ČLANKI IN RAZPRAVE K ZGODOVINI TOLMINSKE VASI POREZEN SILVO TORKAR Loški zgodovinar dr. Pavle Blaznik je v svo- ji disertaciji Kolonizacija Selške doline^ na podlagi bogatih urbarskih virov podrobno razčlenil tudi poselitev loške strani Porezna. Trije rovti na tem območju se prvič pojavijo v urbarju iz leta 1564 (urbar iz 1560. jih še ne omenja) in takšno stanje se obdrži še celo sto- letje. Eden izmed njih je zagotovo Pohman (pod naselje Podporezen je spadal le do 1918.), izmed preostalih štirih današnjih rov- tov (Plašajtar, Rovtar, Podhočar, Majdlc) pa gre tu morda za bližnja dva - Plašajtarja in Rovtarja. Nemško ime Podporezna se je glasi- lo »Alss Egkh«, na omenjenih treh rovtih pa so leta 1564 gospodarili Michel Khosstner, Steffan Troyer in Andre, sin Blascha (slednji torej še brez priimka). Blaznik iz njihovega današnjega narečja in pretežno slovenskih imen parcel sklepa, da so prebivalci Podpore- zna, čeprav so spadali pod Sorico, prišli s tol- minske, torej nemškorutarske strani. Nemško- rutarji, kot lahko z eno besedo označimo pre- bivalce vasi nemškorutarske rihtarije od Granta do Bače in Porezna, so se namreč slo- venizirali hitreje kot Soričani, ker je bila ze- mlja v zgornji dolini Bače ob njihovem priho- du iz Pustertala najbrž že vsaj ekstenzivno na- seljena s Slovenci. V nasprotju z loškim gos- postvom pa je zgodovina vasi tolminskega gospostva skrajno slabo raziskana. O kolonizaciji zgornje Baske doline vemo še razmeroma malo. Če hočemo osvetliti proces nastajanja vasi v omenjenem območju, se mo- ramo nasloniti pretežno na arhivske vire, ki jih naše zgodovinopisje doslej še ni pritegnilo, nekaterih pa ni niti evidentiralo. Med izjemno dragocene in doslej neznane vire za tolminsko zgodovino spada predvsem urbar tolminskega gospostva iz leta 1523, ki ga hranijo v Gradcu. Skupaj z obširnim gradivom o uporu tolmin- skih podložnikov leta 1515, ki gaje obdelala dr. Marija Verbič,2 omogoča ta urbar, da si ustvarimo dokaj natančno predstavo o pose- ljenosti zgornje Baske doline v začetku 16. stoletja. Podbrda, Porezna, Hudajužne in Pe- trovega brda tedaj še ni bilo. V Podbrdu sta si- cer bili dve in v Hudajužni ena košanija (kaj- ža), v Petrovem brdu pa ena polovična kmeti- ja, spadale pa so j)od Baco in tista v Hudajuž- ni pod Obloke. Zal je prvi naslednji poznani tolminski urbar šele iz leta 1591 (hranijo ga v Gorici), obsega pa le popis rovtarjev in nova- kov, ne pa tudi starih kmetij in košanij.3 V njem podložniki niso razporejeni pregledno, ponekod so celo uvrščeni pod neustrezne kra- je, tudi čitljivost besedila je slaba. Kljub temu je mogoče iz njega, tudi na podlagi primerjave s poznejšimi urbarskimi zapisi, izluščiti nekaj zares dragocenih podatkov. Tako imamo npr. dokumentiran nastanek priimka Dakskobler. 1591. je brez natančne- jše lokalizacije - razbrati je le to, da spada v območje Ruta - vpisan podložnik Lampret nadascofil, ki da obdeluje rovt. V urbarju iz 1598. (hranijo ga v Arhivu R Slovenije) pa ima ta podložnik že priimek, narejen iz imena rovta: Lamprecht Dabskhofler. Urbar iz 1624. (tudi ta je v ARS) pa nam sporoča tudi imena parcel in je zato še posebno dragocen. Tu za- sledimo Steffana Taxkhoftlerja, očitno Lam- pretovega naslednika, najbrž sina, ki ima rovt, imenovan Viasbinim (V Jazbinem), travnike Vsredik, Vdolini, Vkalise in VtemerleA Dak- skobler je torej tisti, ki je imel rovt V Jazbi- nem ali nemško Dachskofel. Dachs je namreč nemško »jazbec«, Kofel pa (tirolsko) »vrh«. Slovensko bi priimek zvenel torej Jazbinšek. Šele urbar iz 1654. ima podložnike rutarske rihtarije