VALIČNA VAS BIBA TERŽAN U n iv e r za , L ju b lja n a Valična vas leži nad dolino K rke — dolino gradišč klasične halštatske kul­ ture — na terasastem grebenu gričevja med Zagradcem in Žužemberkom. Arheološko najdišče Valične vasi se razprostira na širšem področju vasi — od pašnika na zahodnem robu vasi pa vse do peskokopa pod cerkvico sv. Mar­ tina (skica 1). Najdbe pripadajo tako grobnemu kot naselbinskemu gradivu. Grobišče je bilo na terasah vzhodno od vasi — na njivah kmetov Gnidovca, Pluta in Sadarja. Na pašniku na zahodnem robu vasi je S. R utar ugotovil majhno naselbino.1 2 Obstaja domneva, da je bila naselbina tudi na predelu, imenovanem z ledinskim imenom G ra d išče, kjer stoji cerkvica sv. Martina.3 P rva izkopavanja v Valični vasi sodijo v čas živahnega arheološkega raz­ iskovanja Dolenjske proti koncu 19. stol. Leta 1885 je J. Pečnik izkopal okrog 30 latenskih grobov na njivi km eta Gnidovca.4 Grobovi so bili žgani. Grobne jame so bile štirioglate, manj kot m eter globoke in so vsebovale izbrane ostan­ ke kosti brez pepela in oglja. Od tega izkopavanja se nam je na risbi ohranila le ena grobna celota. Grobno celoto predstavlja pas — sklepanec in fibula srednje latenske sheme5 * * (T. 12: 1, 2). Med najdbam i se omenjajo še meči, puščične osti, udarni noži, uhate sekire in nekaj fibul. Blizu teh grobov je bilo najdenih tudi nekaj rim skih grobov; v grobovih je bila v glavnem keramika, izdelana na lončarskem vretenu, medtem ko so bili kovinski pridatki redki.8 Na vaškem pašniku zahodno od vasi je bil odkrit rrmskodobni objekt — m ajhna naselbina, ki bi naj bila postavljena na neki starejši latenski naselbini. Hiše so bile različne velikosti. Bile so lesene, le tem elji so bili grajeni iz 1 Članek je skrajšana diplom ska naloga iz prazgodovinske arheologije na Filozofski fak u lteti v L jubljani pri prof. dr. Gabrovcu, katerem u se na tem m e­ stu zahvaljujem tako za nasvete in ra ­ zum evanje k o t za spodbudo pri delu. K er je bila naloga končana v m aju 1971, v njej niso upoštevani novejši dosežki in literatura, le k arte razprostranjenosti so nekoliko dopolnjene. Gradivo iz Valične vasi so risali F. Klun, N. Ribič, N. Tram puž in D. Lunder. 2 S. Rutar, MZK 23 (1897) 104 s, 185. Isti, IMK 9 (1899) 47. 3 A. M üllner, Geschichte des Eisens (1909) 74. 4 K. Deschman, M AG W 15 (1885) [72], Isti, Führer durch das Krainische Landes M useum R udolfinum in Laibach (1888) 57. S. R utar, MZK 17 (1891) 139. Isti, LM S (1889) 50. 5 S. Gabrovec, A V 17 (1966) 179, 176 s, T. 25, 1. 2. 6 S. Rutar, MZK 17 (1891) 139. Skica 1. Lega arheoloških najdišč v Valični vasi. 1 — grobišče, 2 — naselbinski objekt, 3 — najdba na Gradišču, 4 — najdba v peskokopu, 5: rim ska cesta. Skizze 1. Lage der archäologischen Fundstätten in Valična vas, 1 G rabstätten, 2 Siedlungsobjekt, 3 F und in Gradišče, 4 F und in der Kiesgrube, 5 röm ische Straße kamna.7 Blizu tega kompleksa je 1 . 1896 nek km et slučajno našel lep rimski bronast vrč (sl. 1), latensko fibulo in tri pasne spone.8 Med leti 1930 in 1940 je na svoji njivi izkopaval km et Plut.9 Izkopavanja je spremljal L. Zupanc, župnik iz Šmihela.1 0 Odkriti grobovi so pripadali naj­ mlajšemu halštatskem u, latenskem u in rimskemu obdobju. Mladohalštatski grobovi so boli skeletni, latenski in rimski pa žgani. Grobne celote niso ohra­ njene. V to gradivo sodijo najdbe, ki so vzbudile pozornost strokovnjakov; to je znana situla (T. 28: 1; 30), ki je bila izkopana 1 . 1938,1 1 negovske čelade, ki so bile izkopane k ar tri,1 2 danes pa je, žal, znana le ena (T. 14).1 3 Iz časa po drugi svetovni vojni nam je znanih le več slučajnih najdb. Na njivi A. Sadarja so bile najdene dve nanožnici, zapestnica in ročaj situle (T. 7: 1, 4; 29: l).1 4 Prazgodovinski predm eti so znani še iz njive kmeta Pluta (T. 20: 7; 27: 3, 10).1 5 O slučajni najdbi fragm enta fibule in podnožja bronastega kraterja iz Va- lične vasi poroča T. Knez (sl. 2).1 6 Poleg teh predmetov je L. Zupanc izročili Dolenjskemu m uzeju v Novem m estu še železno sulično ost (sl. 3), ki je bila najdena v peskokopu pod cerkvico sv. M artina.1 7 O starih predmetih, ki pri­ dejo na dan p ri oranju, pa povedo km etje tudi danes. O najdbah železne žlindre v predelu, imenovanem Gradišče in ob poti proti grobišču poroča že A. Mtillner.1 8 Leta 1969 je L. Slapšak pri obisku terena v peskokopu v notranjosti Gradišča naletel na pravilno vkopano jamo z žganimi stenam i in z najdbam i (keramika, žlindra), ki bi jih lahko označili kot naselbinske.1 9 Iz Valične vasi sta znana še dva rimska spomenika oziroma žrtvenika, ki sta bila sekundarno uporabljena v cerkvici sv. M artina.2 0 Omenja se tudi najdba rim skih novcev.2 1 Skozi Valično vas bi naj vodila tudi vicinalna rim­ ska cesta, ki se je pri Acervu odcepila v dolino Krke.2 2 Njena ravna trasa bi se morda še danes dala slutiti v vaškem kolovozu.2 3 7 Cfr. op. 2. 8 S. R utar, M ZK 23 (1897) 185. Isti, IM K 9 (1899) 47. 9 S. Gabrovec, A V 17 (1966) 179. 10 Gospodu župniku se zahvaljujem za podatke, k i n am jih je dal v zvezi s tem i izkopavanji. 11 F. Stare, Z bornik FF L jubljana 2 (1955) 149, T. 15, priloga 7. W Lucke, O. H. Frey, Die Situla in Providence, RGF 26 (1962) 79 s, T. 52: 37; 74 (od­ slej cit. W. Lucke, O. H. Frey, Situla). 12 Tako župnik L. Zupanc k o t sin izkopavalca P lu ta sta povedala, da so iz­ kopali tri čelade, ki jih je km et P lu t prodal privatnikom (v Zagreb in na Go­ renjsko — Golnik), tako da so danes iz­ gubljene in le ena je prišla po daljši poti v N arodni m uzej v Ljubljani. 13 S. Gabrovec, A V 1 (1950) 87 s. P. Reinecke, 32 B R G K (1944) 147, 195. 14 P. P etru, V. S ribar, A V 7 (1956) 297, T. 1: 1—4. 15 V. Stare, V S 8 (1960-61) 198, T. 3: 1—4. 16 T. Knez, V S 10 (1965) 167, T. 3: 5, 6 . 17 Isti, VS 12 (1967) 84s, T. 2: 1. 18 A. M üllner, Geschichte des Eisens (1909) 74. 19 L. Slapšak, V S 13-14 (1970) 184, T. 4. 20 A IJ 229 je bil vzidan pri vhodu v cerkvico in je danes shranjen v stran­ ski kapelici cerkve. CIL III 10788 je bil ravno tako vzidan v zidu cerkve; danes je izgubljen. 21 P. Hitzinger, M HK 9 (1854) 93. 22 A. Prem erstein, S. Rutar, Röm i­ sche Strassen und Befestigungen in Krain (1899) 29, karta. 23 Tudi v ustnem izročilu se je ohra­ nilo im e rim ske ceste, tako da so nas na to opozorili tako km etje kot župnik L. Zupanc. Sl. 1. Valična vas. B ronast rim ski vrč Abb. 1. Valična vas. Römische Bronzekanne (S. R utar, M ZK 23 [1897] 105, sl. 1) Sl. 2. Valična vas. F ragm ent fibule in podnožje bronastega k rate rja A bb. 2. Valična vaa. Fibelfragm ent und U nterteil eines Bronzekraters (T. Knez, VS 10 [1965] T. 3: 5, 6) Sl. 3. Valična vas. Železna sulična ost Abb. 3. Valična vas. Eiserne Lanzenspitze (T. Knez, VS 12 [1967] T. 2: 1) Gradivo, izkopano v Valični vasi je v veliki večini prišlo v Narodni muzej v Ljubljani. Nekaj najdb bi naj za časa J. Pečnika prišlo v današnji Prirodo­ slovni muzej na Dunaju,2 4 vendar teh predmetov danes ni v tem muzeju. Del predmetov pa je bilo za časa P luta razprodanih in tako izgubljenih. Novejše slučajne najdbe so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Gradivo iz Valične vasi do danes še ni bilo v celoti objavljeno, bilo pa je upoštevano p ri raznih sintetičnih študijah. Med značilna slovenska latenska najdišča jo je uvrstil že K. Dežman v svoji razpravi o latenski periodi p ri nas, Über die neuesten prähistorischen Funde in Krain, M A G W 15 (1885) [70] ss. Značilni halštatskodobni predmeti so bili obravnavani v delih S. Gabrovca, Dve novi najdbi čelad s slovenskega ozemlja, A V 1 (1950) 78 ss, F. Stareta, Pra­ zgodovinske kovinske posode iz Slovenije, Z b o rn ik FF 2 (Ljubljana 1955) 103 ss in W. Luckeja-O. H. Freya, D ie S itu la in P ro v id e n c e , R ö m .-g er m .-F or sch 26 (1962). Zadnji oris Valične vasi je podal S. Gabrovec v svojem sintetičnem delu, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji, A V 17 (1966) 169 ss. V naši nalogi so obdelani predm eti iz Narodnega m uzeja v Ljubljani. Grob­ ne celote, žal, niso ohranjene in tako je možna le tipološka obravnava gradiva. NAČIN POKOPA Valična vas se s svojimi mladohalštatskimi skeletnimi grobovi v plani nekropoli uvršča v vrsto podobnih planih grobišč, ki jih poznamo na eni strani v Veliki Kostrevnici, v Zagorju, na Vačah, v Lukovici2 5 in na drugi strani v Vinici in m orda v Podzemlju.2 6 Sam način skeletnega pokopa v planih grobi­ ščih se razlikuje od običajnega pokopavanja v gomilah, ki je lasten klasič­ nemu dolenjskemu halštatu.2 7 Vsa ta plana grobišča pripadajo enako kot gro­ bišče v Valični vasi najm lajšem u halštatskem u horizontu; v Vinici pa se grobišče kontinuirano nadaljuje v latensko obdobje in je v tem nekoliko po­ dobno Valični vasi. S. Gabrovec veže plana grobišča iz Velike Kostrevnice in dalje po dolini Medije na gorenjsko stran s selitvenim tokom v najmlajšem halštatskem obdobju.2 8 Grobišče v Vinici je verjetno treb a pripisati premikom, ki so se vršili v tem času na skrajnem jugu dolenjskega halštatskega prostora, kateri tu nekje meji na japodski prostor. V vseh prim erih gre za podoben pojav na koncu m ladohalštatskega ob­ dobja, ki prinaša nov način pokopa — plan skeleten pokop, ki nakazuje neke spremembe, ki so nastajale v m ladohalštatski družbi in so rušile stare tra­ dicije. Latenski in rimski grobovi v Valični vasi so žgani in plani, kar ustreza običaju časa.2 9 K er so latenski in rim ski grobovi na istem prostoru kot mlado- 24 Arheološka k arta Slovenije, Novo mesto, Valična v as (tipkopis). 25 F. Stare, AV 4 (1953) 266 s. S. G a­ brovec, AV 17 (1966) 24 ss. F. Stare, Pra­ zgodovinske Vače (1954) 22 ss. Isti, Vače (1955) 58 ss. S. Gabrovec, K am niški zbornik 10 (1965) 101 s. 28 R. Ložar, GMDS 15 (1934) 22. K. Deschman, Führer durch das Krainische Landes M useum Rudolfinum in Laibach (1888) 67. 27 S. Gabrovec, AV 15-16 (1964-65) 27 s. ’ 28 Isti, AV 17 (1966) 27 s. 29 Isti, AV 17 (1966) 182 s. halštatska nekropola, se je ohranilo sporočilo o vertikalni stratigrafiji.3 0 Žal, sondažno izkopavanje, ki smo ga opravili v letu 1971,3 1 ni pripomoglo k raz­ jasnitvi tega problema. Glede n a plitvo plast zemlje, saj smo v naših sondah naleteli na m rtvo plast (pesek) v povprečni globini 45 cm, lahko rečemo le, da na določenih predelih grobišča vertikalna stratigrafija ni mogoča. OPIS PREDMETOV F ib u le 1. Certoška bronasta fibula. H rb et noge je om am en tira n z vrezanim m otivom v obliki črke V. Gumb na loku je sploščen in narebren. Dol. 19,3 cm. Inv. št. 12628. T. T: 1. 2 . Certoška bronasta fibula, podobna fibuli na T. 1: 1, le da im a bolj okrogel gumb. Dol. 15,3 cm. Inv. št. 6936. T. 1: 2. 3. Certoška bronasta fibula, podobna fibuli n a T. 1: 2. Dol. 17 cm. Inv. št. 12416. T. 1: 3. 4. Certoška bronasta fibula, podobna fibuli na T. 1: 2, le da ima na nogi s tre - m olim im vrezom izveden m otiv v obliki črke V. Dol. 15,1 cm. Inv. št. 12419, T. 1: 4. 5. C ertoška bronasta fibula, enaka kot fibula n a T. 1: 4. Dol. 15 cm. Inv. št. 12418. T. 1: 5. 6 . C ertoška bronasta fibula. Na loku je okrogel ploščat prečno profiliran gumb. H rbet noge je okrašen z vrezanim m otivom v obliki črke V in punciranim a krož- cema. Gumb n a nogi im a v sredini m ajhen čepek. Dol. 10,1 cm. Inv. št. 6964. T. 2: 1. 7. Certoška bronasta fibula, podobna fibuli na T. 2: 1. Dol. 10,3 cm. Inv. št. 6967. T. 2: 2. 8 . Certoška bronasta fibula s kroglastim gladkim gumbom na loku. Dol. 11,5 cm. Inv. št. 12424. T. 2: 3. 