delo mu ni najbolj ustrezalo, vendar se je trudil in ga uspe{no opravljal. Iskal je bolj tehni~ne izzive in prilo`nost se mu je ponudila z majem 1982, ko je bil imenovan za organizatorja avtomatske obdelave podatkov ter izdelovanje programske opreme za potrebe centrov vodenja, s poudarkom na uvajanju novih tehnologij ter modernizacije. Svoje delo je jemal izjemno resno. Rezultat je procesno informacijski sistem centra vodenja, katerega je zasnoval, ga izvedel in nato vzdr`eval. Njegovo delo je bilo ve~ kot uspe{no, kar dokazuje nemoteno obratovanje distribucijskega centra vodenja Elektro 59 zanimivosti Gorenjska. Življenjski motiv mu je bila postavitev sodobne tehnološke ravni vodenja 80-tih let ter nov izziv idejna zasnova in postavitev najnovejšega DCV Elektro Gorenjske v nastajanju v zadnjem obdobju. Z novo reorganizacijo je 1. januarja 2001 prevzel vodenje službe za tehnične zadeve v poslovni enoti za upravljanje distribucijskega omrežja Elektro Gorenjska. Delo je bilo zahtevno, vendar ga je z močno voljo, strokovnim znanjem in vnemo zelo uspešno opravljal, čeprav je včasih ugotavljal, da ni rojen vodja. Sodelavci smo ga ravno zaradi njegove skromnosti zato še toliko bolj spoštovali. Leta 1980 se je poročil z Mojco, rodili ste se jima hčerki Majda in Tina, katerih se je zelo veselil. Z Mlake so se preselili v Stražišče, vendar ga je srce vleklo nazaj v rodni dom, njegov rodni kraj Mlako. Preuredil je staro hišo mladosti, oče Franc z družino in sinom Silvom in hčerko Mojco pa je živel v soseščini. Rad je zahajal v hribe in v toplice, posebej v Lendavo. Na poti domov se je rad ustavil pri svojih prijateljih. Poskusili so kozarček dobrega vina iz Kapele, nekaj ga je vzel s sabo in ga gostoljubno dal na pokušino prijateljem, sodelavcem. Skrbel je za domač vrt, kramljal s sosedi, poleti pa se je zatekal v svoj kotiček pod hladno senco domače trte. Zanimal gaje svet, zadnja tri leta je poletne počitnice preživljal pri teti na francoski Ažurni obali. Bil je razgledan, zato se je še bolj zavedal pomembnosti znanja tujih jezikov. Ob nenehnem spremljanju tehničnih novosti se je lotil učenja angleškega jezika. Prav v zadnjih pogovorih z očetom Francem je poudaril, da hoče popolnoma obvladati angleščino. Zavedal se je pomena nenehnega učenja, takšnega pa je več kot desetletje posredoval tudi kot honorarni pedagog za strokovne predmete na Srednji tehniški in strojni šoli v Kranju. Spoštoval je knjige, bil je pravi knjižni molj, računalnik mu je bil zvest sopotnik pri delu in raziskovanju. Spominjam se jesenskega dogodka, ko mi je razkazoval skrbno in na-"" tančno urejen arhiv Distrubucij- skega centra vodenja Elektro Gorenjske in ohranjene naprave tehniške dediščine ter mi ponudil sodelovanje ... Dolga leta se je moral spopadati z astmo, vendar jo je vedno z optimizmom premagoval. Igral je šah in bil reden član ekipe Elektro Gorenjske na športnih igrah. Rad je plesal, njegov temperament je bil veder, saj je bil rad v družbi. Igral je harmoniko in iz nje izvabljal poskočne ritme, kot je rad tudi hitro vozil, ter nežne melodije, take, kakršno je bilo na drugi strani njegovo umirjeno življenje, ko je zatopljen študiral, premišljeval, snoval. »Ko mi je težko, grem od doma peš na Brezje,« je dejal in odkrito priznal svojo vernost kristjana. Družina