Leto II.
V Lo:Xvju e '5. julija 1939.
V 7
z
i 1 f

V,
n m
."""X f ] r
.1 :■ j / i
J
} n
\: j .'\ LJ	- . j
j
i X; >*. ' • • \
-) >]\
„ V:. j \
: i

.3 £
X n
-■i

v*
/•
1
Štev. 20.
'
ir

i i i


l	 """	--V -i prj 4 l' V ) • t '' i ;j [ .	r-- -j : -5 .1 !: :	1	
i l	'	; n' '		. i
J L	• i • •	;	c-;	\	; — -	i i-’ilvj *-•. .ji		.
Ishaja vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu; če je na tak dan prav ik, ti? prej. — Pt.z i" V50 čin.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu GO din. — Fcštno-čes. reč. št. 17.735. Oglasi po ceniku. — Izdaja i:onz. lista, čigar predst. j v Karel Škulj i ipnilc v E el. vasi vri Ribnici.— prednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliče!?, Kočevje.
HoEgres I
vi
ilrfip
B
tlonml
Kongres Kristusa Kivija, ki se bo vršil v Ljubljani od 25. do 30. t. m., ima svetoven značaj. Namenjen je katolikom vsega sveta in ga kot i	sprejemajo, ! kažejo že dosedanji pri-
glasi iz vseli celin sveta in sklepi, ki bedo potekli na kongresu, ne bodo zadevali le nas, marveč bodo stremeli preurediti življenje vsega človeštva v Kristusovem duhu. Govorilo se bo v raznih jezikih in obravnavale se bodo zadeve raznih narodov — ob, kako lepo se bo odražal značaj Kristusove cerkve, ki je katoliška — za vse narode!
Pa navzlic vsem tem opredelbam te katoliške svetovne prireditve, trdimo, da imamo Slo-v. i j ■ sben odnos do VI. kongresa Kriza. Kralja. Pravo, kar ga nam.posebno približa, ni; odi ; ve ta zedinili v tei , da ' ;. kongres Kristusa Kralja v srcu Slovenile, v Ljubljani 1 Ko se jo zaključeval lani i evharistični kongres, je zadonel po radiu glas, ki je vse' udeležence povabil na.
a Kralja v Ljubiji I In	igi od veliki! narodi ■ ' v ti,
kje da je Ljubljana, kje da je Slovenija. Kakšna je, kakšno je ljudstvo, ki bo dovolilo od vseh
liko odliko I Kak
ta slovenska zemlja, kako je mesto Ljubljana? i	loslej nikoli niso pisali I
i, č i i ... ljati o ii; a Slovencih, o naši zemlji, o našem verskem
ivomno zapisalo glasi
Vatikana o nas, da suro majhen narod, a zelo :	i. I	: I
: '
ij ,
jejo naš jezik, i ršo Zgodovino. Docela naravno, le oni	idi i (1 iil kak tuj 1 .
:	zanimivosti in
njegove posebnosti. Drugače je tak človek kot : slepec pred barvo, ki stoji pred njo, a je ne vidi 1 Ob raznih prilikah se je pa pokazalo, da se veliki narodi: Angleži, Francozi, Nemci, Ameri-kanci kaj malo zanimajo, za zemljo, kjer žive manjši narodi, in za države manjšega obsega in kaj malo študirajo prilike, v katerih žive majhna ljudstva. Ko pa pride nekaka nuja, tedaj pa se poprimejo temeljitega spoznavanja in pvou-čavanja 1 Od tod pojav, da sedaj svetovni listi pišejo o naši zemlji in o nas Slovencih. Popis Baših krajev pa ima tudi namen dvigniti zanimanje za kongres, ki se bo vršil na naših tleh.
Ali je to pomembno in v kakem oziru za uit s koristno, d; se večji narodi zanimajo za Bas!. O da! Ko bi bili m i Slovenci in naša zemlja bolj znani leta 1919. veji L i m narodom, ki so v Parizu kosali zemljo, ko je zginila tudi Avstro-ogrska monarhija, bi bilo obličje Slovenije gotovo drugačno kot je danes.
li pretrpeti naši narodni zastopniki v tistih dneh, da so v Parizu vsaj malo dopo-■'	'	' v' 1 b in če
c teg.. ne bi bilo, Slovenci, kje bi bile naše Kaj vse bi se bilo drugače ob raznih b ilikah v zgodovini izvršilo, ko bi možje ob * ti eni mizi imeli pravo razumevanje za potrebe dal To uvidevajo danes vse
--ve. Kaj vse danes počno narodi in države,
....
v razni	tega
i 5	prireditve, ki
u-yope in podobno, samo da se države porinejo
V'
skusil
(o i
Danes pa so to rokobi rbe. Zmagalec je slikan po celem svetu in ponosna je nanj njegova domača država. Zares! Koliko gre reklamnega blaga zato, da se vzbudi zanimanje za državo, narod, zemljo, ker vsakdo danes v modernih časih čuti, kako ostane nepoznan, osamljen, odrinjen v kot. Ce ne bo bolj ali manj na kakršenkoli način kričal. Kdor se pa zna zriniti v ospredje svetovne javnosti, je pa upoštevan, ne glede na zasluge. Da bo kongres v tem oziru velike koristi za Slovenijo in vso državo Jugoslavijo, o tem priča lanski evharistični kongres n a Ogrskem, ko je cel čas vsa državna vlada sodelovala pri kongresu. Torej ne le'iz Verskega stališča, marveč tudi iz narodnega in d r ž a v n e g a s ta 1 i š č a j e k o n g r e s velepomemben. Pa še eno znamenitost za nas Slovence ima VI. kongres Kristusa Kralja 1 Spodbuda — zamisel za take kongrese Kristusa Kralja ni prišla od kakega velikega naroda ali visoke oblasti ali kakega svetovnoslavnega organizatorja, ne! Zamisel je dal naš sorojak Slovenec, župnik in konz. svetnik J. Kalan — gorenjska korenina 1 Pred leti i e Kalan izdal v nemškem jeziku knjigo; „Svet zn Kristusa”, v
kateri jo obravnaval sedanje stanje katoličanstva s plamenečim pozivom na vos svet „Katoliki dvignimo sc!” Sv. oče je odobril njegove ideje in začeli so se kongresi Kristusa Kralja v Nemčiji, v Švici itd., se vrše vsako drugo loto zdaj tu," zdaj tam, vedno z najtesnejšim sodelovanjem g. Kalana. Kdo bi ne bil ponosen na to, da velika zamisel, ki v sedanjem času dviga cele narode na obrambo in delo za kraljevstvo Kristusa na zemlji, prihaja od Slovenca! Kaj ni dolžnost vseh naš Slovencev, da že iz teh razlogov dvignemo zanimanje za kongres, ki se bo vršil na slovenskih tleh, ustvarjen od slovenskega organi-torja pod predsedstvom slovenskega škofa dr. itožnoana! j
Kočevski Slovenci! Kolikokrat slišimo, kako. da smo majhni, nepotrebni, nepoznani, kako da malo veljamo na svetu v družbi drugih narodov! Vse to nam mečejo v obraz drugorodci, ljudje, ki jih redi naša zemlja, a so ji v svoji oholosti nehvaležni. Dvignimo se v velikem številu na kongres, kjer bomo videli in slišali kako smo Slovenci upoštevani od velikih narodov, od Francozov, Nemcev, Angležev, Poljakov, Italjanov i. dr , od visoko stoječih narodnih in cerkvenih dostojanstvenikov, od zastopnikov vseli delov sveta, upoštevani mi, naša zemlja, naš jezik, naš rod! Pridite, bratje in sestre z zemlje Kočevske !