9. C ertoška bronasta fibula, enaka kot fibula T. 2: 3. Dol. 11 cm. Inv. št. 12420. T. 2: 5. 10. C ertoška bronasta fibula s tekočim prebodom noge v lok, tako da je ležišče za iglo asim etrično oblikovano. Na prehodu h rb ta v lok sta na obeh straneh m ajhna izrastka. Dol. 11,8 cm. Inv. št. 6966. T. 2: 7. 11. C ertoška bronasta fibula, enaka kot fibula na T. 2: 7. Dol. 11,6 cm. Inv. št. 6968. T. 2: 9. 12. C ertoška bronasta fibula s ploščatim prečno profiliranim gumbom. Dol. 8,1 cm. Inv. št. 6989. T. 2: 4. 13. C ertoška bronasta fibula z m ajhnim okroglim gum bom n a loku obdanim z dvem a svitkom a. Dol. 6 ,6 cm. Inv. št. 12433. T. 2: 6 . 14. C ertoška bronasta fibula, podobna fibuli na T. 2: 6 . Dol. 5,2 cm. Inv. št. 6990. T. 2: 8 . 15. C ertoška bronasta fibula, podobna fibuli n a T. 2: 8 . Dol. 4,5 cm. Inv. št. 12630. T. 2: 10. 16. F ragm ent bronaste certoške fibule. Dol. 5,2 cm. Inv. št. 12427. T. 2: 11. 17. C ertoška bronasta fibula, podobna fibuli n a T. 1: 2. Dol. 14,3 cm. Inv. št. 6969. T. 3: 1. 30 O pokopih v več plasteh sta po- 31 B. Teržan, V S 17-19/1 (1974) 112 ss. vedala župnik L. Zupanc in C. Plut, sin izkopavalca. 18. Certoška bronasta fibula, podobna fibuli na T. 1: 4. Dol. 11,3 cm. Inv. št. 12421. T. 3: 3. 19. Certoška bronasta fibula, enaka kot fibula n a T. 3: 3, le da je brez orna­ m enta na h rb tu noge. Dol. 10,8 cm. Inv. št. 12417. T. 3: 5. 20. Certoška bronasta fibula, podobna fibula na T. 3: 3. Dol. 8,7 cm. Inv. št. 12422. T. 3: 4. 21. Certoška bronasta fibula, enaka kot fibula na T. 3: 4. Dol. 8,7 cm. Inv. št. 12425. T. 3: 6 . 22. Certoška bronasta fibula s ploščatim narebrenim gumbom na loku. Dol. 6 ,8 cm. Inv. št. 12428. T. 3: 2. 23. Certoška bronasta fibula s polkroglasto 'odebelitvijo n a loku. Dol. 10,1 cm. Inv. št. 12629. T. 3: 7. 24. Certoška bronasta fibula s trakastim lokom, ki je rom bično razširjen in or- nam entiran s po dvem a vrezoma. F ibula je bila antično popravljena, k ar dokazujejo ostanki železnega dela, ki je z dvem a zakovicama p ritrjen n a lok. Dol. 5,7 cm. Inv. št. 12426. T. 3: 8 . 25. Certoška bronasta fibula s sam ostrelno peresovino. Na loku ima polkrog­ lasto odebelitev, obdano z dvem a prečnim a rebrom a. Dol. 5,2 cm. Inv. št. 6971. T. 3: 9. 26. B ronast narebren gumb certoške fibule. Pr. 2,2 cm. Inv. št. 6978. T. 11: 27. 27. Sajmostrelna bronasta fibula z nazaj gledajočo konjsko glavico in profilira­ nim trakastim lokom. Dol. 6,3 cm. Inv. št. 12431. T. 3: 10. 28. Sam ostrelna bronasta fibula z nazaj gledajočo konjsko glavico in trakastim lokom, ki je na obeh straneh okrašen s prečnim i vrezi. Dol. 6,9 cm. Inv. št. 12429. T. 4: 1. 30. Sam ostrelna bronasta fibula z nazaj gledajočo konjsko glavico in profilira­ nim trak astim lokom. Dol. 4,6 cm. Inv. št. 6997. T. 4: 3. 31. B ronasta fibula s sam ostrelno peresovino, na katere ploščato razširjenem loku je z zanko p ritrjena okrogla ploščica iz tanke bronaste pločevine. Ploščica je okrašena z iztolčenim i pikam i v dveh koncentričnih krogih. Dol. 2,8 cm. P r. plo­ ščice 3,9 cm. Inv. št. 6976. T. 4: 4. 32. B ronasta fibula zgodnjelatenske sheme. P ro ti loku uvita noga se zaključi z eno večjo in trem i m anjšim i odebelitvam i. Dol. 3,3 cm. Inv. št. 6991. T. 4: 5 (S. Ga­ brovec, Arh. v e stn ik 17 [1966] T. 25: 4). 33. B ronasta fibula zgodnjelatenske sheme. P ro ti loku uvita noga se zaključi z eno večjo odebelitvijo in dvem a m anjšim a. Dol. 3,5 cm. Inv. št. 6992. T. 4: 6 (S. Ga­ brovec, Arh. v e stn ik 17 [1966] T. 25: 3). 34. Železna žičnata fibula srednje!atenske sheme. P roti loku uvita noga je okra­ šena s križnim motivom. Ležišče za iglo je prečno nažlebljeno. Dol. 11,4 cm. Inv. št. 3546. T. 4: 13 (S. Gabrovec, Arh. ve stn ik 17 [1966] T. 25: 5). 35. B ronasta žičnata fibula srednjelatenske sheme. Na koncu nazaj uvite noge je okrogel okvir, izpolnjen s sedm im i žičnatim i spiralicam i. Dol. 6,7 cm. Inv. št. 6993. T. 4: 8 (S. Gabrovec, Arh. ve stn ik 17 [1966] T. 25: 6). 36. B ronasta žičnata fibula srednjelatenske sheme z dvem a polkroglastim a gumboma n a nazaj uviti nogi in loku. Zunanja peresovina im a po tr i navoje. Dol. 6 cm. Inv. št. 12435. T. 4: 10. 37. B ronasta žičnata fibula srednjelatenske sheme, enaka kot fibula na T. 4: 10. Dol. 5,8 cm. Inv. št. 12436. T. 4: 12. 38. B ronasta fibula srednjelatenske sheme s trem i plastičnim i odebelitvami, okrašenim i z vrezi na nazaj uviti nogi. Lok nad peresovino je odebeljen. Dol. 9,2 cm. Inv. št. 6969. T. 4: 9 (S. Gabrovec, Arh. vestnik 17 [1966] T. 25: 7). 39. B ronasta fibula srednjelatenske sheme s trem i profiliranim i odebelitvam i na nazaj u v iti nogi. Peresovina je im ela več navojev. Dol. 8,2 cm. Inv. št. 12437, T. 4: 11. 40. F ragm entirana bronasta fibula srednjelatenske sheme z odebeljenim lokom nad peresovino. Dol. 4,9 cm. Inv. št. 12433. T. 4: 7. 41. B ronasta fibula srednjelatenske sheme. Na nazaj uviti nogi so tri plastične odebelitve. Lok nad dolgo peresovino je odebeljen. Dol. 5,4 cm. Inv. št. 12432. T. 5: 1. 42. B ronasta fibula srednjelatenske sheme, enaka kot fibula na T. 5: 1. Dol. 5.5 cm. Inv. št. 6994. T. 5: 2. 43. B ronasta fibula srednjelatenske sheme, enaka kot fibula na T. 5: 1, le da sta plastični odebelitvi in lok okrašeni z vrezi. Dol. 6,2 cm. Inv. št. 6995. T. 5: 3 [S. Gabrovec, Arh. vestnik 17 [1966] T. 25: 8 ). 44. B ronasta fibula srednjelatenske sheme, enaka kot fibula na T. 5, 3. Dol. 5.5 cm. Inv. št. 12434 (3547). T. 12: 2 (S. Gabrovec, Arh. vestnik 17 [1966] T. 25: 2). 45. B ronasta fibula srednjelatenske shem e s trikotnim vložkom (emajl ali ja n ­ tar) na profiliranem plašču nazaj uvite noge in loka. Fibula je imela peresovino z več navoji. Dol. 5,4 cm. Inv. št, 10702. T. 5: 4. 46. B ronasta fibula srednjelatenske sheme. Lok nad peresovino z več navoji je rombično razširjen in okrašen z vrezanim motivom. Nazaj uvita noga je profilirana z večjim i in m anjšim i odebelitvami. Dol. 6,1 cm. Inv. št. 6970. T. 5: 5 (S. Gabrovec, Arh. vestnik 17 [1966] T. 25: 9). 47. Železna fibula s štirikotno predrto nogo poznolatenske sheme. Lok nad dolgo peresovino je ploščato razširjen, gum b na loku je bronast. Dol. 4,8 cm. Inv. št. 6996. T. 5: 6 . 48. B ronasta fibula poznolatenske sheme (fragm entirana). Lok nad peresovino s štirim i navoji je razširjen v obliki krilc. Dol. 4,6 cm. Inv. št. 12631. T. 5: 7. 49. Železna fibula srednjelatenske sheme z dolgo peresovino. Dol. 4,5 cm. Inv. št. 12651. T. 5: 8 . Zapestnice in nanožnice 50. B ronasta votla zapestnica s presegajočim a se stanjšanim a koncema. Zapest­ nica je d v ak ra t ovita. Okrašena je s skupinam i prečnih zarez. Pr. 9 cm. Inv. št. 12371. T. 6 : 1. 51. B ronasta votla zapestnica, enaka kot zapestnica n a T. 6 . 1. Pr. 8 . cm. Inv. št. 13914. T. 6 : 2. 52. B ronasta votla zapestnica, enaka k o t zapestnica na T. 6 : 2. Pr. 8 . cm. Inv. št. 12370. T. 6 : 3. 53. B ronasta votla nanožnica z vdetim a koncema. O krašena je s prečno vreza­ nim i črtam i te r skupinam i poševno vrezanih črt. Pr. 9,9 cm. Inv. št. 7004. T. 6 : 5. 54. B ronasta votla nanožnica z vdetim a koncema. O krašena je s pasovi prečno vrezanih č rt in cikcakasto vrezanih č rt (fragm entirana). P r. 10,6 cm. Inv. št. 12381. T. 6 : 7. 55. B ronasta votla zapestnica, podobna nanožnici na T. 6 : 7. Pr. 7,8 cm. Inv. št. 12506. T. 6 : 9. 56. B ronasta votla zapestnica, podobna nanožnici na T. 6 : 7 (fragm entirana). Pr. 7 cm. Inv. št. 12373 a. T. 6 : 4. 57. B ronasta votla zapestnica, podobna nanožnici na T. 6 : 7. Pr. 8,3 cm. Inv. št. 13927. T. 6 : 6 . 58. B ronasta votla zapestnica, podobna nanožnici na T. 6 : 7. Pr. 8,7 cm. Inv. št. 13926. T. 6 : 8 . 59. F ragm ent bronaste votle zapestnice z vdetim a koncema. Dol. 5,2 cm. Inv. št. 12373 b. T. 6 : 11. 60. Fragm ent bronaste votle zapestnice z vdetim a kancem a. Dol. 4,4 cm. Inv. št, 12509. T. 6 : 12. 61. B ronasta m asivna zapestnica z nesklenjenim a koncem a, okrašena s trem i skupinam i plastičnih reber. Pr. 7,7 cm. Inv. št. 10481. T. 6 : 10 (P. Petru, V. Šribar, Arh. vestnik 7 [1956] T. 1: 4). 62 B ronasta m asivna narebrena zapestnica z nesklenjenim a koncema. P r. 7,8 cm. Inv. št. 13053. T. 6 : 13. 63. B ronasta m asivna narebrena nanožnica s presegajočim a zoženima koncema. Pr. 11,5 cm. Inv. št. 10479. T. 7: 1 (P. Petru, V. Šribar, Arh. vestnik 7 [1956] T. 1: 2). 64. B ronasta m asivna narebrena nanožnica s presegajočim a zoženima koncema. Pr. 11,8 cm. Inv. št. 10480. T. 7: 4 (P. Petru, V. Šribar, Arh. vestnik 7 [1956] T. 1: 3). 65. B ronasta m asivna narebrena nanožnica s presegajočim a koncema. P r. 12 cm. Inv. št. 12363. T. 7: 7. 6 6 . B ronasta drobno narebrena zapestnica s presegajočim a koncema. Pr. 7,4 cm. Inv. št. 12375. T. 7: 2. 67. B ronasta drobno narebrena zapestnica s presegajočim a koncema. Pr. 7,5 cm. Inv. št. 12379. T. 7: 3. 6 8 . B ronasta drobno narebrena zapestnica s presegajočim a koncema. Pr. 6,2 cm. Inv. št. 12369. T. 7: 5. 6 8 . B ronasta drobno narebrena zapestnica s presegajočim a koncema. Pr. 7,2 cm. Inv. št. 12349. T. 10: 18. 70. B ronasta narebrena zapestnica s presegajočima koncema. Pr. 6 ,8 cm. Inv. št. 12647. T. 7: 6 . 71. B ronasta narebrena zapestnica s presegajočim a koncema. Pr. 7,8 cm. Inv. št. 13925. T. 7: 8 . 72. B ronasta narebrena zapestnica s presegajočima koncema. Pr. 6,4 cm. Inv. št. 13920. T. 7: 10. 73. B ronasta narebrena zapestnica s presegajočim a koncema. Pr. 4,7 cm. Inv. št. 12507. T. 7: 12. 74. B ronasta jagodasto narebrena nanožnica. Pr. 11,2 cm. Inv. št. 12346 a. T. 7: 9. 75. B ronasta jagodasto narebrena nanožnica. Pr. 11,5 cm. Inv. št. 12345. T. 7: 11. 76. B ronasta jagodasto narebrena nanožnica. Pr. 11,5 cm. Inv. št. 12346 b. T. 8 : 5. 77. B ronasta nanožnica s koncema, spetim a z zakovico; okrašena je z večjimi in m anjšim i rebri. Pr. 11,6 cm. Inv. št. 7006. T. 8 : 1. 78. B ronasta nanožnica s koncem a, spetim a z zakovico; okrašena je z večjimi in m anjšim i rebri. Pr. 11,4 cm. Inv. št. 7005. T. 8 : 3. 79. B ronasta jagodasto narebrena nanožnica, katere konca sta bila speta z za­ kovico. Pr. 10,3 cm. Inv. št. 13915. T. 8 : 7. 80. B ronasta narebrena zapestnica s presegajočim a koncem a; m ed rebri je okra­ šena s prečnim i vrezi. Pr. 7,7 cm. Inv. št. 13921. T. 8 : 9. 81. B ronasta narebrena zapestnica. Pr. 7,3 cm. Inv. št. 13933. T. 8 : 11. 82. B ronasta narebrena zapestnica, katere konca sta bila speta z zakovico. Pr. 7,8 cm. Inv. št. 12508. T. 8 : 13. 83. B ronasta zapestnica, okrašena s skupinam i drobnejših in širših reber. Konca zapestnice sta speta z zakovico. Pr. 7 cm. Inv. št. 12354. T. 8 : 2. 84. B ronasta zapestnica, okrašena s skupinam i drobnejših in širših reber. Konca zapestnice sta speta z zakovico. Pr. 7,4 cm. Inv. št. 12353. T. 8 : 4. 85. B ronasta narebrena zapestnica s koncema, spetim a z zakovico. Pr. 7,6 cm. Inv. št. 13919. T. 8 : 6 . 8 6 . B ronasta narebrena zapestnica, sestavljena iz dveh spetih kosov, ki se ne­ koliko razlikujeta, k ar kaže na antično popravilo. Pr. 7,2 cm. Inv. št. 12376. T. 8 : 8 . 87. B ronasta narebrena zapestnica z dotikajočim a se koncema. Pr. 7 cm. Inv. št. 12350. T. 8 : 10. 8 8 . B ronasta narebrena zapestnica s presegajočim a koncema. Pr. 6,1 cm. Inv. št. 12352. T. 8 : 12. 89. F ragm ent bronaste narebrene zapestnice, katere konca sta bila speta z za­ kovico. Pr. 6,9 cm- Inv. št. 12357. T. 8 : 14. 90. B ronasta narebrena nanožnica, katere konca sta bila speta z zakovico. Pr. 11,7 cm. Inv. št. 12348, T. 9: 1. 