je zahajala med skavte, iz katere so se sorodne duše rade družile in skupaj zahajale v hribe, med katerimi je bil Franciju najlepši in najmogočnejši Storžič, ki se dviga nad mlaško panoramo. Kot sinonim misli in idej, v katere je veroval in jim ostal zvest. »-Mi je tako hudo,_ab je prizadeto potožil v turobnih, novembrskih dneh, vendar se ni nikomur zaupal v pogovoru, da bi mu morda odleglo ... Morda, zakaj, če — so žalostni pomisleki, na katere nikoli ne bo odgovora, so splet okoliščin in trenutka, ki ga ne moremo več povrniti. Franci Mi-klavčič je odšel mnogo prezgodaj, spominjali se ga bomo kot strokovnjaka, dobrega in poštenega sodelavca, zvestega prijatelja ter skrbnega moža in očeta. Za njim ostajajo izvedeni tehnični projekti in praznina, ki je ne bomo mogli zapolniti, v čutečih srcih pa spomin in duh na inženirja Francija in Mlačana Frenka. DRAGO PAPLER mm NAJVIŠJA BREZPOSELNOSTI V ZADNJIH 40 LETIH Hrvaška vlada je v začetku januarja predstavila projekt pospeševanja zaposlovanja, s katerim bi zaustavila rastočo brezposelnost, kije decembra lani dosegla najvišjo raven v zadnjih 40 letih. Po podatkih njihovega zavoda za zaposlovanje je bilo konec zadnjega lanskega meseca brez zaposlitve več kot 395 tisoč ljudi. Kot predvideva vladni projekt zaposlovanja, naj bi se v prihodnjih dveh letih zaposlilo skoraj 37 tisoč ljudi, za izpeljavo te optimistične naloge, ki naj bi jo izpolnjevali še do leta 2006, pa bo morata država odšteti 1,2 milijarde kun. (STA) PSKA UNIJA ST PREBIVALSTVA PREDVSEM ZARADI MIGRACIJ Po prvih letošnjih ocenah Statističnega urada Evropske unije Evrostatje živelo 1. januarja vpetnajsterici držav članic 379,4 milijona ljudi, v državah, ki so z novim letom uvedle evro, pa je bilo takrat 305,1 milijona prebivalcev. Skupno naj bi se število prebivalstva v Uniji lani povečalo za 1,46 milijona ljudi oziroma za 3,9promila. To je največje povečanje v zgodovini EU, kipa gaje treba pripisati predvsem migracijskim tokovom. Leta 2001 seje namreč tja priselilo 1,05 milijona ljudi. Najbolj je število prebivalstva zraslo v Luksemburgu, in sicer za 1,3 odstotka, in na Irskem, kjer se je povečalo za 1,2 odstotka, najmanj pa v Avstriji in v Nemčiji — v prvi seje število povečalo za 0,1, v drugi pa za 0,2 odstotka. Prav v Luksemburg se je priselilo največ ljudi, in sicer kar devet na sto prebivalcev, sledijo mu Španija, kamor se je preselilo v povprečju 6,2 ljudi, Irska s 5,2 in Portugalska s 4,9priseljenci na sto prebivalcev. Na repu te lestvice so Belgija (1,8), Finska (1,2) in Francija z enim priseljencev na sto ljudi. Sicer pa ostaja država z največ prebivalci Nemčija, saj živi tam več kot 82 milijonov ljudi, sledijo ji Velika Britanija z dobrimi 60 milijoni, Francija z 59 in Italija z 58 milijoni prebivalcev. V državah kandidatkah pa je v nasprotju z Unijo število prebivalstva v povprečju upadlo, najbolj v Latvi-ji — za 0,6 odstotka in v Bolgariji za 0,5 odstotka. (STA) veselo Novoletno sre^anje ELEKTRA GORENJSKA 2001 P odjetje so ljudje, je moje vodilo. Iz spo{tovanja do na{ih predhodnikov, ki so zaorali ledino v elektrifikacijski dobi in ustvarili mo`nosti za poznej{i in dana{nji razvoj, opisujem njihovo delo in pri~evanja, spoznavam njihovo `ivljenje in poglede. Kot sopotnik sre~ujem znane in neznane obraze