lepo naštete po vaseh in tu vidimo, daje ta Dachskofel »Vporssnimb«, to je v Po- reznu. Zdi se, da se je ime rovta v stoletjih po- lagoma izgubilo. Domnevati bi se dalo, da gre za kmetijo Na Brdu (za to govori današnje le- dinsko ime Temerca, še bolj pa jama, ki leži dvesto metrov od domačije). Leta 1591 najdemo v Poreznu še nekaj rov- tarjev: Jachili Suoster (Šošter) ima rovt Dres- nim, 1598. se mož, verjetneje pa njegov sin, piše že Jacole Sosterschiz (Šošteršič; istega najdemo še 1624. in še celo 1654.); Toni Rut- tar ima rovt poleg Šošterja; Galle Sgaga (Zga- ga) ima rovt Napertoli (danes Piertale, pri Mlakarju, kjer so prej nosili priimek Zgaga) in plačuje tudi za žago Patcucham (Pod Ku- kom); Juri Macuz (Makuc) iz Jesenice plačuje za rovt Napechem poleg rovta Tonija Ruttar- ja; Gasper Cos (Kos) plačuje za rovt imeno- van Mitrecha (danes domačija Matrek). Leta 1591 in 1598 so Pozenkarje vpisovali v urbarju še med novake in rovtarje, 1624. pa že skupaj z ostalimi kmeti in kajžarji. To in primerjava s podatki o poselitvi Podporezna na loški strani, nam narekuje domnevo, dàte- gajo začetki tolminskega Porezna najbrž pra\ 5 Platnica urbarja tolminskega gospostva iz leta 1598, foto Zdenko Torkar Stran iz urbaija tolminskega gospostva 1598, na ka- teri so vpisani podložniki z območja Gorenje Bače (Ober Vötsch), med njimi so Porzenkarji StefFan Dabskhófler in drugi, foto Zdenko Torkar tako V leta 1560-1570. Sploh je bilo to obdo- bje precej obsežne rovtarske kolonizacije, ko je na nekdanji jeseniški planini nastala tudi vas Zakojca (v urbarju se vodi v okviru vasi »Cosiza«, t.j. Kojca).5 Ime Porezen se prvič pojavlja v loškem urbarju iz 1560. in sicer v zapisu »Possenickh oder Wind Albn«. Po Blazniku je nemško ime treba razvozlati kot »Windische Alpen«, dali pa da so ga soriški Nemci, ker je imela na loški strani proti Sorici svoje planine slovenska soseska iz Gorij na Tolminskem (na Cerkljanskem). V tolmin- skem urbarju iz 1591. najdemo omembo rov- ta, ki ga obdeluje Petri Cochosar (Kokošar)in ki se imenuje Potporsna sboro cogil (zaradi slabe čitljivosti prepis druge besede morda ni popolnoma točen). E. Kranzmayer in P. Les- siak v svojem slovarju soriškega in rutarskega narečja^ nista tega mnenja in »Wind« bereta kot »veter«. Toda njuna etimologija sloven- skega imena Porezna, ki se naslanja na Ple- teršnikov slovar (izhajata iz besede »porazno« v pomenu »narazen«, ker da se veter tu prelo- mi, zasuče), ni ravno prepričljiva. Bezlajev slovar Slovenska vodna imena žal ne ponuja nikakršne razlage (Porezen je tudi ime levega pritoka Bače). Dejstvo, da se prebivalci Pore- zna imenujejo Porzenkarji, dokazuje, da je prvotno obstajal »k« tudi v imenu vasi oz. hri- ba, torej Porezenik (narečno Pórzenk). Zdi se, da izhaja ime iz prisekane (porezane) oblike vrha tega hriba, kar je videti zlasti iz daljave. Poglejmo še nekaj ledinskih imen iz urbaija 1624. Blass Gallob ima rovt Vmetrik. Jacole Schosterschiz ima rovt Natriuesim (torej ne več Dresnim!), Thoni Rutter ima rovt Vraso- uim (tudi on je imel 1591. rovt Dresnim), Pet- ter Taxkhofliler ima rovt Perstalach, Thoni Sgägä pa rovt Napartolich (1591. Napertoli, danes Piertale). Ta ledinska imena so torej v veliki meri bodisi že slovenska ali pa vsaj sto- jijo v slovenskih predložnih zvezah, včasih pa se pojavljajo v obeh jezikovnih variantah (Dachskofel in V Jazbinem). Naštejmo nekaj nemških ledinskih imen, ki so se v Poreznu ohranila do danes: Bajskoubel, Rinškoubel, Pod Rontlcam (gozd ali manj rodoviten svet), Piertale, Zniznekile, Pejdlne, V Teldrah, La- «e/c (senožeti ali kompleks gozda in senožeti), V Žbentrah. Špičnok, Mitrenk (pašniki oz. planine). Na Ejbnu, Na Povdnu, Žbont (nji- ve). Na Jeklcu (oz. kar okameneli akuzativ Najeklc), V Telerjah, Goužle (pašniki oz. manj rodoviten kamniti svet), domačije Ma- trek, Hejbl, Kejblc. In kdo so bili porzenkarski hišni gospodarji leta 1654? Urbar iz tega leta našteva »Vpors- snimb« naslednje podložnike in njihove daja- 6 ! tve:7 Stephan Khaysser plačuje 10 funtov in 4 šilin- ge ter 2 meri ječmena Stephan Taxkhoffler - 16 ti 2 ß in 2,5 meril ječmena BlaschGallob - 9tl lOß Peter Taxkhoffler - 10 ti 16 ß ter 2 meri' ječmena in 3 mere ovsa Ansehe Wolf - 9 ti 7 ß ter 4 mere ječmena in 3 mere ovsa Caspar Skhäkhä - 11 ti, 6 mer ječmena in 8 mer ovsa Eller Rutter - 15 ti ter 2 meri ječmena in 1 mero ovsa Jacele Schustartschitsch - 12 ti 1,5 ß Pauli Khottin - 1 ti 10 ß loph Threuer 4 ti 4 ß. (v slovenskem črkopisu: Kajzer, Dakskobler, Golob, Volf, Zgaga, Rutar, Šuštaršič, Kotin, Trojer) Po dajatvah sodeč je bilo tedaj v Poreznu 8 večjih in srednjih, 1 majhen kmet in 1 kajžar. Polovica priimkov je brez dvoma slovenska, med njimi je Zgaga bržkone sploh tu avtoh- ton. Najstarejša ohranjena letnica v Poreznu je 1689 in sicer pri Gošparju na leseni brunari- ci-dimnici, ki stoji na podstrešju pritlične sta- novanjske hiše (zdaj zapuščene). To seveda še ne pomeni, daje tudi hiša, sploh pa v današnji podobi, iz tistega časa, vsekakor pa zasluži poseben varstveni režim. Leta 1770 vpeljejo v Avstriji hišne številke. V Poreznu je bilo tedaj po vsej verjetnosti 11 hiš in prav Gošparjeva je nosila številko 11. Učenci osnovne šole Simona Kosa v Podbrdu so z letošnjo raziskovalno akcijo zbrali precej dragocenih pričevanj o življenju Porezna pred šestdesetimi leti in jih objavili v svojem glasilu Šolarček izpod Črne prsti. Po njihovih podat- kih živi danes v Poreznu stalno le še 7 prebi- valcev. O stanju Porezna v 18. stoletju in še tja do leta 1869, ko je bil v Avstriji izpeljan prvi so- dobni popis prebivalstva in so v Poreznu na- šteli 20 hiš in 180 ljudi, se lahko poučimo še iz tolminskih urbarjev in pa iz terezijanskega in jožefinskega katastra ter iz franciscejskega katastra iz leta 1822. Po pritegnitvi tudi teh virov si bo mogoče ustvariti že precej celovito in zanesljivo podobo rojstva, življenja in uga- šanja te manj znane tolminske vasice. OPOMBE 1. Pavle Blaznik, Kolonizacija Selške doline, Ina- vguralna disertacija, Ljubljana 1928. — 2. Marija Verbič, Gospodarski in socialni položaj tolminske- ga kmeta v začetku 16. stoletja in upori tolminskih kmetov v letih 1513 do 1515, Zgodovinski časopis 28/1974, str. 3-44;Marija Verbič, Puntarsko giba- nje na Tolminskem 1513-1515, Tolminski zbornik 1975 (II), Tolmin 1975, str. 133-135. — 3. Simon Rutar (Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882) sta- rejših tolminskih urbarjev od tega ni poznal, pri na- števanju v njem omenjenih tolminskih vasi pa ne Brunarica-dimnica na podstrešju Gošparjeve hiše \ Poreznu z letnico 1689, foto Silvo Torkar 7 Na Torki v Poreznu: iz ene velike so nastale tri male kmetije, foto Silvo Torkar pove, da gre za delen urbar in da zato nekaterih že davno obstoječih vasi v njem_ne najdemo (npr. Oblok, Stržišč, Granta itd.)