91. B ronasta narebrena nanožnica, katere konca sta bila speta z zakovico. Pr. 11,3 cm. Inv. št. 12347 a. T. 9: 3. 92. B ronasta narebrena nanožnica s koncema, spetim a z zakovico. Pr. 11,7 cm. Inv. št. 13916. T. 9: 5. 93. B ronasta narebrena nanožnica s koncema, spetim a z zakovico. Pr. 11,6 cm. Inv. št. 13918. T. 9: 7. 94. B ronasta narebrena nanožnica s presegajočim a zoženima koncema. Pr. 11,3 cm. Inv. št. 13917. T. 9: 9. 95. F ragm ent bronaste narebrene nanožnice, katere konca sta bila speta z za­ kovico. Pr. 11,2 cm. Inv. št. 12347 b. T. 9: 11. 96. B ronasta zapestnica s koncema, spetim a z železno zakovico. Okrašena je z m enjajočim i se drobno in širše narebrenim i pasovi. Pr. 7,2 cm. Inv. št. 12365. T. 9: 2. 97. B ronasta zapestnica s koncema, spetim a z železno zakovico. Okrašena je z m enjajočim i se drobno in širše narebrenim i pasovi. Pr. 6,9 cm. Inv. št. 13966. T. 9: 4. 98. B ronasta zapestnica s koncema, spetim a z zakovico. O krašena je z drobno in širše narebrenim i pasovi. Pr. 6,9 cm. Inv. št. 12368. T. 9: 6 . 99. B ronasta zapestnica s koncema, spetim a z zakovico. O krašena je z drobno in širše narebrenim i pasovi. Pr. 8,2 cm. Inv. št. 12355. T. 9: 8 . 100. B ronasta narebrena zapestnica. Pr. 7 cm. Inv. št. 12377. T. 9. 10. 101. B ronasta narebrena zapestnica. Pr. 7,3 cm. Inv. št. 12380. T. 9: 12. 102. B ronasta narebrena zapestnica s koncema, spetim a v zakovico. Pr. 7,2 cm. Inv. št. 12364. T. 10: 2. 103. B ronasta m asivna zapestnica s presegajočima se koncema. Okrašena je z m enjajočim i se širšim i in ožjimi rebri. Pr. 7,1 cm. Inv. št. 12367. T. 10: 1. 104. B ronasta m asivna zapestnica, okrašena s širšim i in ožjimi jagodastimi ode­ belitvami. Pr. 6 cm. Inv. št. 12378. T. 10: 3. 105. B ronasta m asivna zapestnica, okrašena s širšim i in ožjimi rebri. Konca sta nesklenjena. Pr. 7,9 cm. Inv, št. 12374. T. 10: 4. 106. B ronasta narebrena zapestnica. Pr. 7,8 cm. Inv. št. 13922. T. 10: 5. 107. B ronasta narebrena zapestnica z dotikajočim a se koncema. Pr. 5,4 cm. Inv. št. 12351. T. 10: 6 . 108. B ronasta narebrena zapestnica s širšim i in ožjimi rebri. Pr. 7,4 cm. Inv. št. 12505. T. 10: 7. 109. B ronasta zapestnica, katere konca sta bila speta z zakovico. Verjetno je bila narebrena. Pr. 6,1 cm. Inv. št. 12356. T. 10: 8 . 110. B ronasta trak asta zapestnica, ki je bila verjetno spiralno uvita. Pr. 5,9 cm. Inv. št. 12360. T. 10: 9. 111. B ronasta trak asta zapestnica, ki je bila spiralno uvita. Pr. 5,6 cm. Inv. št. 13924. T. 10: 11. 112. B ronasta trak asta zapestnica, večkrat spiralno uvita. Pr. 5,2 cm. Inv. št. 12361. T. 10: 12. 113. B ronasta trak asta zapestnica, večkrat spiralno uvita. Pr. 5,6 cm. Inv. št. 12362. T. 10: 13. 114. B ronasta trak asta zapestnica, večkrat spiralno uvita. Pr. 5,2 cm. Inv. št. 12359. T. 10: 14. 115. B ronasta trakasta nanožnica, večkrat spiralno uvita. O krašena je z dvema vrezanim a črtam a. Pr. 8 ,6 cm. Inv. št. 12358. T. 10: 10. 116. B ronasta zapestnica s presegajočim a se koncema. Pr. 4,7 cm. Inv. št. 12507. T. 10: 15. 117. Železna zapestnica s presegajočim a se uvitim a koncema. Pr. 9,6 cm. Inv. št. 3566. T. 10: 16. 118. Steklena zapestnica z rum eno folio n a notranji strani. Na zunanji strani je profilirana s petim i rebri. Pr. 10,2 cm. Inv. št. 1392,2. T. 5: 9. 119. Svinčena m asivna zapestnica oziroma nanožnica s profilirano zunanjo stra­ njo. Bila je že antično popravljena. Pr. 9,8 cm. Inv. št. 13928. T. 5: 10. 120. Svinčena m asivna zapestnica oziroma obroč. Pr. 10,4 cm. Inv. št. 12372. T. 5: 11. Ovratnica 121. B ronasta m asivna ovratnica okroglega preseka s spiralno uvitim a konce­ ma. Zlom ljena je v dva fragm enta. Pr. 12,8 cm. Inv. št. 12382 in 12929. T. 11: 30. Ogrlice in ostali obeski 122. O grlica iz osemdesetih ja n tarje v ih jagod. Inv. št. 12441. T. 11: 1, 2. 123. O grlica iz sedem najstih sodčasto oblikovanih ja n tarje v ih jagod. Inv. št. 12442. T. 11: 3. 124. Ja n tarje v a jagoda sodčaste oblike. Inv. št. 6980. T. 11: 6 . 125. O grlica iz jantarjevih jagod različnih oblik in velikosti (167 celih jagod in 52 fram entiranih jagod). Inv. št. 12632. T. 11: 10— 12. 126. Orglice iz različnih jan tarjev ih in steklenih jagod: drobne okrogle ja n ­ tarjeve jagode (18) T. 11: 23; drobne m odre jagode z rum enim i izrastki iz steklene paste (22) T. 11: 16; drobne m odre jagode z m odrorum enim i očesci iz steklene paste (deset) T. 11: 22; drobne rum ene steklene jagode (šest) T. 11: 22; bele steklene ja ­ gode (štiri) T. 11: 13; drobne bele steklene jagode (dve) T. 11: 22; jagode v obliki ovnovih glavic iz steklene paste (27) T. 11: 4; m odre steklene jagode z belo valovnico (štiri) T. 11: 18; kroglaste jan tarjev e jagode (devet) T. 11: 20. Inv. št. 12438, 12439, 12440. 127. Jagoda iz modre steklene paste z m odrim i očesci n a rum eni in svetlom odri podlagi. Inv. št. 6998 a. T. 11: 7. 128. Jagoda v obliki ovnove glavice iz m odre steklene paste. Inv. št. 6998 b. T. 11: 5. 129. Jagoda iz tem nom odre steklene paste z belo vaiovnico. Inv. št. 12852. T. 11: 8 . 130. K rižec iz steklene paste rum ene barve z belimi pasovi. Inv. št. 12635. T. 11: 9. 131. B ronast obesek v obliki košarice. Inv. št. 6981. T. 11: 25. 132. B ronast trapezast obesek iz pločevine, okrašen je z vrsto vtolčenih pik. Inv. št. 12393 a. T. 11: 24. Obročki in spone 133. B ronast .prstan z nesklenjenim a zoženima koncema. Pr. 2,3 cm. Inv. št. 12649. T. 11: 29. 134. B ronast prstan z uvitim a koncema. Pr. 2 cm. Inv. št. 12648. T. 11: 28. 135. B ronast prstan iz trak aste pločevine, spiralno uvit. Pr. 2,1 cm. Inv. št. 12393 b. T. 11: 26. 136. P rsta n iz srebrne pločevine. P r. 2,4 cm. Inv. št. 12390. T. 13: 16. 137. B ronast obroček rom bičnega preseka. Pr. 2,2 cm. Inv. št. 6987. T. 13: 13. 138. B ronast m asiven obroček. P r. 2 cm. Inv. št, 6988. T. 13: 15. 139. Železen m asiven obroček. P r. 2,8 om. Inv. št. 12392. T. 13: 22. 140. B ronast obroček s šestimi izrastki. Pr. 2,3 can. Inv. št. 12387. T. 13: 14. 141. B ronast obroček z dotikajočim a se koncema. Pr. 2,6 cm. Inv. št. 12386. T. 13: 8 . 142. B ronast ploščat obroček z dotikajočim a se koncema. Pr. 3,3 cm. Inv. št. 12391. T. 13: 7. 143. B ronast obroček trikotnega preseka. Pr. 4,7 cm. Inv. št. 6975. T. 13: 9. 144. B ronast obroček iz žice s presegajočim a se koncema. Pr. 3,4 cm. Inv. št. 12385. T. 10: 17. 145. B ronast ploščat obroček s trapezastim izrezom n a zunanji strani. Pr. 3,4 cm. Inv. št. 12388. T. 13: 5. 146. B ronast ploščat obroček s trapezastim izrezom na zunanji strani. Pr. 3,4 cm. Inv. št. 12389. T. 13: 6 . 147. B ronasta spona v obliki obroča. Na eni stran i je obroček n a notranji strani pravokotno izrezan in v ta izrez je vtaknjen trn za spenjanje. Pr. 4,5 cm. Inv. št. 12383. T. 13: 1. 148. B ronasta spona v obliki obroča. N otranji rob obroča je odebeljen. Na zu ­ nanji strani obročka je pravokoten izrez, kam or je vstavljen trn za spenjanje. P r. 3,4 epa. Inv. št. 12384. T. 13: 2. 149. Obroč železne spone z razprtim a koncema. Pr. 5,5 cm. Inv. št. 12395. T. 13: 3. 150. Obroč železne spone z razprtim a koncema. Pr. 5 cm. Inv. št. 12396. T. 13: 4. 151. O krogel bronast okov z zanko, v katero je vdet obroček z odebeljenim notranjim robom. Enak obroček je p ritrjen z železno zanko na sredini okova. Ro­ bovi obročkov in okova so okrašeni z vtolčenimi pikami. Pr. okova 2,6 cm, pr. ob­ ročka 3,6 cm. Inv. št. 6973. T. 13: 12. 152. Okrogel bronast okov, enak kot okov na T. 13: 12. Inv. št. 6974. T. 13: 11. 153. Okrogel bronast okov, enak kot okov na T. 12: 12, le brez obročka, ki je p ritrjen z železno zanko. Inv. št. 6972. T. 13: 10. 154. B ronast okov pasne spone z zanko, speto z zakovico in fragm entom bro­ naste pločevine. Dol. 3,4 cm. Inv. št. 12394. T. 13: 17. 155. F ragm ent železne kavljaste pasne spone z močnim rebrom po sredi in m anjšim fragm entom železne plošče. Dol. 11,6 cm. Inv. št. 12471. T. 20: 13. 156. Železna spona pravokotne oblike s prečko po sredi. Vel. 5 X 3,4 cm. Inv. št. 12400. T. 13: 19. G um bi 157. Osem m ajhnih bronastih polkroglastih gumbov z zanko na spodnji strani. Pr. 1,1 cm. Inv. št. 6982. T. 13: 28. 158. T riintrideset bronastih okroglih gumbov z zanko n a spodnji strani; sredina gum ba je vdolbena. Pr. 1,5 cm. Inv. št. 12398 (32) in 12401 (1). T. 13: 29—35. 159. B ronast stožčast gumb, okrašen z nizkim plastičnim rebrom . Pr. 3,5 cm. Inv. št. 6977. T. 13: 20. 160. Dva bronasta stožčasta gum ba. Na v rh u gumba je m ajhen čepek. Gumb je okrašen z nizkim rebrom . Z notraj gum ba je železen nastavek za pritrditev. Pr. 3,9 cm. Inv. št. 12650 a, b. T. 13: 24, 26. 161. P et železnih gumbov polkroglaste oblike z nizkim rebrom (dva sta skoraj popolnoma uničena). Pr. ca. 3,8 cm. Inv. št. 12403 (1) in 12402 (4). T. 13: 21, 25, 27. 162. B ronasta falera z zakovico, ki im a kroglasto glavico. Rob falere je drobno narezan. Pr. 4,9 cm, dol. zakovice 2 cm. Inv. št. 12399. T. 13: 23. Pasovi — sklepanci 163. B ronast sklepanec, sestavljen iz izrazito profiliranih členkov, ki im ajo na konceh gobičaste zaključke in obročke. K avljast zaključek pasu se končuje v konj­ ski glavici. Dol. 98 cm. Inv. št. 3518. T. 12: 1 (S. Gabrovec, Arh. vestnik 17 [1966] T. 25: 1. A. M üllner, Typische Form en a. d. arch. Sam m l. d. krain. Landesmus. R u ­ dolf inum in Laibach [1900] T. 35: 1). 164. Železen sklepanec, sestavljen iz obročkov in profiliranih paličastih členkov z odebelitvijo v sredini. Dol. 26 cm. Inv. št. 12405. T. 12: 3. 165. Železen sklepanec, sestavljen iz m ajhnih paličastih profiliranih členkov, ki so zvezani z m ajhnim i obročki. Dol. 14,8 cm. Inv. št. 12406. T. 12: 4. 166. F ragm enti železnih sklepaneev, skoraj popolnoma staljenih v ognju. Inv. št. 12464. T. 12: 5. 167. B ronast členek sklepanca s srednjim delom v obliki pravokotne ploščice z rebrom a ob straneh. Vel. 5,2 X 3,3 cm. Inv. št. 12407. T. 12: 6 . P in ce te 168. B ronasta pinceta s trikotno razširjenim a krakom a. Vzdolž krakov je okra­ šena s poševno vrezanim i črticam i. Dol. 10 cm. Inv. št. 12408. T. 12: 7. 169. B ronasta pinceta z ravnim a krakom a, ki sta n a konceh nekoliko zožena. Dol. 7 cm. Inv. št. 12409. T. 12: 8 . 170. B ronasta pinceta z ravnim a krakom a (deform irana). Dol. 5,6 cm. Inv. št. 6983. T. 12: 9. Č elada 171. Negovska čelada. Opis čelade cfr. S. Gabrovec, Arh. vestnik 1 (1951) 87 ss. Inv. št. 8001. T. 14. Sulične osti in kopja 172. Železna sulična ost. V tulcu so še ostanki lesa. Dol. 29 cm. Inv. št. 12607. T. 15: 1. 173. Železna sulična ost. V tulcu so še ostanki lesa. Dol. 32,2 cm. Inv. št. 12605. T. 15: 2. 174. Železna sulična ost. V tulcu so še ostanki lesa. Dol. 31,5 cm. Inv. št. 12606. T. 15: 3. 175. Železna sulična ost. Dol. 25,7 cm. Inv. št. 12622. T. 15: 4. 176. Železna sulična ost. Dol. 23,5 cm. Inv. št. 12482. T. 16: 1. 177. Železna sulična ost. Dol. 21,5 cm. Inv. št. 12497. T. 16: 2. 178. Železna sulična ost. Dol. 24 cm. Inv. št. 12414. T. 16: 3 (S. Gabrovec, Arh. vestnik 17 [1966] T. 26: 3). 179. Železna sulična ost. Tulec je okrašen z vrezanim i prečnim i črtami. Dol. 11,4 cm. Inv. št. 12475. T. 16: 11. 180. Železna sulična ost. Dol. 28,4 cm. Inv. št. 12917. T. 17: 1. 181. Železna sulična ost. Dol. 28,2 cm. Inv. št. 12918. T. 17: 2. 182. Železna sulična ost. Dol. 21,9 cm. Inv. št. 12483. T. 17: 3. 183. Železna sulična ost. Dol. 24,4 cm. Inv. št. 12916. T. 17: 4. 184. Železna sulična ost. Dol. 21,2 cm. Inv. št. 12915. T. 17: 5. 