V 7
-.J
: Z
c: a
I' T r. a
j / , it -ib.d.
od 25. do 30. julija 1939
' ' \ - "• C" ^	£"•
ZJibitVG
ni
ž juliju se :.:> v središču Slovenije, v naši
...
li v i,	ii V Z;
• tujih narodov, verniki iz drugih držav, bodo pribitek, v julijskih d »eh v Ljubljano, da bodo skupn	nami mani!', utirali za Kristusa Kralja
in vi	katoliške i k .-.le. Pri nas, sredi med
našim malim narodom, se bodo zastopniki naj-večjili narodov vsega sveta posvetovali, kako. utrditi in razširiti kraljestvo Kristusovo po zemlji.
Za nas Slovence je ta mednarodna prireditev * v naši metropoli že iz narodnega pogleda velikega pomena! Mnogo bo zastopnikov tujih narodov, ki se bodo ob tej priliki pobližje seznanili s Slovenijo in Slovenci. Kako močno bomo po njih zrasli v mednarodnem svetu, če bodo tujci lahko rekli o nas, da smo storili vse, kar smo mogli, da bi bil kongres čim lepši in čim veličastnejši. Mednarodni kongres ni nekaj takega, kakor vsakdanja zborovanja, različni shodi, nastopi in prireditve, morda tudi pokrajinski in . državni kongresi, ki vsi napravljajo na udeležence mogočen vtis, v mednarodnem svetu pa gredo mimo brez omembe, brez kakršnega koli zanimanja. Mednarodni kongres je velika prireditev, ki zapusti, če je bil skrbno in dobro pripravljen, trajne in vidne posledice, ne samo narodu in deželi, kjer se je vršil, ampak vsemu svetu! Mednarodni kongres je velika prireditev, ki se jo ne veseli le narod, ki ga je doletela čast, da sme to prireditev pripraviti, ampak se ga vesele vsi, ki so. s kongresisti ene misli, bodisi, da so na kongresu osebno udeleženi, ali ne.
Zdi se, da se Slovenci ne samo mah, ampak prav nič. ne zavedamo velike časti, ki nas je doletela s tem, da so središče našo lepe zemlje določili za kongresno mesto, in v dike naloge, ki nam je dana s tem, da v današnjih težkih : ■ pi ij i vimo in priredi p’o mednarodni kon-j bi bila mesto, od koder bi šel po vsej zemlji glas, da smo Slo-i Kristusovi i niko	,	! V julijski!
rilil o, : pred širokim svetom javno izp; I ;tno in pok; žen , da jo naš slovenski narod
v dno duše katoliški in božji, ne p n materijali-stičen, satanov! Iz naše Ljubljane pa naj odmeva tudi vroča prošnja katoličanov vse zemlje, ki bodo pri nas prosili Nebeškega Kralju, da naj privede v ie i gubljene ovce m zaj v svoji 1 d stajo in r:v.'dri, poveča in utrdi . božje kraljestvo na zemlji.
Ce znamo mi Slovenci,, ki smo - sicer tako majhni, pa se vendar sedaj oči vsega sveta obračajo na nas, pripraviti kongres, ni to samo velika čast za nas, ampak tudi posebna milost, ki nam jo je naklonil Nebeški Kralj. Koliko bo vernih, ki jih bodo navdušile slovesnosti julijskih dni I Koliko bo mlačnih, ki se bodo prav zaradi mogočnega slavja zdramili iz otopelosti in z nami vred peli hvalnico Kristusu Kralju. To je milost, ki nam ni izkazana vak dan !
Danes živimo v časih, ko Bog naravnost zahteva od nas, da razširjamo njegovo božje kraljestvo na zemlji1 če danes vsi mogoči prevračajo svet in rušijo v prah stare nazore, na oltarje pa postavljajo nove malike, smo toliko bolj poklicani mi katoličani, da preorjemo, če treba tudi z najostrejšim lemežem njivo Kristusovo ! Saj smo vendar štiristo milijonska armada ! Armada smo! Vsak posameznik v armadi se imenuje vojak. Dolžnost, stroga in edina dolžnost vojaka pa je, da napada in brani, če se vprašamo, ali se naš?, stii'ost.o• iiij	za-
veda svoje vojaške obveznosti, moramo priznati, da ne! Naša armada se kaže za nedisciplinirano, nezanesljivo! Prvi dolžnosti vsakega vojaka in vsake armade sta čuječnost in discipliniranost.
čuječnost, da smo vedno in povsod takoj pripravljeni nastopiti, če treba braniti Kristusa in njegovo sveto Cerkev. Vse pa kaže, da mi nismo eujeei. marveč da spimo. Mi smo, kal ■ nam nasprotniki le*prečesto radi očitajo, i ri spečih katoličanov. To je za nas sramota, to nas ponižuje. Mi sc moramo zdrai k' 1 d k čuječnosti!
Postati pa mor imo tudi bolj di ,ci;m irani. Saj vidi ,1 priv	lo ned iplini ...
Pri sveti birmi smo dali
bomo v vsem poslušali in ubogale -.veto Cerkev,
Stran 2
i
.