- P- Štih v svoji študiji urbarja 1598 prav tako dela iz Rutarjevega izpisa vasi napačen izračun števila teh vasi v letu 1591, obenem pa spregleduje dejstvo, da tudi urbar iz leta 1598 (kot tudi tisti iz 1624) ne našteva vseh vasi ru- tarske rihtarije, pač pa vse tukajšnje rovtarje in no- vake uvršča v nediferencirani območji Nemški Rut in Gorenja Baca, medtem ko pri starih naseljenih hubah podložniki rutarske rihtarije v urbarju 1598 sploh niso našteti ne po imenih ne po vaseh. P. Štih v svoji razpredelnici vasi za leto 1598 sicer navaja poleg Ruta in Bače, ki ju on ne razume kot obmo- čji, temveč kot vasi, še Stržišče in Trtnik (v urbarju namreč piše o dajatvah teh sosesk), za »Lenkhem« (prav: »Lenkhlem«) pa se sprašuje, če je to Laham. Iz urbarja 1624 se lahko prepričamo, da gre za vas Obloke (soseska »Lenckhlem oder Oblazani«) ozi- roma njihove prebivalce Obločane. Urbar iz 1624 podložnike sicer našteje (brez delitve na stare in nove kmetije), žal pa jih še zmeraj ne diferencira po vaseh, temveč ponovno le po dveh območjih: Ne- mški Rut in Gorenja Baca. Iz urbarja 1654, kjer so rutarske vasi končno le navedene, lahko po priim- kih podložnikov sklepamo za nazaj, da so v obmo- čje Nemški Rut uvrščali vasi Grant, Koritnica (Da- našnji Rut), Stržišče, Kal, Znojile, Kuk, Trtnik, Obloke in Hudajužno, pod Gorenjo Baco pa vasi Baca, Podbrdo, Petrovo brdo in Porezen, čeprav meja med njima ni zmeraj dosledna. — 4. Beseda rovt ali rut je nemškega izvora in pomeni »izkrčen svet«, »krčevina« (iz srvn. riuten, roten, »roden« - »krčiti, trebiti«, podobno še Prant iz nem. »Brand« - »krčevina, laz« in Žbant iz nem. »schwenden« - »trebiti, požigati gozd«). Za noVo iztrebljeni svet se je uporabljala tudi beseda »novina« (odtod novak »kdor je napravil novino«, najbolj razširjen pri- imek na Slovenskem). Toda beseda rovt (nem. »Ge- reut«) se v urbarjih uporablja kot zemljiška katego- rija (kot so še: huba oz. kmetija, polovična in četr- tinska huba, košanija oz. kajža) in danes bi namesto rovt rekli kar kmetija. Nekateri rovti so sicer po ve- likosti in donosnosti celo presegali stare hübe. — 5. Kojca je najstarejše izpričano naselje pod hribom Kojca, bila je (tudi še 1624) sedež župe, pod katero so spadale vasi Bukovo, Krtečne, Žabže in Selc ter zakojški rovtarji. F. Bevk je večkrat zapisal, za njim pa vse do najnovejšega časa povzemajo drugi (gl. I. Leskovec, Idrijski razgledi 1990, št. 1-2, str. II), da je po izročilu Zakojca stara komaj kakih tristo let. Urbarji dokazujejo, da je vas za celo stoletje starej- ša. — 6. Wörterbuch der deutschen Sprachinsel- mundart von Zarz/Sorica und Deutschrut/Rut in Jugoslawien (v redakciji in z dopolnitvami M. Hor- nungove in A. Ogrisa), Klagenfurt 1983. — 7. Funti in šilingi pomenijo le računske denarne enote, ki jih pretvorimo v realne, konkretne denarne enote v razmerju: 1 funt je 13 krajcarjev, 1 šiling je približ- no 1 krajcar (preračunano na podlgai zapisov iz ur- barja 1. 1624). 60 krajcarjev je bilo v tistem času 1 goldinar. VIRI IN LITERATURA Urbaqi tolminskega gospostva iz let 1523 (Deželni arhiv v Gradcu), 1591, 1654 (Državni arhiv v Gori- ci, mikrofilmi v Arhivu R Slovenije), 1598, 1624 (Arhiv R Slovenije). Za strokovno pomoč in sode- lovanje se zahvaljujem sodelavcu ARS Dragu Trpi- nu. Popis tolminskih podložnikov, ki so plačali kazen za udeležbo v uporu, 1515 (Deželni arhiv v Grad- cu), v prevodu dr. Marije Verbič. Na tem mestu se ji posebej zahvaljujem, ker mi je omogočila in do- volila uporabo svojega prevoda v zvezi z zgornjo Baško dolino. Milko Kos, Srednjeveški urbaqi za Slovenijo, Ur- barji Slovenskega primorja, 1. del (Tolminski urbar 1377), SAZU 1948 Orts-Repertorium von Triest und Gebiet, Görz, Gradisca und Istrien, Wien 1873, str. 17 France Bezlaj, Krčevine, Slavistična revija 7/1955, str. 1-23 Peter Štih, Tolminsko gospostvo po urbarju iz leta 1598, Goriški letnik 1984, str. 95-115 8