185. Železna sulična ost. Dolg tulec je spodaj okrašen s prečnim i vrezi. Zakovici za p ritrditev osti na lesen držaj sta usklajeni v motiv štirih vrezanih krožcev, zve­ zanih s po dvem a križajočim a se vrezanim a črtama. Dol. 43,8 cm. Inv. št. 12618. T. 17: 6 . 186. Železna sulična ost. Dol. 48,7 cm. Inv. št. 12604. T. 17: 7. 187. Železna sulična ost. Dol. 15 cm. Inv. št. 12910. T. 17: 8 . 188. Železna sulična ost. V tu lcu so ostanki lesa. Dol. 24,9 cm. Inv. št. 12913. T. 17: 9. 189. Železna sulična ost. Dol. 21,7 cm. Inv. št. 12621. T. 17: 10. 190. Železna sulična ost. V tulcu so ostanki lesa. Dol. 17,7 cm. Inv. št. 13931. T. 18: 1. 191. Železna sulična ost. Dol. 18,8 cm. Inv. št. 12480. T. 18: 2. 192. Železna sulična ost. Dol. 17,4 cm. Inv. št. 12477. T. 18: 3. 193. Železna sulična ost. Dol. 17,8 cm. Inv. št. 12479. T. 18: 4. 194. Železna sulična ost. Dol. 19 cm. Inv. št. 12476. T. 18: 5. 195. F ragm ent sulične osti, v tu lc u so ostanki lesa. Dol. 18,9 cm. Inv. št. 12909. T. 18: 6 . 196. Lesen zatič sulične osti s fragm enti železnega tulca osti. Dol. 20,8 cm. Inv. št. 12504. T. 18: 7. 197. Železna sulična ost. Dol. 21,8 cm. Inv. št. 12503. T. 18: 8 . 198. Železna sulična ost. Dol. 15,5 cm. Inv. št. 12911. T. 18: 9. 199. Železna sulična ost. Dol. 15,7 cm. Inv. št. 12912. T. 18: 10. 200. Železna sulična ost. Dol. 12,3 cm. Inv. št. 12914. T. 18: 11. 201. Železna sulična ost. Dol. 22 cm. Inv. št. 12620. T. 18: 12. 43 A rh e o lo š k i vestn ik 673 202. Železna sulična ost. Dol. 14,6 cm. Inv. št. 12478. T. 18: 13. 203. Železna sulična ost, Dol. 37 cm. Inv. št. 11693. T. 19: 1. 204. Železna sulična ost. Dol. 30,2 cm. Inv. št. 12619. T. 19: 2. 205. Železna sulična ost. Dol. 27,7 cm. Inv. št. 12485. T. 19: 3. 206. Železna sulična ost. Dol. 27,3 cm. Inv. št. 12486. T. 19: 4. 207. Železna sulična ost. Dol. 25,2 cm. Inv. št. 12646. T. 19: 5. 208. Železna sulična ost. V tulcu so ostanki lesa. Dol. 22,8 cm. Inv. št. 12487. T. 19: 6 . 209. Železna sulična ost. Dol. 12,5 cm. Inv. št. 12488. T. 19: 7. 210. Železna sulična ost. Dol. 17 cm. Inv. št. 12616. T. 19: 8 . 211. Železna sulična ost. Dol. 19 cm. Inv. št. 12484. T. 19: 9. 212. Železna sulična ost. Dol. 19,9 cm. Inv. št. 12617. T. 19: 10. 213. Železna dolga sulična ost. Tulec je okrašen s prečnim i vrezanim i črtami. Dol. 96 cm. Inv. št. 14369. T. 20: 16. 214. Železna o-st kopja. Dol. 19,7 cm. Inv. št. 12473. T. 16: 4. 215. Železna ost kopja. Dol. 16,7 cm. Inv. št. 12474. T. 16: 5. 216. Fragm ent železne sulične osti. Dol. 16,4 cm. Inv. št. 12645: T. 16: 6 . 217. Železno sulično kopito z luknjo za žebelj za pritrd itev n a lesen držaj. Dol. 9,7 cm. Inv. št. 13930. T. 16: 7. 218. Železno sulično kopito. Dol. 7,1 cm. Inv. št. 12462. T. 16: 8 . 219. Železno sulično kopito. Dol. 6,9 cm. Inv. št. 12919. T. 16 : 9. 220. Železno sulično kopito. Dol. 10,3 cm. Inv. št. 12461. T. 16: 10. 221. Železno sulično kopito. Dol. 9,8 cm. Inv. št. 12460. Sekire 222. Železna tulasta sekira z ostanki lesa v tulcu. Dol. 17,3 cm. Inv. št. 12465. T. 20: 1. 223. Železna tulasta sekira z ušescem. Dol. 19,5 cm. Inv. št. 12906. T. 20: 2. 224. Železna tulasta sekira z ušescem. Dol. 18,5 cm. Inv. št. 12466. T. 20: 3. 225. Železna tu lasta sekira z ušescem. Dol.fl5,8 cm. Inv. št. 12608. T. 20: 4. 226. Železna tu lasta sekira. Dol. 17 cm. Inv. št. 12967. T. 20: 5. 227. Železna tulasta sekira. Dol. 12,5 cm. Inv. št. 12467. T. 20: 10. 228. Železna tu lasta sekira z ušescem. Dol. 15,7 cm. Inv. št. 12502. T. 20: 14. 229. Železna tu lasta sekira. Dol. 17,4 cm. Inv. št. 12468. T. 20: 15. 230. Železna tu lasta sekira z ušescem. Dol. 17,4 cm. Inv. št. 12501. T. 21: 3. 231. Železna tu lasta sekira z ušescejn. Dol. 18,1 cm. Inv. št. 12611. T. 21: 4. 232. Železna tu lasta sekira z ušescem. Dol. 17,1 cm. Inv. št. 12610. T. 21: 5. 233. Železna tulasta sekira. Dol. 14,5 cm. Inv. št. 12614. T. 21: 6 . 234. Železna tulasta sekira. Dol. 15,8 cm. Inv. št. 12615. T. 21: 7. 235. Železna tulasta sekira. Dol. 15,3 cm. Inv. št. 12612. T. 21: 8 . 236. Železna tulasta sekira. Dol. 12,8 cm. Inv. št. 12613. T. 21: 9. 237. Železna u h ata sekira. Dol. 19,8 cm. Inv. št. 12623. T. 20: 6 (S. Gabrovec, Arh. vestnik 17 [1966] T. 26: 1). 238. Železna u hata sekira. Dol. 18,7 cm. Inv. št. 11692. T. 20: 7 (V. Stare, Varstvo spom enikov 8 [1960-61] T. 3: 1). 239. Železna uhata sekira. Dol. 17,4 cm. Inv. št. 12908. T. 20: 8 . 240. Železna plavutasta sekira z enostranskim i nesklenjenim i plavutm i. Dol. 13,6cm. Inv. št. 12609. T. 20: 9. Meči, verige za pripenjanje mečev na pas 241. Železen meč. Inv. št. 3497. T. 22: 2. 242. Železen fragm entiran meč. Dol. 44 cm. Inv. št. 12922. T. 22: 3. 243. Železen meč, večkrat nasilno ukrivljen. Dol. ca. 65 cm. Inv. št. 12626. T. 23: 3. 244. Železen meč z nožnico, večkrat nasilno ukrivljen in močno fragm entiran. Dol. ca. 6 8 cm. Inv. št. 12493 in 12494. T. 23: 2. 245. Železna nožnica meča, fragm entirana. Na zunanji stran i je om am entirana z motivom enostavne lire, obdane z viticam i in stranskim a penjam a. Na notranji strani nožnice je zanka za pritrditev nožnice s srčasto oblikovanim i atašam a. Preč­ no na zanko sta p ritrjen i dve okrasni žici v obliki tako im enovane žabje penje. Dol. ca. 20 cm. Inv. št. 12923. T. 22: 1. 246. Železna veriga za pripenjanje nožnice na pas z zanko in s členki zvitimi v obliki osmič. Dol. 9,7 cm. Inv. št. 12627. T. 22: 5. 247. Dva železna fragm enta verige za pripenjanje nožnice na pas s členki zvi­ tim i v obliki osmič. Dol. 8,5 cm. 5,5 cm. Inv. št. 12496. T. 22: 6 , 7. 248. F ragm ent železne verige za pripenjanje nožnice na pas z ovalnimi plo­ ščato kovanim i členki. Dol. 7,1 cm. Inv. št. 12925. T. 22: 8 . Deli ščita 249. Železen držaj ščita. Dol. 8 cm. Inv. št. 12495. T. 22: 4. 250. Železen umbo ščita trakaste oblike. O hranjena je zakovica s polkroglasto glavioo. Dol. 30 cm. Inv. št. 12625. T. 23: 1. Noži 251. Železni udarni nož. K ratek rahlo upognjen ročaj se končuje z obročkom. Na prehodu rezila v ročaj je vozlasta odebelitev. Dol. 43,3 cm. Inv. št. 3579. T. 21: 1. 252. Železni udarni nož. Na prehodu rezila v ročaj je vozlasta odebelitev. Na koncu ukrivljenega ročaja je kroglasta odebelitev. Dol. 34 cm. Inv. št. 12603. T. 21: 2 (S. Gabrovec, A rh. vestnik 17 [1966] T. 26: 2). 253. Železen nož z odebeljenim hrbtom rezila. Ročaj je pravokotnega preseka, konec ročaja je ploščato skovan v zanko. Dol. 25,2 cm. Inv. št. 12498. T. 23: 4. 254. Železen nož z rahlo ukrivljenim rezilom in ploščato skovanim nastavkom za ročaj z eno ohranjeno zakovico. Dol. 19,8 cm. Inv. št. 12920. T. 24: 1. 255. Železen nož z rahlo ukrivljenim rezilom in ploščato skovanim nastavkom za ročaj z dvem a zakovicama. Dol. 19 cm. Inv. št. 12499. T. 24: 2. 256. Železen nož z rahlo ukrivljenim rezilom in ploščato skovanim nastavkom za ročaj z eno zakovico, okoli katere so še ostanki lesa. Dol. 20,7 cm. Inv. št. 12453. T. 24: 3. 257. F ragm entiran železen nož s ploščato skovanim nastavkom za ročaj s trem i zakovicami. Dol. 11,6 cm. Inv. št. 12452. T. 24: 4. 258. Fragm ent železnega noža s ploščato skovanim nastavkom za ročaj z dvema zakovicama. Dol. 5,6 cm. Inv. št. 12458. T. 24: 5. 259. F ragm entiran železen nož. Dol. 10,4 cm. Inv. št. 12642. T. 24: 6 . 260. F ragm entiran železen nož. Dol. 8,3 cm. Inv. št. 12457. T. 24: 7. 261. F ragm entiran železen nož. Dol. 11,1 cm. Inv. št. 12456. T. 24: 8 . 262. Železen nož s ploščato skovanim nastavkom za ročaj z eno zakovico, ki je bil nasilno ukrivljen. Dol. 9,6 cm. Inv. št. 12459. T. 24: 9. 4 3 * 675 263. Železen nož. Dol. 13,5 cm. Inv. št. 12455. T. 24: 11. 264. Železen nož s ploščato skovanim nastavkom za ročaj z eno zakovico. Dol. 13,2 cm. Inv. št. 12454. T. 24: 10. Ostalo orodje in kovinski predm eti 265. Železna britev z navzdol upognjenim držajem. Dol. 11 cm. Inv. št. 12921. T. 24: 12. 266. Železno orodje (britev?) s trikotnim zaobljenim rezilom in odprtim tulastim nastavkom za držaj z luknjo za žebelj. Dol. 10,5 cm. Inv. št. 12481. T. 20: 12. 267. Železne klešče. Dol. 11,3 cm. Inv. št. 12472. T. 24: 13. 268. F ragm ent železnih Škarij. Dol. 11 cm. Inv. št. 12500. T. 25: 22. 269. Železne škarje (v dveh fragm entih). Dol. 10 cm. Inv. št. 12644. T. 25: 24. 270. Železne škarje. Dol. 9,3 cm. Inv. št. 12493. T. 25: 7. 271. Železno dleto z ozkim tulastim nastavkom za držaj. Dol. 7,6 cm. Inv. št. 12643. T. 25: 23. 272. B ronast fragm entiran srp z rebrom ob robovih držaja- in z dvem a rebroma ob zgornjem robu rezila. Dol. 10,7 cm. Inv. št. 12415 a. T. 25: 20. 273. Polizdelek oz. bronast fragm ent iz enake kovine kot srp. Dol. 4,9 cm. Inv. št.12415 b. T. 25: 21. 274. Železen obroč, vdet v železno prečko kvadratnega preseka, ki je na d ru ­ gem koncu pravokotno izrezana. Pr. obroča 5,2 cm, dol. prečke 7,6 cm. Inv. št. 12397. T. 12: 18. 275. B ronasta paličica, okrašena s prečnim i profiliranim i svitki. Konca sta za­ obljena. Dol. 9,2 cm. Inv. št. 12411. T. 12: 10. 276. B ronasta paličica, okrašena s prečnim i pofiliranim i svitki; dva -svitka sta okrašena še s cikcakasto črto. Dol. 8 ,6 cm. Inv. št. 12412. T. 12: 11. 277. Železna paličica (fragm ent) z odebelitvijo v obliki m otka. Dol. 4,1 cm. Inv. št. 12470. T. 25: 25. 278. F ragm entirana bronasta paličica z obročkom na koncu. Obroček im a ode­ beljen n o tran ji rob. Dol. 6 ,8 cm. Inv. št. 12413. T. 25: 26. 279. B ronasta palica s koncema, ki sta okrašena s pasovi prečno in cikcakasto vrezanih črt. Konca sta bila z zakovicam a p ritrjen a na bronasto pločevino, ki je ohranjena le še na eni strani. O stanek bronaste pločevine je okrašen z vtolčenimi pikami. Pod bronasto pločevino so ostanki železne pločevine. Dol. 22 cm. Inv. št. 12410. T. 25: 28. 280. F ragm ent ukrivljene železne žice. Dol. 5,4 cm. Inv. št. 12469. T. 24: 15. 281. B ronast okov — zanka zvezana z zakovico. Dol. 3 cm. Inv. št. 6986. T. 24: 14. 282. Železen predm et trikotne oblike z ročajem pravokotnega preseka. Znotraj trikotnika so železni kavlji. Dol. 9,4 cm. Inv. št. 12624. T. 20: 11. 283. B rusni kam en. Dol. 10,3 cm. Inv. št. 12444. T. 27: 21. 284. D va zoba m erjasca. Inv. št. 12443. K eram ika 285. V elika posoda n a nogi, prostoročno izdelana iz črne, lepo glajene gline. Na največjem obodu ima posoda polkroglaste izbokline. U stje je rahlo nagnjeno navzven. Viš. 21 cm, pr. ustja 26 cm. Inv. št. 12636. T. 26: 1. 286. Lonček, izdelan prostoročno iz rjav e porozne gline. Viš. 11,4 cm, pr. ustja 9,8 cm. Inv. št. 12512. T. 26: 2. 287. Bikonična posoda iz rjavoem o žgane glajene gline. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu. O m am entirana je z žigosanimi krožei, nad njim i so vzpo­ redno tekoči vodoravni žlebiči. Ustje je izvihano. Viš. 20 cm, pr. ustja 11,2 cm. Inv. št. 6955. T. 26: 3 (S. Gabrovec, Arh. ve stn ik 17 [1966] T. 26: 5). 288. Vrč iz rdečkaistorumeno žgane gline. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu. Im a koničen vodoravno nažlebljen v ra t z izvihanijn ustjem . Naj večji obod veže z ustjem tra k a st ročaj. Viš. 24,7 cm, pr. ustja 9,4 cm. Inv. št. 12489. T. 26: 4. 289. Bikonična posoda iz svetlorjavo žgane gline. Izdelana je na lončarskem vretenu. Ram e so razčlenjene z dvem a vzporednim a vodoravnim a žlebičema. Rahlo usločeno dno im a prstanasto stojno ploskev. Viš. 16 cm, pr. u stja 13,6 cm. Inv. št. 12511. T. 26: 5 (S. Gabrovec, Arh. ve stn ik 17 [1966] T. 26: 4). 290. Skodelica iz rjavo pečene gline. Viš. 8,4 cm, pr. u stja 11 cm. Inv. št. 12513. T. 26: 6 . 