!
dušenjem za to veliko stvar, ki nam je'vedno bližja, da piv uagamo vse ovire, ki nam jih stav-
5ejo našega velikega
poslanstva razumeti.
i ki
je. i i vzb 'ki katoličane vsega sveta k čuječnosti in k discipliniranosti, da zakliče v svet v vseli jezikih gromko parolo: „Katoličani vseh dežel, združite se !u Kako ponosni moramo biti še posebej mi Slovenci, da se bo pri nas, kjer je zdaj žarišče ideje o kraljestvu Kristusovem, vršil tak velik mednarodni kongres. Dobro pomnim'', da je ta kongres velike, velike \ ne samo za Slovenijo, ne samo za našo državo, ne le za Evropo, ampak za ves svet! Kongres Kristusa Kralja ho kakor mogočen svetilnik sredi viharnega oceana današnjih razburkanih časov! Zato pa vsi Slovenci: Na noge, zdramimo se, delajmo, ker Bog sam hoče tako, da se kongres vrši pri nas!
e
Glavna kongresna pisarna
Glavna pisarna za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani se nahaja v poslopju^ Gospodarske zveze, Ljubljana, Tyrševa 29/1, levo. Prosimo, da pošiljate vse pošiljke na zgornji naslov.
Mladina se pripravlja na kongres
Mladinska prireditev dne 29. julija ob osmih na Stadionu bo ena najlepših v okviru kongresa Kristusa Kralja. Zato mora biti tudi udeležba na njej kar najlepša in največja. Veliko otrok je že prijavljenih kongresnemu odboru, posebno 15 ljubljanske okolice. Tako jih bo n. pr. samo iz Polhovega gradca prišlo okrog 300. Prav tako lepo število jih bo poslal Dob pri Domžalah. Pa to sta samo dve župniji, kaj pa šele od drugod! Prosimo pa še vseeno gg. katehete in vse, ki jim je naložena skrb, da prijavijo udeležbo mladine, da poskrbe še za večjo udeležbo. Kjer še niste najavili prihoda mladine na posebni dopisnici, ki smo jo poslali, storite to takoj, da bo kongresni odbor vedel pripraviti potrebno število vlakov.
Fr. Uršič:
HI G cj 22 o g a n reti g b» ©
: . . . " 1
Najotoirnejši pojavi krasa so doline, ki se dele po obliki in nastanku v skledaste, lijaste in vodnjakaste. Vodnjakaste doline naše ljudstvo imenuje prepade, luknje •ali brezna, ki jih imamo v ribniški okolici več. Po nastanku bi lahko delili doline v one, ki so nastale vsled kemičnega raztapljanja in v one, ki so nastale vsled udora stropa kake podzemske jame. Vse te doline dajo pravi izgled krasu. Za kras značilna so nadalje polja. Polja so velike kadunje med ‘kraškimi planotami. Njih vode, ki prihajajo deloma iz bruhalnikov in velikih vodnih jam, se v obliki rek ali potokov porazgube že na polju samem v večjih ali manjših požiralnikih ali ponorih, odkoder tečejo po podzemskih jamah do drugega polja ali pa do končnega izliva iz kraške gmote. Ob povodnji je večina polji in dolin izpremenjenih v začasna jezera. Na Kočevskem važno je Ribniško polje, Dobrepolje ter Kopanjsko polje, ki že ni več na Kočevskem, pa je v vezi z vodnimi viri. Večina vsa kraška polja imajo podolgovato in v dinarski smeri, položeno obliko. Posebno njegova podolžna roba potekata premočrtno v dinarski smeri, to je v smeri, v kateri se vleče pri nas gorsko sleme in svet se dviga z znatno strmino. Glej zapadni rob Dobrepolj! Poglavitna značilnost pri polja pa je dno, ki je ravno, vrezano v živo skalo, dasi je po večini prekrito z naplavino novice ali gline, tako da ve ži ■ ki Im na	ičaj	.
označujejo kr	polj tudi kot blato,
prav isto nam.	b .!'• ; r ribajoče
jezero. Za .
se moramo spoznati	I
oblikami površine naše	Ir o po
Sl: Ij .eh
Lotili smo se za sedanje razmere težke naloge, a nujno je, da se lotimo, če hočemo
v ' ■
nejšemu. V čem je to delo? Lani in letos se je pojavilo na les spodarstvu nekaj, kar meče ob tla tisoč družinam njihov dosedanji zaslužek. Lesni trgovci so se pričeli posluževati tovornega avtomobila za prevoz hlodov in desk tudi na onih progah, kjer dosedaj ni bilo, to je iz gozda na tovarno in iz tovarne na domačo postajo. S tem so odpadli vsi vozniki, ki so se cela desetletja preživljali z izvažanjem lesa iz gozda na tovarno in prevozom desk iz tovarne na postajo. Na stotine tovornih voz se je dnevno pomikalo na tej in oni cesti na tovarno in postajo, danes pa divja le težak, široko in visoko naložen tovorni avtomobil.