preteklega in dana{njega ~asa, ki ga `ivimo in do`ivljamo, se pogovarjam in pi{em o zanimivih sodelavcih, o njihovem poklicnem strokovnem in `lahtnem ljubiteljskem delu. Spoznavam, da se premalo poznamo, da vsak na svoj na~in ob svojem poklicu in delu v sebi skriva vrsto zanimivosti, s katerimi se ukvarja, ki ga pri-vla~ijo in bogatijo. @ivljenje ubira zanimive poti, ki jih do`ivljamo in ki nas navdajajo z razli~nimi ob~utenji. Dajejo pa nam tudi notranjo izpolnitev hotenj, ambicij in `elja, popestru-jejo nam prosti ~as in nas preprosto razveseljujejo na ta ali oni na~in … Odhajajo elektromonterji, tehniki, in`enirji, finan~niki in administrativni delavci. Odhaja generacija, ki je pomembno zaznamovala zadnjo {tiri-desetletno dobo 20. stoletja. Bili so legende, pionirji, ki so ustvarjali elek-trodistribucijsko podobo Gorenjske in zapustili pe~at nam naslednikom. Sre~anje upokojencev Elektro Go- podobe Gorenjske in na{im generacijam, ki nadaljujemo njihovo delo, s svojim zgledom dali spodbudo in poklicno usmeritev kot lu~, ki je zaznamovala na{e stoletje – stoletje elektrike. Spomin na do`iveto in ustvarjeno je edina lu~, ki ne ugasne ... »Sre~ujemo se samo {e na pogrebih,« mi je dejal eden od udele`encev, »zaposleni greste svojo pot in nadaljujete delo, kot vam ga nalaga ~as. Zato smo veseli povabila podjetja, da se vsako leto sre~amo in pogovorimo o tem in onem. Na{a sre~anja so vedno dobro obiskana, saj ~utimo pripadnost podjetju.« Elektro Gorenjska je ohranila stik s svojimi upokojenimi sodelavci. O dejavnosti podjetja in elektroenergetskega sistema jih vsak mesec obve{~a v glasilu delavcev slovenskega elektrogospodarstva Na{ stik, vsako leto pa jih povabi na tradicionalno prednovoletno sre~anje. Sre~anje z upokojenimi sodelavci Elektro Gorenjske ob koncu leta 2001 v Naklem pri Kranju je bilo pristno in vedro. Direktor dru`be mag. Drago [tefe jim je predstavil reorganizacijo dru`be v skladu z no- renjske pomeni tradicionalno letno dru`enje vseh, ki so {tirideset let z zavestjo, odgovornostjo in delovnim elanom vsak po svojih mo~eh prispevali k razvoju. Nekateri upokojenci u`ivajo sadove svojega dela v tretji `ivljenjski dobi »ko nikoli nimajo ~asa«, drugim se je `al `ivljenjska pot ustavila in niso do~akali ponovnega snidenja. Bili so zvesti soustvarjalci elektrifikacijske in elektroenergetske vim energetskim zakonom, poslovanje v letu 2001 in nanizal naloge, ki ~akajo dru`bo na novem podro~ju trgovanja z elektri~no energijo. Spremembe prina{ajo nove izzive, katerih se bo podjetje zavzeto lotilo na mar-ketin{kem in prodajnem podro~ju, da bo ohranilo dosedanji tr`ni dele`. DRAGO PAPLER 61 316907 najprej je zdravje Homeopatska ZDRAVILA IN NJIHOVO DELOVANJE Homeopatija je zdravljenje po meri ~loveka. Kot sem `e v prej{nji {tevilki Na{ega stika zapisal, pomeni homeopatija medicinski sistem, ki izbolj{uje na{e zdravje tako, da spodbudi lastne naravne sposobnosti zdravljenja. Homeopatija se zato ne ukvarja z boleznijo, temve~ z bolnikom, in v tem se tako obisk pri homeopatskem zdravniku kot samo zdravljenje mo~no razlikujeta od obiska pri zdravniku klasi~ne medicine in uveljavljenih na~inov zdravljenja. K 62 er homeopatija ni medicina bolezni, ampak medicina ~loveka, zdravi le-tega celostno z njegovo boleznijo, kot jo do`ivlja samo