291. Lonček, izdelan prostoročno iz rjavo glajene gline. Ram e ima ornam enti- rane z navpičnim i vrezanim i črtam i. Viš. 8,5 cm, pr. ustja 6,2 cm. Inv. št. 12657. T. 27: 1. 292. Lonček, prostoročno izdelan iz svetlorjave grobe gline. Na največjem obodu in ram enu je okrašen z grobim ornam entom poševnih in navpičnih vrezov. Viš. 7,2 cm, pr. u stja 5,3 cm. Inv. št. 12656. T. 27: 2. 293. Posodica iz rumeno žgane (fragm entarno ohranjena). Izdelana je na lončar­ skem vretenu. Inv. št. 11695. T. 27: 3 (V. Stare, Varstvo spom enikov 8 [1960-61] T. 3:4). 294. Lonček, izdelan prostoročno iz črnorjavo žgane gline s plastično bradavico pod ustjem. Viš. 5,4 cm, pr. u stja 6 cm. Inv. št. 12490. T. 27: 4. 295. Lonček, prostoročno izdelan iz rjavo žgane gline. Im el je ročaj, ki je od­ lomljen. Viš. 5,8 cm, pr. ustja 8,2 cm. Inv. št. 6959. T. 27: 5. 296. Lonček, prostoročno izdelan iz tem norjavo žgane glajene gline. Lonček je imel m ajhen ročaj, pod ustjem pa im a plastično bradavico. Viš. 6,3 cm, pr. ustja 7,5 cm. Inv. št. 12515. T. 27: 6 . 297. Posoda, prostoročno izdelana ‘ iz rjavo žgane gline. Okrašena je s trem i vodoravnim i vzporednim i plastičnim i rebri. Viš. 12,2 cm. Pr. u stja 6 cm. Inv. št. 12655. T. 27: 7. 298. Lonček, izdelan prostoročno iz tem norjavo pečene gline. Viš. 7,4 cm, pr. ustja 8,4 cm. Inv. št. 12516. T. 27: 8 . 299. Posoda, prostoročno izdelana iz grobe rjavo žgane gline. Viš. 12 cm, pr. ustja 10 cm. Inv. št. 12637. T. 27: 9. 300. Dno posode iz črno žgane glajene gline. Posoda je bila izdelana na lon­ čarskem vretenu. Dno je profilirano. P r. dna 8,5 cm. Inv. št. 11694. T. 27: 10 (V. Stare, Varstvo spom enikov 8 [1960-61] T. 3: 3). 301. Dno posode, izdelano prostoročno iz tem nor jave gline. Dno je fr agmen ti- rano. Pr. 7,8 cm. Inv. št. 12640. T. 27: 11. 302. Posodica iz sivorjave gline. Posodica je bila izdelana na lončarskem vre­ tenu. Na v ra tu z izvihanim ustjem im a vodoravno tekoče plastično rebro. Viš. 7,4 cm, pr. ustja 7,2 cm. Inv. št. 6999. T. 27: 12. 303. T rije fragm enti posode z glavicam i goveda. Posoda je bila prostoročno izdelana iz črnorjavo žgane glajene gline. Na enem fragm entu so pod glavico vre- zani trije vzporedni žlebovi v obliki črke V. Glavice so delno fragm entirane. Vel. 6 ,8 X 5,9 cm in m anj. Inv. št. 12514. T. 27: 13, 16, 17. 304. F ragm ent trupa posode iz sive gline. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu. Na fragm entu so žigosani krožci, nad njim i pa sta vodoravni vrezani črti. Vel. 6,1 X 5,5 cm. Inv. št. 12924. T. 27: 15. 305. Ročaj posode iz rjave gline. Okrašen je z jam icam i, narejenim i z ostrim predmetom. Vel. 5,9X2,5 cm. Inv. št. 12641. T. 27: 18. 306. F ragm enti posode, med n jim i fragm ent ustja, izdelani prostoročno iz rjave gline. Pod ustjem je nepravilno vrezan ornam ent. Vel. 5,8 X 3,9. Inv. št. 14371. T. 27: 19. 307. F ragm enti posode, izdelane prostoročno iz rjavo žgane glajene gline; med njim i je tudi fragm ent držaja posode v obliki živali. Vel. 4,4 X 2,6 cm. Inv. št. 14372. T. 27: 20. Vretenca 308. V retence hruškaste oblike iz temno rjav o žgane gline. Na spodnji strani je okrašeno z okroglim i jam icam i. Vel. 3,2 X 3,9 cm. Inv. št. 12445. T. 25: 1. 309. Bikonično vretence iz rjavo žgane gline. Vel. 3,2 X 3,5 cm. Inv. št. 12440. T. 25: 2. 310. Bikonično vretence iz rjav o žgane gline. Vel. 3 X 2,9 cm. Inv. št. 12447. T. 25: 3. 311. V retence hruškaste oblike iz temno rjavo žgane gline. Vel. 2,6 X 3 cm. Inv. št. 12449. T. 25: 4. 312. Bikonično vretence iz svetlorjavo žgane gline. Vel. 2,6 X 3,7 cm. Inv. št. 12450. T. 25: 5. 313. K onično vretence iz rjavo žgane gline. Ved. 3,5 X 2,9 cm. Inv. št. 14373 a. T. 25: 6 . 314. V retence bikonične oblike iz rjavo žgane gline. O krašeno je z vbodi. Vel. 3,1 X 3,7 cm. Inv. št. 7002. T. 25: 7. 315. Bikonično vretence iz rjav o žgane gline. Vel. 2,4 X 3,4 cm. Inv. št. 12446. T. 25: 8 . 316. V retence bikonične oblike iz rjavo žgane gline. Vel. 2,6 X 3,2 cm. Inv. št. 12634 b. T. 25: 9. 317. V retence sploščene bikonične oblike iz svetlorjavo žgane gline. Vel. 2,4 X 4,5 cm. Inv. št. 12633. T. 25: 10. 318. Bikonično vretence iz svetlorjavo žgane gline. Na spodnjem delu je vre­ tence okrašeno s poševno vrezanim i črtam i. Vel. 2,9 X 3,1 cm. Inv. št. 12654. T. 25: 11. 319. V retence hruškaste oblike iz temno rjavo žgane gline. Vel. 3,5 X 4,2 cm. Inv. št. 7000. T. 25: 12. 320. Bikonično vretence iz svetlorjavo žgane gline. Vel. 3,6 X 2,9 cm. Inv. št. 14374. T. 25: 13. 321. V retence valjaste oblike iz sivorjavo žgane gline. Vel. 2,3 X 3,3 cm. Inv. št. 7001. T. 25: 14. 322. M ajhno bikonično vretence iz rjavo žgane gline. Vel. 1,8 X 2,5 cm. Inv. št. 12634 a. T. 25: 15. 323. M ajhno bikonično vretence iz rjavo žgane gline. Vel. 1,7 X 2,4 cm. Inv. št. 12451. T. 25: 16. 324. V retence v obliki sploščenega kolobarja iz svetlorjavo žgane gline. Vel. 3,7 X 1,4 cm .Inv. št. 12693. T. 25: 17. 325. Sploščeno vretence, na obodu nagubano, iz rum eno žgane gline. Vel. 1,2 X 4,2 cm. Inv. št. 7003. T. 25: 18. 326. F ragm ent vretenca hruškaste oblike iz rjavo žgane gline. Viš. 4 cm. Inv. št. 14373 b. T. 25: 19. 327. S teklena posodica trebušaste oblike z močno izvitim ustjem. Viš. 6 ,6 cm, pr. ustja 4,8 cm. Inv. št. 12658. T. 27: 14. Kovinske posode 328. F iguralno okrašena situla; opis situle cfr. W. Lucke, O. H. Frey, Die Situla in Providence, Röm.-Germ. Forsch. 26 (1962) 79 ss, T. 74. F. Stare, Zbornik Fil. fak. (Ljubljana 1955) 149, T. 15, priloga 7. U m etnost alpskih Ilirov in Venetov (1962) 105, T. 39. Inv. št. 11790. T. 28: 1; 30. 329. Situla, okrašena s frizom iztočenih pik, omejenih z vodoravnim a rebrom a. Ročaj situle je cevasto zvit iz debelejše pločevine. Inv. št. 14370. T. 28: 2 (F. Stare, Zbornik Fil. fak. 2 [Ljubljana 1955] 117, T. 17). 330. Š tirje fragm enti situle, om am entirane s frizom figur, opis cfr. W. Lucke, O. H. Frey, Die Situla in Providence, Röm.-Germ. Forsch. 26 (1962) 80, T. 53. F. Stare, Z bornik Fil. fak. 2 (Ljubljana 1955) 149, priloga 3: 2. Inv. št. 13913. T. 29: 2. 331. F ragm enti situle, okrašene s frizom račjih protomov in krožcev, ki je omejen z vodoravnim a iztolčenim a rebrom a. Inv. št, 13912. T. 29: 3 (F. Stare, Zbornik Fil. fak. 2 [L jubljana 1955] 149, T. 6 : 2). 332. B ronast ročaj situle. Ročaj je gladek in ima na enem koncu ohranjeno stilizirano račjo glavico. Pr. 20 cm. Inv. št. 10482. T. 29: 1 (P. Petru, V. Šribar, Arh. vestnik 7 [1956] T. 1: 1). 333. D va fragm enta stene situle z uvitim dnom. En fragm ent im a ob robu nekaj iztodčenih pik. Vel. 4,2 X 3,5 cm in 9,3 X 1,6 cm. Inv. št. 12404. T. 29: 4, 5. 334. F ragm enti železne pločevine (15 fragmentov). Vel. 4,7 X 1,9 cm in m anj. Inv. št. 12463. INTERPRETACIJA NAJDB Gradivo Valične vasi pripada trem različnim časovnim obdobjem mlado- halštatskemu, latenskemu in rimskemu. Mesto le-tega v okviru teh krono­ loških horizontov pa bomo skušali nakazati pri interpretaciji posameznih zna­ čilnih tipov. M L A D O H A L S T A T S K O o b d o b j e Posebno mesto med gradivom Valične vasi zavzema po svoji tipičnosti in številnosti certoška fibula. Najštevilneje je zastopana fibula, ki je v literaturi imenovana tudi »klasičen tip« certoške fibule.3 2 To varianto predstavlja raz­ meroma velika fibula, ki jo označuje masivni lok, običajno rombičnega pre­ seka, lepo izoblikovan gumb n a loku nad peresovino z dvema zavojema in navadno asimetrično postavljen gumb na koncu noge, katera pa je skoraj 32 F. Stare, Voče (1955) 26. vedno om am entirana z vrezanim motivom v obliki črke V (T. 1; 2: 1—3, 5, 7, 9; 3: 1, 3—6). Poleg te variante poznamo iz našega najdišča še sorazmerno m ajhne certoške fibule z majhnim elipsoidnim gumbom na loku, obdanim z dvema prečnim a svitkoma (T. 2: 6, 8, 10) in še posamezne prim ere drugih variant certoške fibule (T. 3: 8, 9). Certoška fibula je ena izmed vodilnih tipov v mladohalštatskem obdobju ne samo na našem prostoru, ampak na širokem področju južno od Alp, kakor tudi v notranjealpskem prostoru in obrobnem prostoru severno od Alp. Glede na prostrano področje svoje razširjenosti se, seveda, javlja v najrazličnejših variantah. Njeno mesto v tem prostoru je v novejšem času prikazala M. Pri­ mas.3 3 Njen prikaz certoške fibule na slovenskem prostoru pa je le okviren. Za določitev časovnega mesta fibulam »klasične« variante T. 1; 3: 1, 3—6 nam služijo značilne grobne celote z Magdalenske gore, iz Toplic, Mosta na Soči (Sv. Lucije) in iz Idrije pri Bači,3 4 ki s svojim značilnim grobnim inven­ tarjem (obročaste spone, pasne spone v predrti tehniki, ovratnice, orožje v Mo­ stu na Soči [Sv. Luciji], itd.) karakteriziraj o najm lajši halštatski horizont Ha D 3.3 5 Danes na jugovzhodnoalpskem prostoru nimamo najdb, ki bi jih lahko prim erjali z grobom 100 iz Certose3 6 in grobom 26 Franchini v Este3 7 in s tem dopuščali datacijo te variante certoške fibule oziroma njen začetek pri nas v čas okoli leta 500. V mlajšem času pa je ta fibula n a jugovzhodnoalpskem prostoru tako priljubljena, da se obdrži še v latenski čas, kjer jo konserva­ tivni domorodni prebivalec še vedno uporablja skupaj s fibulo srednjelaten- ske sheme (Vinica3 8 ). Druga varianta certoške fibule, ki jo poznamo iz Valične vasi — T. 2: 1, 2, se pojavi, kot se zdi, precej pozno v okviru Ha D 3, saj so med njenimi sprem­ nimi najdbam i iz zaključenih celot vedno izrazito mladi tipi (uhata sekira, obročasta spona, svinčena zapestnica itd.).3 0 Z razprostranjenostjo pa se kaže tudi njena jugovzhodnoalpska specifičnost (karta 1).J 0 33 M. Prim as, Jahrb. RGZM 14 (1967) 99 ss. 34 R. Ložar, GMDS 15 (1934) 17, T. 3: 42. Grobovi iz M agdalenske gore in Toplic, Nat. hist. Museum Wien (odslej NHMW), neobjavljeno. Gr. 195 in 200 iz Mosta na Soči (Sv. Lucije) po H olsteje- vih skicah (Sem inar M arburg-Lahn). Na tem m estu se zahvaljujem prof. dr. S. Gabrovcu in M. Guštinu, ki sta m i dala na razpolago skice F. Holsteja. J. Szom- bathy, MPK 1 (1903) Fig. 29. 35 Za osnovo nam služi kronološki sistem, ki ga je postavil S. Gabrovec, A V 15-16 (1964-65) 21 ss, zato glej ob­ razložitev k pojm ovanju posameznih sto­ penj tam. 36 A. Zannoni, Gli Scavi della Cer­ tosa (1876) T. 48: 12. M. Prim as, Jahrb. RGZM 14 (1967) 102. 37 O. H. Frey, Die Entstehung der Situlenkunst, RGF 31 (1969) 20, sl. 7 (odslej cit. O. H. Frey, Entstehung). 38 G rob 52 po H olstejevih skicah. 39 M agdalenska gora, gr. XIII/37, XIII/64, NHMW, neobjavljeno. S. Gabro­ vec, A V 15-16 (1964-65) T. 17: 8 , 9. 