Dragi konji so postali brezposelni, vozovi, konjskega oprema odveč. Voznik nima zemlje, nima obrti, nima druge zaposlenosti in naenkrat je potisnjen v veliko gospodarsko hiranje in pogin. Toda to še ni vse! Počivajo tudi vsi oni, ki so bili ozko zvezani z voznikom. To so kolarji, sedlarji, kovači, čevljarji, krojači in trgovci z obleko in živili. Pa to ni le v ribniški dolini, isto je v Mozlju, Kočevski reki, Loškem potoku. Celi okraji na Notranjskem, Gorenjska, Bela krajina, kratko, vsi kraji pri nas, ki se preživljajo z gozdarstvom. Kje je dobiti nadomestilo za ves izpadek, ki ga je povzročil tovorni avto na teh progah ? Seveda je avto moderno vozilo, ki ima svoje prednosti. A kaj koristijo te prednosti, če pa zaradi njega padajo tisoči v gospodarski pogin. V dolenjevaški občini je vas Rakitnica, katera se 70% preživlja s prevažanjem lesa. Baš ta zaslužek je vas dvignil v lepo naselbino z zidanimi hišami; dočim je bila do 40 let nazaj lesena bajta pri bajti, a danes je od 80 hiš le ena lesena. Zdaj pa drvi tovorni avto, obložen s hlodi in deskami vsaki dan po petkrat in poje smrtno pesem celi vasi. Isto je z Goričo vasjo .drugimi. Nikdo ne ugovarja,
skalah radi tekoče v.,de napravljene žlebiče, k o 11 i č e, brezna in vrtače ter uvale. Nas zanimajo v glavnem samo vrtače in uvale. Manjšo dolino lahko imenujemo vrtačo. To so lijaku podobne, okrogle vdolbine v apne niških tleh, ki jih jej posebno bolj na ravnem kar na desetine in je zemeljska ravnina kozava. Glej okolico Velikih Lašč, Stare cerkve, Mozlja in Rajndoia, oziroma vso Kočevsko od Rajndoia proti soteski reke Kolpe! Kraške vrtače, pa tudi doline je ustvarila v glavnem kemična in delovna sila vode. Tam, kjer je voda našla razpoklinico v apnencu, je po njej prodirala v tla ter jo razširjala. Vhod v razpoklino se je večal, širil, nastala je lijaku podobna vdolbina, ki se je širila in poglablala do današnje velikosti. V njeni sredini odhaja voda v njeno notranjost, na njenem dnu pa obleži in se nabira rodovitna rdeča prst, to je oni preostanek apnenca, ki ga voda ne more raztopiti. Zato so v kraških dolinah v dnu domala vedno njivice, ki se zaradi pomanjkanja plodne zemlje skrbno obdelujejo. Imamo seveda vrtače, ki so nastale tudi na ta način, da se je podze • jami udrl strop. Uvala je zelo podobna vrtači. Je podolgovata in potegnjenega Vsega. Dolžina do treh kilometrov ni redkost. Dočim imajo polja dolžino tudi na par desetin kilometrov. Skupina sosednjih vrtač, zapo-četih na isti črti ali morda ob preb: ".niči se razvije na ta način, da se vmesni robovi bolj nižajo in tako nastane skupna kadunja-uvala, ki ima smer gorskega slemena. V Suhi Krajini imamo vse polno uval, ki so č i n i suhe doli i
zametek ponikalnice in še to ob povodnji ter le redko r no dno. V Loškem potoku r a ds	tsno uvalo Ref j e z isto-
sjo ob robu uvale. Leta 1933 23. se; bra j
zalila to uvalo in . - L brom oktobra je
l in Starilog
nam predstavljata avali.
v Zagreb, v;.;:	i ni, cin prevaža iz
gozda in iz tovorne r.a domačo pr 'jo,
:
v Dolenji vasi in Ribnici osn- :i lastno organizacijo Zadrugo lesnih ..likov v Dolenji v si‘o :i je ponovno obrazložila te
la je
težko to vprašanje, i oblasti ga bodo morale rešiti ne glede na to, da je avtomobil moderno vozilo, ki z novim načinom prevažanja ni koristen ne malim ljudem ne pa le posamezniku. Avtomobile izdelujejo firme izven d zaslužijo pri njih izdelavi, bencin in nafta bogate ameriške in angleške kapitaliste in pri pridelavi istega zaslužijo tuji delavci. Pri dosedanjem prevoznem sredstvu pa zasluži le naš človek. Res je, da dobite država in banovina pri davčnih in taksnih dajatvah avtomobila, a ta dohodek se ne da niti primerjati s škodo, ki jo trpe zgoraj našteti stanovi.
Prepustiti vse to pereče vprašanje razvoju samemu, znači — gledati, kako bo močnejši kapitalist povalil šibkejšega voznika in nanj navezane obrtnike in trgovce. Na eni strani moderen gospodarski razvoj, ng drugi strani d a tisoči, ki jim izvije železni velikan - - in edini košček kruha.
Vsi, predvsem pa država, mora pomagati slabejšim I Ce ne, bomo imeli prav kmalu po naših vaseh množico lačnih, ki ne bo sposobna sebi dati kruha, kaj šele državi kakšno davščino, razven s svojim izmučenim telesom — krvni davek I
Pravočasno smo se oglasili! Glejte, Vi poklicani 1
Ponovno se sliši trditev, da ni mogoče zaenkrat razvoja, ki ga je prinesel avtomobil, ustaviti. Na vse te ugovore pokažemo na Sušak, kjer se je pred 16 leti organiziral luški delavec in v . ik. Danes ne sme nobeden tovorni avtomobil do ladje z dovozom ali odvozom blaga. V najhujši krizi in nezaposlenosti so bili vsi člani te zadruge „Prirada“ preskrbljeni z zasluškom. Zadruga pa razpolaga z boga" zla . premoženjem^ Slo je. ker je Ir, , a a oi st po-
Ža i ivanje .vodnih r ramo spoznati še z gotovimi p os Vonostmi krasa. To je z različnimi zemeljskimi plastmi. Vsi veste, da imamo v o d o p r o p,u s t n o i n v o d o n e p r o p « s t n o p i a s t. Nev.krami nimamo posla ,. :/sj km iškimi kam c .k -mj, zato bi skratka lahko rekli, da se po plasti vodopropustne, saj zato tudi v suši skoraj nikjer ni vode, kjer je ob deževju spomladi. V glavnem so vododržne plasti iz ilovice", laporja, zelo trdega k n - j vega peščenjaka. Oh, ko bi teh plasti ne bilo, Kočevska bi bila brez vode 1 Kako srečni so Mozeljčani, Rajndolčani, Kaptol-čani, Borovčani, Vrhčani, kjer jim na dan prihaja zaradi vododržnih rabeljskih rdečih laporjev vse polno izvirkov. Eden od teh daje vodo mozeljskemu vodovodu, drugi rajndolskemu napajališču. Kaj bi rekli v okolici Ortneka, če bi ne bilo karbonsko permskih peščenjakov in verfenskih rdečih škriljavcev, ki drže vodo. Jeli bi sploh ke-daj bile ustanovljene vasi Smuka, Topla reber, Rdeči "kamen, Kunče, če bi ne bilo vsaj v mali meri rdečega gosavskega laporja, ki jim v višini skoro 600 m drži vodo. Enako je v vaseh Grintovec, Rigelj in Stari breg. Kaj bi počele vasi Podste-nice, Pogorelec, Resa, Ribnik, Štale, Komama vas, če bi ne bilo rjavega do 20 cm debelega jurskega laporja, ki jim v vodnjakih za silo drži vodo. Da ne omenim polno drugih primerov. Ti ljudje v teh vaseh nimajo niti pojma, kaj je poplava in koliko gorja prizadene.