on, in ne kot jo do`ivlja kdo drug, na primer zdravnik, bolnikovi sorodniki ipd. Zdravljenje v ho-meopatiji je torej izrazito individualno, saj je vsak bolnik enkraten v svojem bitju, bolezenskem stanju ter trpljenju, in ni dveh oseb, ki bi svojo bolezen do`ivljali popolnoma enako, ~etudi ima njuna bolezen v klasi~ni medicini isto ime. Da bi homeopatski zdravnik odkril, za kak{no neravnovesje v ~love-ku pravzaprav gre, se zdravljenje za~ne `e v obliki iz~rpnega pogovora oziroma anamneze (za katerega v klasi~ni medicini ve~inoma zmanjkuje ~asa) in s tem z zelo ob{irno preiskavo sku{a ugotoviti vse bolnikove te`ave. Pri tem je zelo pomembno, da bolnik ~im bolj nazorno in spontano opi{e svoje te`ave in ob~utja, homeopatski zdravnik pa ~im bolj nepristransko in neobremenjen z `e postavljenimi diagnozami, brez teorij, vnaprej{njih predstav, shem, sugestije in pregovarjanja natan~no opazuje in opisuje bolezensko sliko in na ta na~in posku{a ugotoviti, kaj v organizmu je moteno, da se v njem razvijajo bolezenski znaki. Tak{en pogovor zdravnika homeopata z bolnikom traja vsaj eno uro, njegovo odvijanje pa seveda zahteva sozvo~je bolnika in ho-meopata ter je odvisno od obeh. Zato smemo re~i, da homeopatija od bolnika pri~akuje, da o sebi in morebitnih vzrokih lastne bolezni razmi{lja skupaj z zdravnikom homeopatom in da ima dolo~eno mero duhovne pripravljenosti (volje) za lastno ozdravitev, saj prav v na{i notranjosti tudi le`i odlo~itev za bolezen ali zdravje. Z uspe{no vodenim pogovorom in precej{njo mero intuicije se homeopat v`ivi v bistvo bolnikove osebnosti in njegovih te`av, dobro pa mora poznati tudi homeopatska sredstva. Le tako namre~ lahko poi{~e bolezensko sliko (diagnozo), ki bo najbolj podobna bolnikovi, in poi{~e zdravilo, ki nosi v sebi bolezenske, osebnostne, du{evne in duhovne lastnosti bolnega ~loveka – zdravilo, ki je bolnikova zrcalna slika, njegova karikatura. Pravilen izbor zdravila v homeopatiji in s tem us-pe{no nadaljevanje zdravljenja sta torej v prvi vrsti odvisna od izbire zdravila v skladu z na~elom »podobno se zdravi s podobnim« (sicer le-to ne zdravi bolezni) ter ~im bolj{ega ujemanja slike zdravila z bolezensko osebnostno du{evno-duhovno sliko bolnika. Pri njegovem zdravljenju imajo zaradi tega veliko vlogo prav zanj individualno pravilno odmerjeni in posebej pripravljeni pripravki zdravilnih sredstev. Le-ti namre~ {ele pomenijo pravilen impulz obrambnim silam njegovega telesa in jih mobilizirajo v njem samem ter s snovmi, ki izzovejo enake spremembe, kot jih razvije oboleli, posegajo v bolnikove najgloblje vzroke bolezni in pospe{ujejo njegovo naravno zdravljenje. Ker je to zdravljenje, ki poteka od znotraj (sredi{~a ~loveka) navzven, ho-meopatska zdravila pri tem predvsem pospe{ujejo oziroma motivirajo bolnikovo `ivljenjsko silo v spopad z dejavniki, ki povzro~ajo bolezenska stanja. Njihova temeljna zna~ilnost je torej, da zdravijo na energetski ravni in {ele posledi~no vplivajo na celice. S tem pospe{ujejo naravni proces bolezni oziroma z dovajanjem samoozdravitvene mo~i in s tem s pove~evanjem odpornosti uravnavajo odgovor organizma na bolezen in na ta na~in pripomorejo k borbi proti njej. Izbrano homeopat-sko zdravilo mora imeti mo~nej{o energijo kot bolezenski dejavnik, ki ga zdravimo. To se dosega s