40 V arianta fibule, ki smo jo k arti­ rali ne odgovarja popolnoma varianti, ki jo prinaša M. Prim as, Jahrb. RGMZ 14 (1967), k arta 2 C. N jena v arian ta vklju­ čuje vse certoške fibule s ploščico kot npr. H. M üller-K arpe, Carinthia I 141 (1951) sl. 1: 1 (odslej cit. H. M üller-K ar­ pe, Carinthia), m edtem ko smo se mi omejili na m lado fibulo s ploščatim gumbom na loku in drugim i značilnost­ mi — prim. T. 2: 1, 2 — fibule. Dopol­ njena k arta: A rbedo - Molinazzo, R. Ul­ rich, Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellizona K t. Tessin (1914) T. 31: 14. Č rnom elj: P. P etru, V. Šribar, A V 7 (1956) T. 1: 5. D onja dolina: Ć. Truhel- ka, W M BH 9 (1904) T. 6 8 : 2. H allstatt: K. Krom er, H allstatt (1959) T. 26: 10. Javor: Nar. muzej Lj. neobjavljeno. Kobarid: K arta 1. V arianta certoške tibule s ploščatim gumbom na loku; pr. T. 2: 1. K arte 1. V ariante der Certosa-Fibel m it flaschem Knopf am Bogen wie T. 2: 1. K ravno tako pozni varianti certoške fibule sodita fibuli na T. 2; 7, 9, za kateri je značilen tekoč prehod h rb ta noge v lok, tako da je za nogo značilno asimetrično oblikovano ležišče za iglo. Podobno tendenco pri oblikovanju loka fibule je opaziti v skupini poznotessinske variante certoške fibule,4 1 tako da lahko morda suponiramo določene vplive oz. zveze obeh prostorov. Varianta certoških fibul »s krilci«, h kateri bi uvrstili fibulo na T. 3: 8, spada med najm lajše izoblikovane variante certoških fibul in je časovni razpon njene uporabe pozni Ha D 3 in zgodnjelatenski čas (v našem smislu), ki ga nakazujejo grobne celote iz Idrije pri Bači, z Vinice in Jezerin,4 2 kjer je ta fibula izredno številno zastopana, tako da lahko celo suponiramo njen nastanek nekje v prostoru med Jezerinami in Idrijo pri Bači. Goriški muzej, neobljavljeno. K om polje: Arheol. muzej Zagreb, neobjavljeno. (1965) T. 11: 10. M agdalenska gora: S. K ranj: S. Gabrovec, A V 17 (1966) T. 6 : 10. Libna: NHMW, neobjavljeno. L ju b lja­ na: Nar. muzej, Lj., neobjavljeno. L uko­ vica: S. Gabrovec, K am niški zbornik 10 (1965) T. 11: 10. M agdalenska gora, S. Gabrovec, A V 15-16 (1964-65) T. 17: 8 . 9. Novo mesto: T. Knez, Prazgodovina N o­ vega mesta (1971, razstava). Pianezzo: M. Prim as, Jahrb. RGZM 14 (1967) sl. 8 , B 2. Podzemelj: N ar. muzej Lj., neobjavljeno. Prozor: S. Ljubič, Popis arkeol. od. Nar. zem. m uzeja u Zagrebu (1889) T. 20: 95. Most na Soči (Sv. Lucija): NHMW, ne­ objavljeno. Šmihel: M. Hoernes, M AGW 18 (1888) T. 6 : 4. Toplice: NHMW, neob­ javljeno. Tržišče pri Cerknici: Nar. m u­ zej, Lj., neobjavljeno. Valična vas: T. 2: 1, 2. Vinkov vrh: V. Stare, A V 15-16 (1964-65) T. 15: 2. Este: neobjavljeno, muzej Este. 41 M. Prim as, Jahrb. RGZM 14 (1967) 109 ss, karta 2 D. 42 J. Szombathy, MP K 1 (1903) sl. 206, 209. Treasures of Carniola (1934) T. 14: 64. Z. Marič, G lasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 3: 35 itd. S tem pregledom certoške fibule smo poskušali prikazati, da so v Valični vasi zastopane le variante, značilne za čas Ha D 3. Certoška fibula je poleg vzhodnoalpske živalske fibule (T. 3: 10; 4: 1—3), ki je ravno tako moderna v istem času,4 3 pravzaprav edina halštatska fibula, katero so nosili prebivalci Valične vasi. Ta nas s svojo številnostjo in variantam i sili, da moramo iskati nastanek in razcvet Valične vasi prav v času mladih variant certoške fibule. Vendar sodi med m ladohalštatske fibule še samostrelna fibula z okroglo ploščico na loku (T. 4: 4). Ta fibula predstavlja precejšnjo redkost med fibu­ lami na našem prostoru. Najbližjo paralelo ji najdemo v neposredni bližini Valične vasi v Poljanah pri Žužemberku.4 4 Mogoče bi lahko videli podobno fibulo tudi v Idriji pri Bači, k jer bi pripisali tej vrsti fibul pločevinasto bro­ nasto ploščico iz m ladohalštatskega groba 40.4 5 Fibula s ploščico na loku je znana v širšem zahodno-srednjeevropskem prostoru v času poznega halštata; najdemo jo od Environsa de Salins, Hochbuhela, Stierberga in Gültingena do Balfa,4 6 kjer srečamo povsod na fibulah tudi samostrelno peresovino (razen v Balfu). Ideja fibule s ploščico je bila priljubljena tudi v severozahodnem bosan­ skem prostoru — Donja dolina, Sanski most,4 7 kjer jo najdem o tako v starej­ šem kot v m lajšem času. V nasprotju z našo fibulo in ostalimi evropskimi prim erki so fibule iz bosanskega prostora nekoliko drugače skonstruirane in tudi sam ostrelna peresovina ni običajna, čeprav je tudi uporabljena. Kako interpretirati našo fibulo, je morda težje vprašanje, vendar glede na konstruk­ cijo jo lahko vključimo v skupino fibul, znanih severno od našega prostora. Med m ladohalštatskim i zapestnicami in nanožnicami iz Valične vasi ločimo v glavnem tri skupine — votle, masivne in trakaste. P ri votlih zapestnicah imamo večkrat spiralno uvite zapestnice z zože­ nim a koncema (T. 6: 1—3). Najbližjo prim erjavo jim najdem o v Novem mestu v grobu 6 iz gomile z oklepom in v grobu V/20 ter v Stični.4 8 Časovno bi take zapestnice sodile v čas Ha D 1 in so tako nekako naj starejši element v sklopu gradiva iz Valične vasi.4 9 Drugo varianto votlih zapestnic predstavljajo zapestnice z vdetima kon­ cema. O rnam entirane so s prečnimi vrezi in pasovi cikcakastih vrezov (T. 6: 4—9, 11, 12). Te zapestnice oz. nanožnice najdemo v grobovih z izrazito mlado­ halštatskim i tipi in so značilne v časovnem razponu Ha D 2/D 3.5 0 43 S. Gabrovec, AV 17 (1966) 31 ss, kcirtci 2 44 T. Knez, VS 13-14 (1970) 185, T. 8 : 6. 45 J. Szom bathy, MPK 1 (1903) sl. 31. Podobno pločevinasto ploščico najdem o še v K anzianbergu pri Beljaku: H. MÜ- ller-K arpe, Carinthia, sl. 1: 11. 46 J. D echelette, M anuel d’archeolo- gie III (1927) 338, sl. 350: 9. G. v. M er- hart, WPZ 14 (1927) 93, sl. 8 : 4. K ersten, PZ 24 (1933) 114, sl. 4: 2. W. Schreiber, Fundberichte aus Schw aben NF 14 (1957) T. 23, B 1, 2. L. M arton, Arch. Hung. 11 (1933) T. 3: 3. 47 Z. M arič, Glasnik Sarajevo NS 19 (1964) T. 9: 18, 19; 13: 5, 6 , 9 itd. F. Fiala, W MBH 6 (1899) 113, sl. 36. 48 S. Gabrovec, AV 19 (1968) 175, T. 8 : 3. T. Knez, Prazgodovina Novega m e­ sta (1971) T. 73. V. Stare, VS 8 (1960-61) 197, T. 2: 7—9. 49 D atacija teh zapestnic za Valično vas je nekoliko visoka in za čas cveta Valične vasi zapestnice tega tipa niso iz­ pričane, tako da lahko razum em o njiho­ vo prisotnost v Valični vasi tako, da su- poniram o njihovo uporabo še v mlajšem času. Možno pa je tudi, da je prišlo do napačne dodelitve ali do kakšne zame­ njave. 50 Med sprem nim gradivom so pogo- K skupini masivnih zapestnic in nanožnic sodijo široko narebrene nanož- nice s presegajočima koncema (T. 7: 1, 4, 7). Srečamo jih že v grobovih stop­ nje Ha D l,* 5 1 njihovo uporabo v mlajšem času pa dokazujejo grobne celote z Brezij in Magdalenske gore.5 2 V Valični vasi pa predstavljajo masivne na- nožnice poleg votlih spiralnih zapestnic relativno najstarejše predmete. Posebno varianto m ladohalštatskih zapestnic in nanožnic tvorijo drobno narebrene zapestnice, katerih konca sta speta z zakovico (T. 8: 1—4, 6—8, 13, 14; 9: 1—8, 10—12; 10: 2, 8). Te zapestnice so značilne za čas Ha D 3.5 3 V isti časovni horizont sodijo še drobno narebrene zapestnice s presega­ jočima koncema (T. 7: 2, 3, 5; 10: 18). Najbližje paralele jim najdemo na Vačah v okviru poznohalštatskega gradiva.5 4 Ostale masivne zapestnice so za časovno opredeljevanje težje oprijemljive in neznačilne. Vendar jih smemo razum eti kot m ladohalštatske in morda celo latenskodobne v okviru gradiva iz Valične vasi.5 5 Enako kot pri zapestnicah in nanožnicah ločimo v mladohalštatskem času tudi pri ovratnicah dve varianti. K prvi bi prišteli bronaste gladke masivne ovratnice s spiralno uvitima koncema, k drugi pa votle ovratnice s kroglasto oblikovanima koncema. Ovratnica iz Valične vasi (T. 11: 30) sodi k prvi va­ rianti ovratnic. Masivne ovratnice s spiralnima koncema bi uvrstili v časovni razpon stopnje Ha D 2, medtem ko so votle ovratnice značilne predvsem za najm lajši halštatski horizont Ha D 3.5 6 Pincete kot del toaletnega pribora se v Valični vasi pojavljajo v dveh različnih oblikah. Pinceta s trikotno razširjenimi kraki (T. 12: 7) ima številne analogije na japodskih najdiščih,5 7 kjer jih uporabljajo tako v halštatskem kot v latenskem času. V Valični vasi jo lahko verjetno opredelimo kot latensko- ste variante certoških fibul, valjasti u h a­ ni, sceptrum , ovratnica itd. K. K rom er, Brezje (1959) T. 48: 10. S. Gabrovec, K am niški zbornik 10 (1965) T. 11: 6 . V. Stare, A V 15-16 (1966-67) T. 13: 2, 4, 7. M agdalenska gora, NHMW, neobjavljeno. 51 K. K rom er, Brezje (1959) T. 48: 1, 2; 31: 2, 3. 52 Ibidem , T. 49: 2. M agdalenska go­ ra, NHMW, neobjavljeno. 53 S. Gabrovec, A V 19 (1968) T. 7: 1—3, 5, 8 . F. Stare, AV 4 (1953) T. 7: 8 . Isti, Vače (1955) T. 90: 6 . 54 Ibidem , T. 91: 2; 92: 1; 98: 13, le da so pri vaških zapestnicah konci speti s po dvem a kljukicam a, ki pa jih na zapestnicah v Valični vasi ni bilo ali pa so se izgubile. 55 Zapestnicam na T. 7: 9, 10; 8 : 5. najdem o paralelo v Zagorju (S. G abro­ vec, AV 17 (1966) T. 10: 20, 21) Rovišču (V. Stare, AV 13-14 (1962-63) T. 8 : 1); zapestnicam na T. 7: 6 , 8 ; 10: 6 najdem o zopet prim erjave v Zagorju (S. G abro­ vec, 1 . c., T. 4: 8 , 9), M alencah (V. Stare, AV 11-12 (1960-61) T. 16: 4), Rovišču (V. Stare, AV 13-14 (1962-63) T. 8 : 13); za­ pestnica na T. 6 : 10 im a paralelo v Volč­ jih njivah (S. Gabrovec, AV 7 (1956) T. 3: 2). Zapestnice na T. 10: 10—14 bi lahko prim erjali z zapestnico iz Vinice (S. Ga­ brovec, AV 17 (1966) T. 18: 13), podobne pa še imamo pri Z. Marič, Glasnik Sa­ rajevo NS 23 (1968) T. 5: 10. 36 P ri poskusu delitve ovratnic v dva časovna horizonta smo se oprli na n a ­ slednje grabne celote in najdbe: prva varianta — M agdalenska gora, gr. XIII/54 in 11/55, NHMW, neobjavljeno. M antua­ ni, Carniola 4 (1913) 89, sl. 19. S. G abro­ vec, AV 7 (1956) T. 3: 3. Isti, K am niški zbornik 10 (1965) T. 7: 3. Isti, AV 17 (1966) T. 6 : 6 . V. S tare AV 15-16 (1964-65) T. 14: 13. D ruga varianta — M agdalen- s.ka gora, gr. 11/25, II/4, XIII/114, XIII/162, NHMW, neobjavljeno. K. K ro­ mer, Brezje (1959) T. 23: 2; 21: 1. V. S ta­ re, AV 15-16 (1964-65) T. 14: 1. 57 S. Gabrovec, A V 17 (1966) T. 18: 11. R. Dreschler-Bižič, Inv. Arch. (1966) Y 82, 4. Z. M arič, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 2: 9, 3: 15 itd. dobno, ker je v tem času japodska kultura preko Vinice sposobna vplivati na svoje sosede. Pinceti z ravnimi kraki (T. 12: 8, 9) sta mladohalštatski. Prim er­ jave jim a najdem o v Volčjih njivah5 8 in v Mostu na Soči (Sv. Luciji), kjer so pincete prav pogoste med obeski svetolucijske ločne fibule.5 9 Med značilne obeske sodi tudi obesek v obliki košarice (T. 11: 25), ki je kot tip značilno mladohalštatski in v svojih treh variantah nakazuje svoj raz­ voj in časovni razpon. Starejšo varianto predstavljajo obeski z oblim dnom,6 0 medtem ko so m lajši obeski s profiliranim gumbom6 1 in obeski s konično- ob­ likovanim dnom.6 2 Obeski v obliki košarice sodijo med predmete, ki s svojo široko razprostranjenostjo od zahcdnobalkanskega prostora preko južnoalpske- ga do zahodno alpskega prostora kažejo na povezavo in stike med halštatskimi prebivalci oddaljenih področij.6 3 Sam prostor, na katerem je nastal in se iz­ oblikoval obesek v okolici košarice moramo iskati v zahodnobalkanskem ozi­ roma v južnoalpskem prostoru, k jer so ti obeski najštevilnejši in kot se zdi, tudi najstarejši. V Valični vasi ločimo dva glavna tipa spon. H kavljastim sodi železna fragm entirana spona z rebrom po sredi (T. 20: 13)6 4 in fragm ent okova pasu (T. 13: 17); drugi tip spon predstavljajo obročaste spone (T. 13: 1—4). Tako ene kot druge so pogoste med m ladohalštatskimi najdbami. Okov, ki je sprem­ ljevalec pasnih spon, spada med najpogostejše pripadnike moških grobov v ča­ sovnem razponu Ha D 2/D 3,6 5 m edtem ko se obroča-ste spone pojavijo- šele 58 S. Gabrovec, AV 7 (1956) T. 17: 2. 