Kakor so te plasti, ki drže vodo, skrajno važne za naseljenost prebivalstva v ic-r . iiih vaseh, tako so ra' v o d v .: ž n e j las ti skrajno nevarne	Uje-
le;:; ozemlju. Samo tenka plast ghne, oziroma ilovice in že se voda pravilno več ne poplava s
nih nalog za odstranitev ' up’- v je ta h, da se najdejo te vodonepropz u.;a asi; j žiro m a slab:, m _:■! e
na, a pozne j j
v vinku vito i
Pravočasno smo sv oglasili!
C: V... Vi po	i-ni, da ne bo naš trpin
na lastni zemlji obležal pod tovornim avtomobilom !
’ :

Položaj, ki je bil pretekli teden zaradi ■Gdanska napet in je kazal vse znake, da se bo še poostril, je popustil. Splošno se napoveduje pomirjenje in daljši odmor. Nekateri mislijo, daje odločni nastop Anglije, Francije in Poljake imel odločilen pomen, drugi so zopet mnenja, ~da je sedaj pred durmi žetev in je treba spraviti živežni pridelek pod streho. Izgleda pa, da bo gdanska kriza jeseni ponovno izbruhnila.
Rusija se z Anglijo še ni pogodila. Ko je odbila vse angleško-francoske predloge, je stavila sedaj nove, še težje zahteve. Istočasno se sovjetska vlada pogaja z 'Nemčijo za gospodarsko sodelovanje. Na ruski fronti je angleška skupina doživela razočaranje.
Bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov je napravil obisk v Berlinu. V uradnem poročilu se zatrjuje, da vlada med Bolgarijo in Nemčijo iskreno prijateljstvo, ki se bo še poglobilo. Listi pišejo, da bo Nemčija podpirala Bolgare pri zasledovanju njihovih teženj (v pogledu Dobrudže in dostopa do Egejskega morja). Tako so tudi v Bolgariji odnesli zmago predstavniki nemško-italijanskega tabora.
Nemci na Južnem Tirolskem se bodo morali izseliti, ker je ta del Tirolske 'italijanska pokrajina, Eni, ki bodo hoteli v Nemčijo, drugi pa drugam v Italijo. Nemški in italijanski listi priznavajo obstoj takšne pogodbe med Italijo in Nemčijo. Iz Berlina poročajo, da nameravajo Tirolce, ki bi se vrnili v Nemčijo. Iz Berlina poroč jo, da name a vaj o Tirolce, ki bi se vrnili v Nemčijo, naseliti po južnem Koroškem. Po-i v pori	njkajo.

J ■
soprogo Nj. kr. Vis. Heleno ter s sinom princem Ohiom ;i"i : i na Bled. Je brat danskega krhlja. Prišel je tudi v Ljubljano in si ogledal znamenitosti.
Egiptovski zunanji minister Jahja paša se je istotako mudil s svojim spremstvom na Bleda. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je pašo sprejel v avdijenco v svojem gradišču na ■ Brdu. Jahja paša je navezal tudi pogovor na slovenske izseljence, Iti imajo večje naselbine v Aleksandriji in v Kairo. Sestal se je tudi z našim zunanjim ministrom.
Iz preteklosti:
r. h m D d!" vjod o; j
od leta 1820—1825
Kočevska mestna šola je bila dvorazredna, imela pa je eno samo prostorno učno sobo. Oba učitelja, Anton Krompholz in. Lenard Sluga (šolski pomočnik, gotovo Slovenec) sta morala poučevati otroke obeh razredov v eni sami skupni učni sobi. Prvi je poučeval takoj po šolski maši od 8 do 9 Vz ure, drugi od 9% do 11 ure. Razumljivo je, da učni uspehi pri samo 11h urnem pouku niso bili razveseljivi. Na pritožbo učitelja Kromp-b°!ca je šolski okrajni nadzornik dekan Janez Tschinkl odredil, da je poučeval Krompholz bot učitelj drugega razreda predpoldne od 8 do 11 ure, Sluga nasprotno v prvem raz-redu od 6 do 7 Ve ure zjutraj (!) — bilo je seveda le v polletju — in popoldne od ^ do 5 ure. Škofijski konzorcij kot višja nadzorna šolska oblast je skrbno pazil, da s‘a se §§ H in 12 šolskega zakona točno . is'a :	' '
stariši	i * i pouk
izostajali brez zadostnega razloga, plačati
ii bil
.	$	- .	' . r je
mestu
„da se dobi za šolo boljše prosto-:.
okoli
;	zni rok pa j
'
Stran 3. .
s
c.;:.
i—i
•• i ■•§> v
■



V Nišu izhajajoča nTribuna11, ki je glasilo JRZ, piše, da se razgovori o sporazumu nahajajo pred koncem in da ne bo treba nanj dolgo čakati. „Danes ali jutri bomo slišali, daje sporazum podpisan, kar nas nikakor ne bo izne-nadilo, ker je ta sporazum z ozirom na svetovni položaj postal nujno potreben.11
Hrvatska seljačka stranka dr, Mačka ;;:er beleži vse te glasove, ni pa tako zelo prepričana, kakor srbska javnost, da bi se sporazum že danes ali jutri dosegel. Dr. Mačkovo g.. d < pravi, da se je sporazum skoraj že dosegel, potem pa je zopet zastal. Sedaj se je vprašanje sporazuma zopet poživilo in videli bomo, kakšen bo konec. Na vsak način ni dobro, če se o sporazumu neprestano govori, ker lahko postane na ta način obrabljena stvar. Kaj te besede pomenijo, ni popolnoma jasno, zdi se pa, da Hrvati zavzemajo takozvano „čakajoče stališče11. — Bomo videli kdo ima prav — Hrvati ali Srbi ?
Mladinski tabor v Novem mestu 15. in 16. julija 1939
se bo vršil kot praznik slovenske katoliške mladine, včlanjene v Fantovskih odsekih in Dekliških krožkih. Tabora se bodo udeležili člani novomeške in ljubljanske pođzveze ZFO. Prihitela pa bo na tabor tudi mladina iz oddaljenih krajev Gorenjske, Notranjske in Štajerske. Visoko priznanje za njeno delo pa ji bo dala udeležba gg. ministrov dr. Kreka in Snoja in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov ter zastopnikov cerkvenih oblasti. Generalna direkciji drž. železnic v Belgradu je z odlokom G D št. c 39 z dne 19. VI. odobrila 75% popust na železnicah VB čl I O ter 50% vsei ostali;-1. udeležencem.