potenciranjem, red~enjem in ritmi~nim pretre-sanjem izbrane zdravilne snovi, ki bi pri zdravem ~loveku lahko povzro~ila podobne bolezenske znake, kot jih `eli homeopat pozdraviti pri posameznem bolniku. Homeopatska zdravila so na-mre~ ve~inoma narejena iz rastlin, pa tudi iz mineralov in `ivalskih izlo~kov in mnoga od njih so nerazred~ena celo zelo strupena (na primer strup ju`noa-meri{ke ka~e klopota~e). Na ta na~in se v homeopatiji odstranjujejo stranski u~inki in pove~uje u~inkovanje zdravil. S postopkom potenciranja namre~ zdravilo izgublja strupenost in postaja tem mo~nej{e, ~im bolj je razred~eno ter ~im ve~krat je ritmi~no pretreseno. S tem se pove~uje tudi njegova energetska vrednost, koncentracija snovi v zdravilu pa zmanj{uje. U~inkovitost homeopatskega zdravila v postopku potenciranja nara{~a zato, ker se en del zdravilne snovi me{a z devetimi deli raztopine (voda, alkohol ali sladkor) in ta postopek tudi nekaj tiso~krat ponovi. Ker je dokazano, da molekule vode delujejo kot ~udovit magnetofonski trak, se prvotna informacija zdravilne snovi torej prena{a tudi v novo nastaja-jo~o potencirano zdravilno raztopino. Med pretresanjem in razred~evanjem nastala u~inkovina oziroma zdravilo pomeni torej odtis zdravilne molekule in ne ve~ molekulo zdravilne snovi same. Prav zaradi tega se strupene snovi tako razred~ene tudi lahko uporabljajo v zdravilne namene in napa~no izbrano homeopatsko zdravilo tudi nima stranskih u~inkov, vendar pa tudi ne zdravi. Za konec ka`e omeniti, da je homeopatsko zdravljenje zaradi svojega delovanja na energetski ravni in spodbujanja samoozdravitvene mo~i uspe{no zlasti med nose~nostjo (v dvesto letih brez ugotovljenih stranskih u~inkov), v obdobju otro{tva in mladosti, u~inek zdravljenja pa je manj{i pri hudo bete`nih in starih ljudeh oziroma pri vseh tistih, ki jim `ivljenjske energije primanjkuje oziroma je ta `e izrabljena. Tem predvsem lahko olaj{a bole~ine, ne more pa jih pozdraviti zaradi oslabelosti njihove `ivljenjske sile oziroma vitalnosti. Homeopatska zdravila tudi ne morejo prepre~iti delovanja zdravil klasi~ne medicine, saj prva delujejo na energetski, druga pa na ke-mi~ni ravni, lahko pa v nekaterih primerih delujejo vzporedno. In ~e strnem doslej povedano: homeopatsko zdravljenje je torej bolj primerno za vse tiste, ki ne `elijo zgolj krpati posledic in trenutno odpravljati bolezenska stanja, temve~ `elijo svojim te`avam se~i do dna, si resni~no `ele ozdraveti in so pripravljeni spremeniti dosedanji na~in `ivljenja ter razumejo zdravilo kot pripomo~ek, in ne nadomestek. Ali je homeopatija zanj, mora tako presoditi vsak sam. MATEJ STRAHOVNIK laninarienie Mrzli vrh in krn Mnoge gorske poti lahko opravimo tudi v snegu. Zato bomo to zimo in pomlad naredili mini serijo izbranih zimskih vzponov in predstavili po en sredogorski ter visokogorski cilj. Pot nas bo najprej vodila v »ju`ne« kraje, kjer sicer snega ni vedno ravno v izobilju. Preden se odpravimo na zimsko turo, si najprej preberimo nekaj napotkov iz strokovne planinske literature. Dvakrat smo o tem na tem mestu `e pisali, zato se ne bomo ponavljali. Vsekakor je pozimi potrebna bolj{a oprema, dobra telesna pripravljenost in ve~ja previdnost. Krn in Mrzli vrh sta primorski gori. m rzli vrh je Tolminski hi{ni hrib. Ni posebno visok (1359 m), vendar vzpon nanj v snegu ni brez muh, saj je vi{ina izhodi{~a, to je Zatolmin, vsega 258 m, torej je vi{inske razlike kar 1100 m! To pa je v snegu kar nekaj. Vrh je prepreden z ostanki 1. svetovne vojne, predvsem z rovi, kar je zna~ilno tudi za vi{ji Krn. Zato velja pri hoji previdnost, ki je potrebna tudi zaradi ostrih pastirskih ograj. Mrzli vrh je najvi{ji del gorskega hrbta, ki se za~ne v Zatolminu in poteka v severozahodni smeri ter se prek Vi-so~ vrha (1482 m) stika s Krnskim pogorjem. Vrh hrbta je {iroko in dokaj golo sleme, stoji tudi precej na samem ter je ravno zato lepo razgle-di{~e. Vsa pobo~ja, razen jugozahodnih, so blaga in ve~inoma gozdnata, tam tudi potekajo poti. Na sam vrh ne vodi nobena markirana pot, je pa zato cela vrsta nemarkiranih. Najb-li`je markacije pripeljejo na preval severno pod vrhom, kjer stoji planina Pretov~. Do tja vodi iz Zatolmina tako {iroka pot, da se v kopnem pripeljejo tudi s »terenci«. V snegu je sicer najve~krat shojena pot skozi dolino potoka Sopotnica, ki jo bomo opisali. Za~nemo v Zatolminu, kjer parkiramo. Po asfaltni cesti gremo kar skozi vas do konca, tam zavijemo levo mimo vodnjaka do zadnjih hi{, kjer stopimo na kolovoz. Vodi nas pre~no do gozda. Po~asi se dvigamo, na posekah pa nas razveseljujejo lepi razgledi na pokrajino in So~o. Pot vseskozi vodi v isti smeri po pobo~ju, imenovanem Podoreh, pre~no rahlo navzgor mimo ve~ kri`i{~ dokler `e vi{je v gozdu ne zavije ostro desno (tabla Sleme). Tu stopimo na o`jo stezico, ki nas povede v klju~ih ~ez strmo po-bo~je desno nad grapo Sopotnica. Vi{je jo pre~imo v levo in nadaljujemo po levi strani grape. Po~asi se nam za~nejo odpirati pogledi na okolico, ki je bila prej zaradi gozda skrita. V kri`potju lahko zavijemo v obe smeri, po levi poti pridemo na gre-ben~ek in po njem na vrh, po desni pa pridemo na sedlo - kjer je planina [kolj - med Mrzlim vrhom in sosednjim vrhom Grmu~ in od tam po vr{nih goli~avah na vrh. Pot je nezahtevna, vzela pa nam bo tri ure. Nagrajeni bomo z lepimi razgledi na Krnsko pogorje, pogled pa nam lahko se`e tudi do morja. Sestopimo lahko po isti poti, lahko pa pre~imo vrh na severno stran do prevala, od tam pa pridemo po valoviti cesti brez posebnih te`av do Zatolmina (cesta je markirana). S te poti bomo imeli vmes lep razgled na Spodnje Bohinjske (pravilneje: Tolminske) gore. Sestop nam bo vzel najmanj dve uri. Prvaka Krnske skupine niti ni treba posebej opisovati. Krn slovi kot izreden raz-glednik, kar se lahko najbolj poka`e prav pozimi. Obi~ajna pot na vrh v snegu poteka z juga, s planine Kuhinja. Ozka in mestoma strma cesta vodi do tja s kraja Kamno ob So~i ali s Kobarida in gre mimo vasi Vrsno in Krn. V snegu moramo ve~inoma voziti z verigami, na voljo imamo nekaj izogibali{~. Z izhodi{~a stoji Krn prav pred nami, tako da si ogledamo smer vzpona. Ko~o pod vrhom lepo vidimo pred sabo, vendar je to najve~ja opti~na prevara v slovenskih gorah, saj bomo do tja hodili vsaj 4 ure! Vzpon lahko za~nemo po cesti, hitreje pa je kar med planinami po golih hrbtih (~e je gaz, pa se seveda dr`imo nje!). Brez te`av (razen ograj in ga`enja) se mimo planine Slapnik vzpnemo do planine Zaslap. Od tam bomo videli na skrajni desni globoko grapo, levo od nje pa hrbet, po katerem bo potekal na{ vzpon. Levo vodi ~ez strmo pobo~je pre~na pot, ki pa se ji bomo ognili. Po hrbtu se torej vzpnemo do strmin nad nami, tam pa zavijemo levo in pre~imo ve~ pla-zovitih grap do mesta, kjer se greben vrha Ko`ljak priklju~i masivu Krna. Od tu dalje imamo po prostranem vr{nem pobo~ju {e 2 uri vzpona, teren pa je mestoma strm. Lahko se vzpenjamo kar naravnost, v desno, kamor vodi pre~na pot, lahko pa tudi levo po grebenu, vendar moramo do tja pre~iti nekaj vi{je zaradi strmih in izpostavljenih pobo~ij. Tudi vr{no pobo~je je lahko plazovito, obi~ajno pa je spihano ali pomrznjeno. Go-mi{~kovo zaveti{~e stoji 60 m pod vrhom (v njem je udoben bivak, ki pa `al nima le`i{~ in kurjave, ima pa sistem SAPOGO – klic v sili). Vi{inska razlika s planine Kuhinja: 1250 m. V pomo~ nam bosta zemljevida Krnsko pogorje in Kobarid (1:25.000) in Julijske Alpe, zahodni del (1:50.000). VLADIMIR HABJAN 63 64 ZANESENJAK, ČLOVEK V EKSTAZI avtor VINKO KORENT ILOVICA VAS NA KRASU, ZNANA PO LIPICANCIH IVO SORLI DOMOVINA, OCET-NJAVA NAMERA, NAKANA risba KIH POPEVKA, PREPROSTA LJUDSKA PESEM DELCI Z NEGATIV. ELEKTR. NABOJEM VODNA ŽIVAL, TUDI KARCINOM TONE GOGALA EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA PTICA PEVKA, DROZG DISECA SNOW ČREVESJU KITOV OCE TROJA RAZGLEDNICA ESTONEC UGANKA, PREME-TANKA DIAMANT V RUS. ZEZLU SEZNAM IMEN ATLETIKA, TENIS ... PREBIV. SRBIJE BRATOVA 2ENA FR. PISEC (EUGENE) RIBA MORSKA PAPIGICA INDUSTR. MESTO V PENNSYLVANIA VDELANJE TEKOČINA V HLAPIH POLD PALME POJAV NA VODI BOLOGNA REKA NA ŠKOTSKEM (SREDINA LESKE) STRAJK RAVEN, GLADINA PRITOK DONAVE V ROMUNIJI RAZPOZNAVNO GESLO SRNJI SAMEC KADEČA SE 2VEP. KISL. DEL PODVOZJA LUČAJ KISLI SADNI BONBONI OBRAMBA IZDELOVALEC METEL ORIENT. DOMAČE SUKNO SIJAJ DEBELEJŠI ELEKTR. VODNIK RAZJEDA SLUZNICE RASTLIN. BODICA MIRAN CANAK VRTALEC SREDIŠČE VRTENJA OLGA JANČAR GODALO, VEČJE OD VIOLINE PREBIVALEC JAMAJKE ZAČETNIK PARTSKE DINASTIJE ARSAKIDOV Zakaj na Marsu ni nobenih `urk? Ker ni prave atmosfere. Odvetnik poslu{a stranko, ki se `eli lo~iti od mo`a in ga ves ~as kritizira. »Poslu{ajte, nekaj je pa le moralo biti pozitivnega pri njem, da ste ga vzeli za mo`a.« »Seveda je bilo. Ampak vse to sva porabila `e do zadnjega tolarja.« »Ti si moja Venera, ti si moja zvezda Danica …« »Raje bi bila tvoj Saturn.« »Zakaj pa?« »Zato, ker ima Saturn tudi prstan.« Re{evalca kri`ank za mizo. »Konec `ivljenja na pet ~rk?« »Zakon.« »Dragi, pred vrati je nekdo, ki zbira prispevek za dom starej{ih ob~anov.« »Kar svojo mamo mu daj.« »Micka, zakaj se no~e{ poro~iti z mano? Taki mo{ki kot jaz vendar ne rastejo na vejah!« »Ja, vem.Tak{ni ska~ejo z veje na vejo.« »No in kak{en je tvoj novi fant? Daj povej mi kaj o njem.« »Ve{, tako je romanti~en, ne`en in ves ~as mi govori, kako sem najlep{a na svetu, pa da se v mojih o~eh svetlikajo zvezde ...« » Oh, a z Juretom hodi{.« NOVOLETNA NAGRADNA KRI@ANKA Pravilno geslo se glasi: Zdravja polno, sre~no in zadovoljno novo leto. Pri `rebanju so najve~ sre~e tokrat imeli Anja Sedej iz Notranjih Goric, Anton Koselj iz @irovnice, Miha Brajer iz Mirne Pe~i, Jo`ica Gorjan iz Tolmina in Peter Skrbi{ iz Zgornje Polskave. Tokrat smo se v uredni{tvu odlo~ili za prakti~ne nagrade, ki jih bodo nagrajenci prejeli po po{ti. Vsem iz`re-bancem iskreno ~estitamo, drugim pa `elimo ve~ sre~e prihodnji~. 34?4