59 C. M archesetti, Boli. Soc. Adr. 15 (1893) T. 9: 3; 13: 4 itd. 60 O. H. Frey, Entstehung, 21 s., sl. 9: 2; T. 30: 8 ; 31: 11; 33: 25; 34: 12, 28; 33: 41, 42, sl. 32: 5 (Este, Padua, O speda- letto). C. M archesetti, Boli. Soc. Adr. 15 (1893) T. 9: 3; 16: 2 itd. (Most na Soči [Sv. Lucija]). Amoroso, A tti e m em orie Istr. 5 (1889) T. 7: 17 (Picugi). R. D resch- ler-Bižić, V jesnik Zagreb 3 ser. 2 (1961) T. 6 : 10; 13: 2 (Kompolje). Š. Ljubič. Po­ pis arkeol. od. Nar. zem. m uzeja u Za­ grebu (1889) T. 22: 126 (Prozor). Z. M a­ rič, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) 67, T. 1: 15 (Jezerine, Nin). B. Raunig, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 1: 25; 2: 19 (Go­ lubič). I. Marović, V jesnik Split 52 (1960) 24, sl. 83 (Solin, G radina kod Otišča, Viča luka na Braču). B. Čovič, G lasnik Sarajevo NS 20 (1965) T. 13: 6 (Pod kod Bugojna). O. H. Frey, Germania 35 (1957) 244 s cit. literatu ro najdišč v zahodno- halštatskem krogu. M agdalenska gora, gr. 11/39, NHMW, neobjavljeno. F. Stare, Vače (1955) T. 6 6 . 61 O. H. Frey, Entstehung, 22 s., sl. 10: 4; T. 33: 23, 24 (Este). C. M archesetti, Boli. Soc. Adr. 15 (1893) T. 32, 34 (Most na Soči (Sv. Lucija). S. Ljubič, Popis arkeol. od. Nar zem. m uzeja u Zagrebu (1889) T. 22: 125 ( Prozor). R. Dreschler- Bižić, Vjesnik Zagreb 3, ser. 1 (1958) T. 12: 97 (Vrebac). Ista, V jesnik Zagreb 3, ser. 2 (1961) T. 7: 6 (Kompolje). Z. Marič, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 5: 188 (Jezerine). F. Stare, Vače (1955) T. 94: 2. O. H. Frey, Germania 35 (1957) 244 cit. literaturo najdišč. 62 C. M archesetti, Boli. Soc. Adr. 15 (1893) T. 24, 33 (Most na Soči [Sv. Luci­ ja]). Treasures of Carniola (1934) T. 11: 55 (Vinica). Š. Ljubič. Popis arheoh od. Nar zem. m uzeja u Zagrebu (1889) T. 22: 124 (Prozor). K oritnica, NHMW, neobjav­ ljeno, Bodrež p ri K analu, NHMW, ne­ objavljeno. Sv. M artin kod Tara, Muzej Poreč, neobjavljeno. Valična vas, T. 11: 25. O. H. Frey, G erm ania 35 (1957) 244 z ostalo cit. literaturo. 63 O. H. Frey, Germania 35 (1957) 244. 64 P aralele ji najdem o na Vinkovem vrhu (V. Stare, AV 15-16 [1964-65] T. 3: 6 ), Donji dolini (Z. Marič, Glasnik Sara­ jevo NS 19 [1964] T. 15: 1) in Sanskem mostu (F. Fiala, WMBH 6 [1899] 67 sl. 14). 65 S. Gabrovec, AV 13-14 (1962-63) T. 12: 3. Isti AV 15-16 (1964-65) T. 13: 3; 15: 8 ; 16: 5, 6 itd. pozneje in označujejo grobove najm lajšega halštatskega horizonta Ha D 3,6 6 morda pa se uporabljajo še v latenu.6 7 Sekire, ki so poleg sulic tipično napadalno orožje halštatskega bojevnika na Dolenjskem, so v Valični vasi zastopane s trem i različnimi tipi: tulaste in uhate sekire ter plavutasta sekira z enostranskimi plavutmi. Kot tip je rela­ tivno najstarejša tulasta sekira, ki so jo uporabljali v časovnem razponu sko­ raj celega halštata. Mlajše variante, ki so zastopane tudi na našem najdišču (T. 20: 1—5, 10, 14, 15; 21: 3—9), označuje vitkost oblike in ušesee ob strani tula. Kljub pojavljanju novih m lajših tipov sekir, je tulasta sekira vseeno osta­ la v rabi še ves Ha D 3. Da je konservativni halštatski prebivalec naših k ra­ jev ni popolnoma odložil niti ob prevladi latena, nam dokazuje tulasta sekira iz Mokronoga,6 8 ki pa predstavlja le njen izzven. Uhata sekira (T. 20: 6—8) se pojavi v najm lajšem halštatskem horizontu, v katerem sodi med vodilne tipe.6 9 V rabi je ostala še ves srednji laten7 0 in je posebnost jugovzhodnoalpskega prostora tako v poznohalštatskem kot latenskem času. Plavutasta sekira z enostranskim i plavutmi (T. 20: 9) se prav tako kot uhata sekira pojavi v grobovih nekako proti koncu najm lajšega halštatskega horizonta in njen pojav ni vezan le na laten.7 1 Najdemo jo namreč v mlado- halštatskih grobovih v Toplicah in Novem mestu,7 2 tako da njen pojav v času Ha D 3 ne more biti dvomljiv. S tem pa je trditev, da ta tip sekire predstavlja domačo varianto enostranskih plavutastih sekir v latenu nekoliko omajana, ker ne gre za preoblikovanje, am pak za nadaljevanje uporabe oblik, ki so znane že iz mladohalštatskega obdobja. Tip enoplavutaste sekire kot tak je sicer znan po keltskem svetu, vendar v nekoliko drugačni obliki, z izrazito trapezasto razširjenim rezilom in je uporabljana predvsem kot orodje.7 3 Za naše halštatske sekire pa velja, da imajo v prim erjavi s poznejšimi razme­ roma ožje in ravno rezilo in da so v rabi kot orožje. K orožju mladohalštatskega bojevnika sodi še negovska čelada, ki v Va­ lični vasi s svojo prisotnostjo lepo dopolnjuje sliko mladohalštatskega gra­ diva nekropole (T. 24).7 4 K moškim pridatkom v grobovih sodijo tudi noži. V Valični vasi jih lo­ čimo v dve skupini: noži s trnastim nastavkom za držaj (verjetno T. 24: 6—8) in noži s ploščato skovanim jezičastim nastavkom, na katerega je bila p ri­ trjena obloga s pomočjo dveh ali treh zakovic (T. 24: 1—5, 9, 10). Prvi tip je značilno halštatski in pogost pridevek predvsem v moških grobovih.7 5 Nože drugega tipa pa srečamo v sestavu najmlajših halštatskih grobov v času Ha 66 M agdalenska gora, gr. XIII/37, XIII/32, NHMW, neobjavljeno. F. Stare, Vače (1955) T. 51: 2—9 itd. 87 Isti, Prazgodovinske Vače (1954) 50 ss. 88 S. Gabrovec, A V 17 (1966) T. 8 : 1. 89 Isti, AV 15-16 (1964-65) T. 17: 2. 70 Isti, A V 17 (1966) 183 s., 189, T. 8 : 6 ; 24: 3 itd. 71 Isti, A V 17 (1966) 257. 72 Toplice, NHMW), neobjavljeno. Novo mesto, T. Knez, Prazgodovina No­ vega mesta (1971, razstava). Enoplavuta- sto sekiro pa im am o tudi v Este — O. H. Frey, Entstehung, T. 30: 3. 73 S. Gabrovec, AV 17 (1966) 257. J. Filip, Keltove ve stredni Evrope (1956) T. 121: 1, 5 (odslej J. Filip, Keltove). 74 S. Gabrovec, AV 1 (1950) 87 ss. Isti, Situla 8 (1965) 177 ss. Isti, AV 15-16 (1964-65) 35 s. Cfr. tudi op. 12. 75 K. Krom er, Brezje (1959) T. 43: 6 ; 41: 1; 13: 1; 2: 7. D 3,7 6 najdemo jih pa tudi med gradivom vseh večjih latenskih postojank na Dolenjskem,7 7 k ar kaže, da je ostal v rabi še v latenskem času. Med značilne mladohalštatske kose v Valični vasi sodijo še situle, žal nekatere precej fragm entarno ohranjene (T. 28—30). Tako figuralno ornamen- tirani situli (T. 28: 1; 30; 29: 2) kakor tudi geometrijsko ornam entirani (T. 29: 3; 28: 2) sodita v vrsto značilnih dolenjskih situl v času Ha D 2/D 3.7 8 Pomemb­ na je zlasti situla (T. 30), ki se uvršča v vrsto najm lajših situlskih spomenikov sploh, na katerih se že pojavljajo latenski elementi in tudi sam »klasični« stil je že spremenjen. Ta skupina situl je datirana v čas okoli 400 oziroma v 4. stol.7 9 V sklopu gradiva iz Valične vasi se v miadohalštatsko obdobje uvršča še posoda na nogi z nagubano največjo površino (T. 26: 1) s številnimi parale­ lami na mnogih dolenjskih najdiščih.8 0 Halštatski element so tudi zoomorfne upodobitve na posodah (T. 27: 13, 16, 17, 20). Sama ideja plastične živalske upodobitve je domača predvsem v vzhodnoalpskem prostoru,8 1 vendar je zoo- morfna polplastika pogosta tudi na Dolenjskem v mladohalštatskem času.8 2 LA T E N S K O OBDO BJE Latenskodobno gradivo Valične vasi se z značilnimi tipi uvršča po Gabrov- čevi delitvi v mokronoški horizont keltskega-latenskega oblikovnega zaklada na slovenskem prostoru, v mlajšem času pa se veže na viniško-šmarješki krog. V Valični vasi imamo dve zgodnjelatenski fibuli (T. 4: 5, 6), ki po svoji shemi sodita v L tB .8 3 Dobro prim erjavo jima najdemo v fibuli iz Stične, ki je bila najdena v čistem latenskem sloju naselbine v sondi VIII in označuje začetek latenskega obdobja na naselbini.8 4 Sorodne fibule najdemo tudi v Mokronogu, ki skupaj z določenimi tipi (votle orehaste zapestnice, meči, ve­ rige) sodijo v čas Lt B 28 5 — čas keltskega vpada v slovenski prostor in za­ četka mokronoškega horizonta. Mesto fibule je z najdbo v latenski plasti stiske naselbine in njeno prisotnostjo na začetku mokronoškega horizonta tako opre­ deljeno na začetek latena p ri nas. , Večino ostalih latenskih fibul iz Valične vasi pa lahko opredelimo kot fibule srednjelatenske sheme. V skupino žičnatih fibul sodita fibuli z dvema polkroglastima odebelit­ vama na nogi in loku (T. 4: 10, 12) in žičnata fibula z iztegnjenim lokom 76 F. Stare, Vače (1955) T. 91 1. M ag- dalenska gora, gr. XIII/37, XIII/60, NHMW, neobjavljeno. 77 S. Gabrovec, A V 17 (1966) 53 s., T. 8 : 3, 4; 20: 1, 3; 22: 1, 2; 24: 6 ; 30: 3. 78 U m etnost alpskih Ilirov in V ene­ tov (1962) 6, 25 ss. F. Stare, Zbornik FF Ljubljana 2 (1955) 120 ss, 142. S. G abro­ vec, A V 15-16 (1964-65) 35. 79 F. Stare, Zbornik FF Ljubljana 2 (1955) 131, T. 16; 40: 1. S. Gabrovec, A V 15-16 (1964-65) 36. W. Lucke, O. H. Frey Situla, 44 ss, T. 70: 34; 71: 15; 63; 52: 40; 75: 6 6 . U m etnost alpskih Ilirov in V ene­ tov (1962) 27 ss. T. Knez, Prazgodovina Novega mesta (1971) T. 65, 6 6 . 89 V. Stare, A V 15-16 (1964-65) T. 18: 1. Ista, A V 11-12 (1960-61) T. 19: 1. S. Gabrovec, AV 7 (1956) T. 3: 4 itd. 81 K. Plttioni, Urgeschichte des Österreichischen Raum es (1954) 585 s., 594, sl. 412, 413, 419, 421. 82 K. Krom er, Brezje (1959) 39, sl. 2, 3, T. 45: 8 . S. Gabrovec, A V 19 (1968) T. 7: 12. Isti, A V 15-16 (1964-65) T. 12: 5. 83 J. Filip, K eltove, 90. W. Krämer, Germania 40 (1962) 306, sl. 1. 84 O. H. Frey, S Gabrovec, A V 20 (1969) 14, sl. 2, 1. 83 S. Gabrovec, A V 17 (1966) 193 T. 13: 6, 8, 11. W. K räm er, Germania 40 (1962) 306 sl. 1. (T. 4: 13). Te fibule so številno zastopane na slovenskih najdiščih,8 6 poznamo jih pa v m anjših različicah iz vsega keltskega sveta.8 7 So značilne za čas Lt C po W. K ram erju.8 8 K žičnatim fibulam sodi še fibula srednjelatenske sheme, ki im a na koncu nazaj uvite noge okrogel okvirček, izpolnjen z žičnatimi spi- ralicami (T. 4: 8). Najbližje paralele ji najdem o v Mokronogu, Forminu in Landskronu p ri Seebachu.8 9 H. M üller-K arpe opredeljuje to fibulo kot jugo­ vzhodno alpsko — tavriščansko posebnost. Čeprav je opozoril na starejše pred­ loge v srednji Evropi in na Madžarskem,9 0 se nam zdi takšna formulacija pre­ več ozka in zaključena. Vsekakor je fibula značilna oblika p ri nas v času Lt C, vendar bi jo raje označili kot varianto v skupini sorodnih fibul, ki jih sle­ dimo predvsem v južnopanonskem in mejnem severnobalkanskem prostoru.9 1 Fibula srednjelatenske sheme z rombično razširjenim lokom nad pereso- vino (T. 5: 5) sodi v skupino značilnih viniških fibul. Razširjenost teh fibul pa kaže, da se je pod vplivom Vinice izoblikoval na Dolenjskem enotnejši latenski horizont (karta 2).9 2 Tipološko opazovanje bi omogočilo delitev fibul v dve varianti: prvo bi predstavljala fibula, ki še nima pritrjenega zaključka noge na lok,9 3 pri drugi tipološko m lajši varianti pa je srednjelatenska ideja pritrjenega zaključka na nogo že popolnoma izvedena,.9 4 Če ima ta razlika ka­ kršnokoli kronološko vrednost, se danes zaradi pom anjkanja grobnih celot ne da reči. Mogoče je vredno opozoriti, da je prva varianta zastopana samo v Vinici, m edtem ko vse ostale fibule sodijo k drugi varianti. Med fibule, ki jih prav tako lahko označimo kot viniške, sodita fibula z barvastim vložkom na plašču loka (T. 5: 4)9 5 in fragm ent fibule z listaste» raz­ širjenim lokom in nogo, ki se zaključuje s plastično okrašenim gumbom (sl. 2).9 6 86 S. Gabrovec, A V 17 (1966) T. 12: 1—3, 7, 9; 13: 5; 12: 5; 30: 7. S. Pahič, AV 17 (1966) T. 10; 11: 2, 3. V. Šribar, A V 8 (1957) T. 2: 4, H. M üller-Karpe, Carinthia, sl. 9: 2; 7: 3. Z. Marič, Glasnik Sarajevo NS 19 (1964) T. 20: 5. Isti, Glas­ nik Sarajevo NS 23 (1969) T. 11: 4, 87 'W 1 . K räm er, Germania 40 (1962) 306, sl. 1. J. Filip, K eltove, 107 ss, sl. 30: 33; 34; T. 94: 2—4. D. Viollier, Les sepul­ tures de second age du fer sur le plateau Suisse (1916) Pl. 7, 272 itd. (odslej cit. D. Viollier, Sepultures). 88 Cfr. op. 87. 89 S. Gabrovec, A V 17 (1966) T. 13: 4, 7. S. Pahič, A V 17 (1966) T. 11: 8 , 9. H. M üller-K arpe, Carinthia, sl. 12: 6 . 80 Ibidem, 654. 