Poročajo
stara cerkev. Odstavljen je bil večletni predsednik občine Kočevje-okolica gosp. Povše Friderik, ki se je proti razrešitvenemu odloku pritožil.
Planina pri Črnomlju. Po daljšem bolehanju je mirno v Gospodu zaspala ravno na svoj 83. rojstni dan gospa Marija Rohel. Naj
okoli mesta po! ure hoda. Zato se je moralo z otroci, ki so prostovoljno prihajali v šolo, postopati skrajno o zimo in se ni moglo kaznovati onih, ki niso prišli v šolo, ker pač ni bilo prostora. C. k. gubernija v Ljubljani je z ozirom na veliko število šoloobveznih otrok v K- čevju naročila okrožnemu uradu v Novem mestu, da odredi v to svrho komisijski ogled. Isti je bil razpisan na dan 29. septembra 1820. leta in okrajnemu šolskemu nadzorniku je bilo naročeno, da predloži seznam vseh šoloobveznih otrok. Z odlokom od 12 oktobra 1820 je bil na pre log okrajne šolske oblasti zaradi starosti in zrahljanega zdravja razrešen svoje dolžnosti krajevnega šolskega nadzorn, Jožef Valič in na njegovo mesto imenovan Janez Trpin, meščan mesta Kočevja in bivši uradnik n? posestvu Belaj v Istri („razumen in pravičen mož” - - iv. J SSbvu.ce).
14. avgusta 1823 je krajevno šolsko nadzorstvo naslovilo na okrajno šolsko ob!as' sledečo vlogo: „Visoke okraj, e ob'ast! Učenci trivijalne šole v Kočevju so se pri vsaki pri-ž iti, j 1 pa i i obisku ekscelen spodaj '	,
še po	one o pri
obisku ekscelence, gospe 'n deželnega guber-ja, ki je bi! sprt . gub. svet : okrožne?; g, . a;j, iz N.n	mesta le: pre-
; ka bare Buffa in drugi! odli , izl pri i
vani i i j	;
! '
počiva v miru! — Naša gasilska četa je postavila nov stolp pri gasilskem domu. Vsem darovat elj e m naj lepša hvala! — V nedeljo sta se v tukajšnji župni cerkvi poročila Henrik Lukan in cerkvena pevka Lili Smuk, oba iz Planine. — Za praznik sv. Cirila in Metoda smo na Mirni gori zakurili lep kres. Naš kres je bil znak za ostale kresove „Beli krajini11. Kurili smo kres na Mirni gori, od koder smo videli še kakih 20 kresov, od teh 17 v Beli krajini. Ee* čeno je, da pridejo 16. julija — letos — na Mirno goro v večjem številu Metličani. Dobrodošli !
Mirna gora. Častilcem sv. Frančiška se naznanja, da bo tukaj prošeenje v nedeljo 16. julija. Sv. mača je ob 10. uri. Vsi vljudno vabljeni. — Na nedeljo 9. julija se je poročila v tukajšnji cerkvi gdč. Ana Cerar iz Blagovice z Edvinom Konjedičem iz Semiča. Čestitamo !
Ribnica na Dolenjskem. Pobožnim romarjem, ki v velikem številu prihajajo na božjo pot k sv. Ani nad Ribnico, se naznanja, da zaradi kongresa Kristusa Kralja ne bo tam „žeg-nanje11 dne 30 julija, temveč nedeljo prej, to je v nedeljo dne 23. julija ob desetih.
Krkovo. Že je skoro leto dni, kar se je prenehalo z zgradbo novega dela državne ceste od vasi Krkovo v velikih srpcntinali izpod cerkvice sv. Stefana preti Tišenpolu in odtod izpod vasi Fare na bivšo banovinsko cesto. Trasa je bila izbrana zelo romantično. Najprej gre nova c o: t;. skozi tunel p »d sv. Stef; ■	, nato pa
pod Tiženpolom preko potoka, ki ravno nad mostom, pa tudi pod mostom nar !ja lepe slapove. Res privlačna točka za turiste! Izbrala se je ta trasa, da ne bi bil	voziti p ;
trm del klanca pri Fari :	i pa je žal j	n. I liko je Mio
že govora o tem terenu, ko se je nameravalo graditi Musilovo železnico. Do izpod vasi Krkovo je razvit glavni triadni dolomit in tu bi bilo treba napraviti najmočnejšo vijugo cesti. Ne smelo bi se preiti na mejo karbona ter na vodo-držnih plazovitih črnih karbonskih Skrilavcih napravljati vijugo. Ko je bila cesta že gotova, se je del ceste spustil navzdol in je ni sile, ki bi to zadržala, tudi betonska zgradba ne. Naše mnenje je, da bo treba cesto zaviti še v triadnem dolomitu, takoj pri vasi Krkovo ! Ostali del ceste je krasen in lepo izpeljan, samo od Tišenpola
da bodo pridni učenci poplačani za trud in da bo šoloobvezna mladina raje hodila v šolo v prihodnjem šolskem letu, da tukajšnja okrajna blagajna izplača primeren znesek za šolske prem,je, oziroma darove.
Za šolsko premijo so dobili otroci molitvenike, Krištova Šmida zbrane spise in podobno. Dvema najboljšima učencema se je obesil okoli vratu svilen trak, v katerega je bil zašit tolar ali pa goldinar. Ti darovi so bili posvečeni upravitelju šole ali pa šolskemu dobrotniku. Leta 1824. je bilo v drugem razredu od 69 učencev — odlikovanih pet, v prvem razredu pa od 85 učencev trije s knjigami.
Leta 1823. je zahtevala okrajna šolska oblast v Kočevju, da se popravi vsaj zgornja šolska soba, ker večjih popravil v stavbi v mesecu oktobru ni bilo mogoče več izvesti. To j zato, da ne bo treba, da bi ot učitelja poučevala samo dopoldne v naslednjem šolskem letu in bi se zato lahko učitalo šolski upravi. Ker so ostala vsa dosedanja priza-
anja L. uspei , d šols! I p j e popravi, ju predlagala okrajna šolska obl t 17. marca 1824 z navedbo nedostaikov o k-rožnemu uradu v Novem mestu, da ista prisili . .
1 ob neizv
v bodoče letu pou!	V u 11
■ ;	. nu izmed učil	. ne
drži pi-.:, '• : -: i 'h ur in se oddaljuje b . - do; mor za več rim ter m uho zanemarja 1	' i dr , I : L mšnje pridobljeno slavo
k oe'.-kih učen;. /.
ji grozi veliki p! n z! Kako se bo ta ustavil, če se bo pričel pomikati, res re verno. Skoda pa je, da se te tla pa]	■ ž >, ker je ja
■ogromen del ceste že gotov n ;d eno leto, pa so ne uporablja.
O ' 7 ~	1 '
Legija koroških borcev, krajevna organizacija, Dne 16. julija 1939 ob 10. uri se vrši v posebni sobi gostilne Beljan Marije v Kočevju ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev. Naprošamo vse one, ki so se dosedaj prijavili v članstvo krajevne organizacije, kakor tudi one, ki so se udeležili bojev v letih 1918—1919 na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju, da se polnoštevilno udeleže tega zbora, na katerem bo poročal delegat glavnega odbora in na katerem se bomo po 20 letih sestali, da si izvolimo upravni odbor nove krajevne postojanke bivših koroškili borcev. Pridite zanesljivo in točno! P. Bregant, t. č. predsednik. Drago Bižal, t. 6. tajnik.
Protituberkulozni dispanzer v Kočevju razglaša : Dne 24. junija se je vršila slovesna otvoritev in blagoslovitev Protituberkuloznega dispanzerja v Kočevju pod vodstvom g. bana. Dispanzer prične obratovati 1. julija. Uradne ure za stranke šo določene do nadaljnega vsak torek od 10. do 2. in petek od 16. do 18. ure. Stranke, ki posetijo dispanzer, naj se držijo določenih ur, ker ordinira zdravnik v dispanzerju samo v omenjenem času. Radi vpisa in popisa bolezni naj se stranka javi v dispanzerju vsaj eno uro pred prihodom zdravnika, ali pa še preje, dispanzer bo odprt v torki li že ob 8. uri in petek ob 14.uri. Člani Protituberkulozrie lige, ki plačujejo letno 12 din, imajo pravico do brezplačnega pregleda. Siromašne osebe s potrdilom občine in obolele osebe sploh imajo brezplačne preglede. Osebe, ki so člani Okrožnega urada ali bratovskih skladnic, naj se javijo svojim zdravnikom. Ti pa jih bodo napotili v dispanzer, Če smatrajo ti za potrebno, z ozirom na značaj njihove bolezni. V dispanzerju se izvrši preizkava bolnikov potom rentgenskega aparata. Preišče se jim kri in izmeček ter ugotovi dejanski stan njihove bolezni. Bolniku se dado navodila za zdravljenje in ev. predpisi zdravila, ki si jih bolniki sami nabavijo. Nečlani in premožnejše osebe plačajo za vsak pregled p r e d piša n o, takso 50. din, ki gre v sklad z i i z o o 1 j Si n j e dis p a fi ‘t e .'j A*. V d i s p z'er ju' se vršijo tudi rentgenski pregledi drugih bolezni proti plačani taksi 50 din. Dispanzer obratuje v hiši g. Fornbacherja, t. j. nasproti stanovanja zdravnika dr. Hočevarja, na Ljubljanski cesti. Vabimo cenjeni naslov, blagovolite obvestiti svoje občane in farane ter jih napotiti, da se poslužijo pre-koristne ustanove in pristopijo kot člani v Proti-tuberkulozno ligo v Kočevju. Letna članarina 12 din se plača v dispanzerju. Gospode zdravnike naprošamo, da blagovolite javiti dispanzerju t. b. c. bolne osebe, zlasti siromašne, da prevzame dispanzer njihovo zdravljenje in nadzorstvo nad njimi. Peterlin Alojzij, t. č. predsednik. Dr. med. Tone Hočevar, t. č. podpredsednik.
Imenovanje. S kraljevim ukazom je imenovan za okrajnega glavarja za srez Dravograd tukajšnji sreski podnačelnik gosp. Otmar Skale. Nastop službe pa je za nedoločen čas odgoden. Čestitamo!
Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda je v Kočevju gorelo sedem kresov na čast slovanskim apostolom. V zrak so švigale rakete in ob svečanem razpoloženju in slovesnih govorih zvenele lepe slovenske pesmi. Večji kres je bil na Trdnjavi in pred sokolskim domom. V okolici je gorelo dvanajst kresov. Posebno daleč so bili vidni kresovi iz L. j n e. Gorel je kres na Fridrihštajnu in Meščan- "ero vrhu. Tudi tam so spuščali rakete v zrak. \ si kresovi so pokazali enotno slovansko pripadnost in mišljenje, enoten slovenski rod, pa naj so se kurili kjer koli!
Čigavo je mestno kopališče? Ko se je prodala imovina mesta Kočevja na javni dražbi, je
drugim j	■
vodi pot v metino kopališče in na njej leži del
lih naprav pa leži na sveta g. Auersperga, ki je v to svrho dovolil mestu uporabo sveta. Pozneje je premoženjska uprava "mesta Kočevja podari i a lese)..! s"	ni, k(r si ma ni m '»
vzdrževati več kopališča. Občina pa je kopališče renovirala. Izgleda, da bo sedaj dvoje kopališč: eno od Ljubljanske mestne hranilnice, ki je prodano mesto kupila, drugo pa od občine Kočevje mesto. Vprašanje je samo, kako se bo hodilo v oboje kopališč! Radovedni smo 1
Nenadne smrti je umrl tukajšnji tesarski mojster Jonke Josip. V petek je se delal na domačem vrtu, pa ga je zadela srčna kap. Pogreb je bil v nedeljo.
Kočevska župna cerkev. Do leta 1872 je bila na mestnem pokopališču še stara župna cerkev, ki je bila zgrajena, kakor pričajo listine, že leta 13*38 po grofu Otonu Ortenburžanu. Segala je do sedanje ceste v Cvišlarje. Današnja cerkvica predstavlja samo še nekdanjo apsido. Nato je v 18. stoletju mesto Kočevje porabilo ob severnem stolpu mestnega obzidja graječinsko kapelico sv. Fabijana in Sebastjana za župno cerkev, ki pa jo je nekoliko razširilo. 1. avgusta 1892. so pričeli akcijo za zidavo nove cerkve, ki stoji danes in je zgrajena v romanskem slogu po načrtih arhitekta Friderika Schmidta po proračunu za 85.000 gld. Cerkev do leta 1938. ni bila v notranjščini niti pobeljena niti poslikana, ker je bilo v projektu, da dobi fresco slikarije. In res, delo je bilo oddano lansko leto ljubljanskemu slikarju g. Pengovu, ki že sedaj dokončuje preslikavo cerkve z ornamentiko in fresco slikami. Izza ogrodja se že kaže krasna skupinska, umetniška, ogromna slika. Dekorativna barva v cerkvi je rdeča, do-čim je osnovna barva žoltorumena, da daje cerkvi primerno svetlobo in življenje. Ko bo gotovo, bo res nekaj lepega in niso verniki zastonj čakali toliko desetletji
Ena sama koče ska generacija je zgradila cerkev ter pod vodstvom g. častnega kanonika dekana Ferdinanda Erkerja nabavila nove orgle, križev pot, ki ga je naslikal slikar g. Pengov, okvirje pa napravil g. Lesar iz Mahovnika, ter že drugič kupila nove zvonove.
Ko ■ ;, t	vidi o gr •vrne zaboje in
kovček e v t;	" železnici, sc začudeno-
vpraša, kam gre to preseljevanje. Pa zve, da so to ljudje, ki gredo na morje, v kopališča, v toplice! Eni se gredo zdravit, drugi pa ubijat čas. Oh, kako bi marsikateri kmet ali delavec rad šel zdravit svoje težke noge od mučnega revmatizma, pa kaj, ko gospodarstvo ne da. Take misli je imel v poletnem času tudi starejši kmetski posestnik, ki je v svoji pridnosti premalo pazil na se. Zato se je nalezel revmatizma. Da se pozdravi ob največjem delu, je sedel m se grel na domačem solncu in se tako zdravil. Pa glej! Bil o je lepo solnčno popoldne", pripoveduje sam, „zlezel sem iz svoje sobe, mučil se po stopnicah in po dolgem času sem pridrsal na bližnjo klopico, ki je bila blizu napajalnega vaškega korita. Gledal sem otročad, ki se je podila po vasi, še raje pa krave in konje, ki so jih gonili napajat h koritu. Kar prižene mlad fantič po vasi vaškega bika, da ga napoji. Žival je bila sicer krotka in redno vsak dan so ga gonili b koritu, da se malo sprehodi. To pot je nekaj šinilo v trmasto glavo bika in začel je renčati in rogoviliti z rogato glavo. Fantič ga je tolažil. Žival pa se je obrnila osorno proti njemu, da je fant popustil konopec in zbežal v bližnji hlev. Otročad se je razpodila in naenkrat sva bila na vasi jaz in rjoveči bik. Misleč, da ga bom sam potolažil, začnem ga lepo klicati, sem pa tja pa mu pokažem palico. Biku se pa moja prijaznost ni dopadla in začel je rjoveti, kopati in skakati proti meni. Mene je spopadel neznanski strah, začel sem kričati na pomoč, a vas je bila do cela pr.-.:	., ker so
bili odrasli vsi na polju. Bik se je že pripravil, da me naskoči. Takrat pa sem zbral vso svojo 8 vzdignil sem e s klopice, v tistem trenutku nisem čutil nobene revme več, zakadil sem se proti svoji hiši in v trenutku sem bil n-, stop ? ah. Čuteč, da žival rjove za menoj,
"	ja xrl stopnjic in tudi ž v sobi.
bil pozabil i klopi	bika
"
:
so še tiste, ali kaj jo '.suje bik puhnil — zdrav .
štenjak, bivši župan g. Šilc iz. je , ,	■ .
zdravljenje, a to pot je bilo učinkovito!
Ali si že uredil letošnjo naročnino, ga" širiš in priporočaš svojim sosedom in prijateljem. Tvoje glasilo je, rojak, in svojo nar:dno zavednost najlepše dokažeš z zvestobo glasniku slovenske družine!
Zadnji čas je pričel posvečati naši Kočevski veliko pozornost mariborski list „Večernik1-. t svoji številki z dne 1. julija je prinesel pod rubriko „Razgledi na Kočevskem" sledeče članke: „Narodne sile na Kočevskem, strnite se !“, nadalje „Zemlje imamo premalo", nato „Kako živi slovenski delavec na Kočevskem", „Ob dvajsetletnici zavoda za slepe". V številki z dne 9. julija pa zopet sledeče članke: „Proti politični pohlepnosti in nestrpnosti" (prenehati je treba s škodljivim žongliranjem in združiti vse narodne sile), nato „Kočevska gimnazija in Dijaški dom" ter članek „Zakaj so kočevski Slovenci gospodarsko podrejeni".
Dnevnik „Slovenec" je v svoji številki z dne 9. julija ,1939 posvetil članek: „Nekaj resnic o Kočevski".
Naš problem postaja vedno bolj pereč, zato je potrebno tudi vedno večje zanimanje! V glavnem pa gospodarska pomoč in pa realno udejstvovanje pri nas !
ho dne 9 avgusta 1939 ob 9. n i pri tukajšnjem sodišču v sobi štev. 3 parcela mesta Kočevja, ki leži med Kajfeževo žago in vrtom Maninega doma v izmeri 2247 m2. Stavbena parcela je cenjena na-Din 33.705.
Najmanjši p or. ud ek je Din 22.470, vsrščina
c:. 3i-7L. K,,, reh Dirna-pr-mvetn v u kraj m ob cest: a-:"	"V0'v r r n v eu	.v:-.13: v. • , ..smc'fi
■ -:c ; ,	^a.>:d...........ujn
>■-= u;iaq
Nakup vagouskih pošiljk koruze, pšenice in moke ugodno izvrši
tvrdka
CA
TTT)	o IT Z
Bregar m
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 19.
Tvrdka dobavlja blago naravnost od proizvajalca. Vse informacije brezplačno.
Za odjem vina se priporoča
POTiMiCFreir
ii 'tky t Js V:..,'	« .v « - j ir
veletrgovina z vinom
Ljubljana - Šiška, Celovška cesta 34
Telefon 3072 - Ček. rač. 14.923 ki ima najrazličnejše vrste vin — domačih in tujih. Postreže dobro in pošteno !
Suesa EosraEh
či..rččč
r. z. z o. z.
trrnt?£!’:? :	h '
ja
vse vrste le : ' kov za spodarstvo i v o- h-'o kot tudi raza i./aee.
Cenik ia razpolago. Cene z ■ h solidne,
A