91 Treasures of Carniola (1934) T. 13: 60; 18: 98. Z. Marič, Glasnik Sarajevo NS 19 (1964) T. 20: 6 . Isti, Glasnik Sara­ jevo NS 23 (1968) T. 10: 36. J. Todoro­ vič, K elti u jugoistočnoj Evropi (1968) T. 9: 6 ; 17: 4, 5; 55: 13 (odslej J. Todo­ rovič, Kelti). I. H unyady, Die Kelten im Karpatenbecken (1942) Tafelband, T. 21: 8 , 9, 10 (odslej I. Hunyady, Kelten). N. M ajnarič-Pandžič, K eltsko-latenska ku l­ tura u Slavoniji in Srijem u (1970) T. 9: 3, 5, 23; 3. 92 Celovec: Dolenz, Carinthia I 147 (1957) sl. 3. Mihovo, NHMW, neobjavlje­ no. Novo mesto: T. Knez, A V (17) T. 7: 1. Šm arjeta: H. M üller-K arpe, Carinthia, sl. 18: 2, 7. Šm artno v Tuhinju: S. G a­ brovec, K am niški zbornik 10 (1965) T. 11: 3. Stična: O. H. Frey, S. Gabrovec, A V 20 (1969) T. 4: 1. Prozor: J. Todorovič, Kelti, T. 59: 7. Vinica: Treasures of Car­ niola (1934) T. 16: 83; 18: 99; 20; 115, 116. S. Gabrovec, A V 17 (1966) T. 16: 3, 5, 6 ; 31: 7, 8 . Valična vas: T. 5: 5. 93 S. Gabrovec, AV 17 (1966) T. 16: 5. 94 Ibidem, T. 16: 3; 31: 7, 8 . 95 Najbližje paralele p ri H. M üller- Karpe, Carinthia, sl. 18: 6 , 11. Z. M a­ rič, Glasnik Sarajevo NS 19 (1964) T. 20: 14; sicer pa je ta način okraševanja p ri­ ljubljen v viniško-japodskem svetu - — Treasures of Carniola (1934) T. 12: 52; 17: 85. S. Gabrovec, A V 17 (1966) T. 17: 7; 21: 1. Z. Marič, G lasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 6 : 1, 2; 12: 30 itd. 96 S. Gabrovec, AV 17 (1966) T. 15: 3, 5, 6 , 8 . Treasures of Carniola (1934) K arta 2. R azprostranjenost fibul srednjelatenske sheme z rombično razširjenim lokom; pr. T. 5: 5. K arte 2. V erbreitung der F ibeln des M ittel-La Tene-Shem as m it rhom bisch erw eitertem Bogen w ie T. 5: 5. Fibula srednjelatenske sheme z odebeljenim lokom nad pereso vino z več navoji in trem i plastičnimi odebelitvam i na nazaj uvitem podaljšku noge in loku je v Valični vasi relativno 'pogosta (T. 5; 1—3; 12: 2). Težnja po odebe­ ljenem loku in dolgi peresovini je tipološko mlajša značilnost v razvoju sred­ njelatenske fibule v slovenskem prostoru in je značilna za fibule viniško- šmarješkega kroga.9 7 Neposredne paralele našim fibulam pa najdemo v po­ samičnih najdbah iz Stične in Mokronoga ter Vinice in Smarjete.0 8 Sam ča­ sovni razpon uporabe fibule zaradi pom anjkanja grobnih celot ni mogoče do­ ločiti, vendar je njena prisotnost v poznem Lt C potrjena tako z grobo celoto iz Valične vasi (T. 12: 1, 2) kot morda s fibulo iz Mokronoga, ki jo lahko ra­ zumemo kot mlajši element v sklopu srednjelatenske mokronoške nekropole. T. 20: 109, 112. S. Ljubič, Popis arkeol. od. Nar. m uzeja u Zagrebu (1889) T. 21: 107, 108. Z. Marič, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 3: 36; 8 : 25 ipd. 97 H. M iiller-K arpe, Carinthia, sl. 17: 8—10. S. Gabrovec, AV 17 (1966) T. 16: 7, 8 ; 21: 5, 9 ipd. 98 O. H. Frey, S. Gabrovec, AV 20 (1969) 17, sl. 4: 1. S. Gabrovec, AV 17 (1966) T. 12: 8 . Prim . še op. 97. Med izrazito poznolatenske fibule sodi fibula s krilato razširjenim lokom nad peresovino (T. 5: 7). Fibula im a svoje najbližje paralele na najdiščih ob zgornjem toku Soče in na Solnograškem. J. W erner veže prisotnost te fibule v obeh prostorih s trgovskimi zvezami, ki bi naj bile omejene na pot, ki bi naj vodila od Akvileje na Solnograško. Časovno sodi fibula v zadnje deset­ letje 1. stol. pr. n. št." Ker pa najdemo podobne fibule tudi drugod,9 9 1 0 0 verjetno naša fibula le ne predstavlja izjemnega prim era izven določenega prostora trgovske poti med Akvilejo in Solnograškdm. Med značilno latensko gradivo sodi še steklena zapestnica (T. 5: 9), ki je značilna v času Lit C in zgodnjega L t D in se uvršča v skupino VII a po Haever- nickovi, ki je številno zastopana prav na našem prostoru.1 0 1 Steklenim zapestnicam sorodna je svinčena zapestnica (T. 5: 10), ki bi jo zaradi prim erjave s steklenimi, postavili v latenski čas, čemur pa posamezne grobne celote z Magdalenske gore, k jer jo najdem o v mladohalštatskem oko­ lju, nasprotujejo.1 0 2 Tako je opredelitev svinčenih zapestnic še nejasna, vendar so verjetneje mladohalštatske. Latenski ženski pasovi —■ sklepanci so v Valični vasi zastopani z dvema variantam a, ki sta znani v širšem keltskem svetu.1 0 3 P ri prvi varianti tvori osnovni člen paličast profiliran člen (T. 12: 1, 3—5), p ri drugi pa je osnovni člen ploščičast (T. 12: 6). Sklepanci s paličasto profilirariimi členi so najpogo­ stejša oblika keltskih sklepancev.1 0 4 H. M üller-Karpe vidi določeno podobnost pri sklepancih z jugovzhodnoalpskega prostora.1 0 5 Izjema je vsekakor sklepa- nec iz Valične vasi (T. 12: 1), ki im a izraziteje oblikovane členke z gobičastimi zaključki in figuralno oblikovan kavelj v obliki konjske glave, ki ga lahko zaradi številnih variant kavljev v obliki živalske glave povežemo s keltskim oblikovnim zakladom.1 0 6 Ploščičastemu členu sklepanca (T. 12: 6) najdemo številne paralele v pa­ nonskem prostoru,1 0 7 v katerem je ta varianta doma in nanj tudi omejena. Sklepanec iz Valične vasi, ki je edini te variante na slovenskem prostoru,1 0 8 sodi torej v krog značilnega panonskega oblikovnega zaklada. Obe varianti sklepancev sodita v čas srednjega latena,1 0 9 kar potrjuje tudi grobna celota iz Valične vasi (T. 12: 1, 2). V nasprotju s halštatskim bojevnikom z bojno sekiro in dvema sulicama, je za keltskega bojevnika značilen dolg latenski meč. Meči iz Valične vasi 99 J. W erner, Festschrift M. Hell (1961) 143 ss, sl. 1. 100 J. Bren, Sbornik Narod, m usea v Praze 18/5 (1964) 214 ss, 244 ss, T. 4: 244; 10: 349, 351. 10 1 Th. E. H aevem ick, Die G lasarm ­ ringe und Ringperlen der M ittel- und Spätlatenzeit auf dem Europäischen Festland (1960) 50 ss, 84 ss, T. 22, k a rta 9. 102 Ibidem 77 s. M agdalenska gora, gr, XIII/37, II/5, NHMW, neobjavljeno. 103 J. Filip, Keltove, 171 ss. 104 Ibidem , 172. 105 H. M üller-K arpe, Carinthia, 660. 106 H. Behaghel, Marburger Studien (1938) 1 ss. 197 I. Hunyady, Kelten, Tafelband, T. 34: 3, 7; 35: 3, 13. A. Sos, Folia ar- chaeologica 15 (1963) 13 ss, sl. 6 . J. H a­ berl, Germania 33 (1955), T. 18. J. Todo­ rovič, Kelti, T. 52: 1. N. M ajnarić-Pand- žić, K eltsko-latenska kultura u Slavoniji i Srijem u (1970) T. 1: 1. J. Todorovič, Katalog praistoriskih m etalnih predmeta (1971) T. 71: 6 . 198 K tej v a ria n ti bi m orda lahko prišteli še členke iz U lake — W. Schmid, GMDS 18 (1937) 27, sl. 13, 14. 109 J. Haberl, Germania 33 (1955) 179 s. W. Kräm er, Germania 49 (1962) 306, s l . 1. 44 A rh e o lo š k i ve stn ik 689 (T. 22: 2, 3; 23: 2, 3) pripadajo sredn jel atenskim dolgim mečem in jih zaradi istoličnositi teh najdb lahko uvrstim o med številne sorodne meče, najdene v Mokronogu, Form inu in na Koroškem ter sodijo v čas srednjega latena.1 1 0 Poleg mečev sta ohranjeni še nožnici mečev, obe močno fragm entarni (T. 22: 1; 23: 2). Zanimiva je predvsem nožnica na T. 22: 1, ki je na zunanji strani om am entirana z motivom enostavne lire, obdane z viticami in s stran­ skima penjam a s koncentričnima krožcema s piko v sredini. Zaradi enostav­ nosti ornam enta ni možna podrobnejša časovna opredelitev v okviru keltskega stila. Podobnost z motivi madžarskega stila mečev nismo našli.1 1 1 Drugo zna­ čilnost nožnice pa predstavlja zanka za pripenjanje nožnice na pas. Zanka je trakasta s srčasto oblikovanima atašama, ki še ni značilno srednjelatenske široke pravokotne oziroma kvadratne oblike. Zanka je ojačena in okrašena z okrasno žico, imenovano po obliki »žabja penja«, ki se ne pojavi pred poznim srednjim latenom !1 2 Najboljše prim erjave za našo nožnico, tako za zanko z »žabjimi penjami« kot po ornamentu, najdemo v samem La Tenu.1 1 3 »Žabje penje« so značilnost nožnic švicarskih delavnic, medtem ko .jih v panonskem prostoru ne zasledimo z izjemo meča iz Odžaka, ki pa je im port iz Švice.1 1 4 Toliko kolikor bi lahko danes sodili, spada nožnica iz Valične vasi v skupino švicarskih mečev in je tako v nasprotju z ostalimi nožnicami na našem pro­ storu, ki so vezane na panonski prostor. Neposredno z meči so povezane železne verige za pripenjanje meča na pas. V Valični vasi sta zastopani obe vrsti verige: enostavna veriga s členki, zvitimi v obliki osmič (T. 22: 5—7) in veriga s ploščato skovanimi členki (T. 22: 8). Starejše so verige s členki, zvitimi v obliki osmič, ki se pojavijo že v času L t B 2, medtem ko sodijo verige s ploščato skovanimi členki med zna­ čilne kose L t C.1 1 5 V Valični vasi je znan v dveh prim erkih tudi udarni bojni nož (T. 21: 1, 2). Noža se tipološko nekoliko razlikujeta: oba imata ukrivljen držaj z vozlom na prehodu v rezilo, le da se pri enemu končuje držaj z gumbom, pri dru­ gemu pa z obročkom. Oba lahko razlagamo kot varianti enega tipa udarnega bojnega noža. Opirajoč se na značaj gradiva, med katerim so udarni noži,1 1 6 jih lahko postavimo v časovni razpon srednjega latena, njihovo uporabljanje v poznem latenu je vsekakor možno.1 1 7 Udarne nože tega tipa najdemo v šir­ šem prostoru Karpatske kotline, kjer se grupirajo nekako tri glavna področja 110 S. Gabrovec. AV 17 (1966) 193, T. 1—4. S. Pahič, A V 17 (1966) 279 ss, T. 2—4. H. M üller-K arpe, Carinthia, 655 ss. 1 1 1 P. Jacobstahl, Early Celtic A rt (1944) 95 ss, T. 69, 6 8 . K. Vinski, Arheol. radovi i rasprave 1 (1959) 281 ss, T. 4, 5. 112 J. M. de Navarro, 40 BRG K (1960) 84 ss, 107, T. 3: 2; 23: 2 b; 9: 4b. 113 P. Vouga, La Tene (1923) T. 4: 5, 4, 3 (žabje penje); 5; 4: 7, 2; 5, 10 (or­ nam ent); 5: 1, 6 , 4 (stranske penje). 114 J. M. de Navarro, Proč. Preh. Soc. NS 21 (1955) 234 s. I. Hunyady, Kelten, Textband, T. 17 B. 115 W. K räm er, Germania 40 (1962) 306, sl. 1. K. Vinski, Arheol. radovi i rasprave 1 (1959) 288. S. Gabrovec, 900 let Kranja (1960) 21 s., k arta 6 . 116 N ajdbe v Slovenije — Formin; S. Pahič, A V 17 (1966) T. 8 : 1, 2. Dreši- nja vas: A. Bolta, A V 17 (1966) T. 1: 1. M etlika: ustni podatek J. D ularja. Mo­ kronog: S. Gabrovec, AV 17 (1966) T. 10: 7. Novo m esto: T. Knez, Prazgodovina Novega m esta (1971, razstava). P tu j: S. Pahič, A V 17 (1966) T. 13: 6 . Sp. Sliv­ nica: V. Sribar, AV 8 (1957) T. 2: 1. Ve­ liko Mraševo: S. Škaler, V S 13-14 (1970) T. 3: 6 . Cfr. še op. 118—120. 117 J. Filip, K eltove, 535. J. Todoro­ vič, Kelti, 71 s. K arta 3. R azprostranjenost udarnih bojnih nožev. K arte 3. V erbreitung der Hiebmesser. njihove uporabe. Prvo skupino predstavlja prostor Skordiskov ob Donavi ter spodnji tok Save in Drave,1 1 8 kjer so najdbe udarnih nožev relativno najšte­ vilnejše. D rug center bi predstavljal prostor na robu jugovzhodnih Alp, kamor bi poleg najdb iz slovenskega prostora sodile še najdbe iz avstrijske Štajerske in Andrashide.1 1 9 Tretje področje pa se grupira v severovzhodnem delu Kar- 118 Batrovci: N. M ajnarić-Pandžić, K eltsko-latenska kultura u Slavoniji i Srijem u (1970) T. 47: 3. Beške: J. B run- šmid, V jesnik Zagreb NS 4 (1899-1900) 216, sl. 100. Gospodjinci: J. Todorovič, Kelti, T. 50: 12. K araburm a — Beograd: ibidem, T. 33: 1, 2. Kupinovo: N. M aj­ narić-Pandžić, o. c., T. 13: 14; 15: 5. Obrenovac-Ušče: J. Todorovič, Katalog praistorijskih m etalnih predmeta (1971) T. 58: 5. O sijek — Donji grad: J. Todo­ rovič, Kelti, T. 14: 13, 14; 25: 7. P rogar — Zemun: ibidem, T. 52: 12. Ritopek: J. Todorovič, Katalog, T. 58: 1. Srem. Mitrovica: J. Todorovič, K elti, T. 44: 8 ; 46: 1. Stara Pazova: ibidem, T. 45: 8 . Va- sas pri Pešcu: F. Fülep, Acta arch. Acad. Sc. Hung. 9 (1958) sl. 4. Veliko selo — Beograd: J. Todorovič, Katalog, T. 20: 2. (I. H unyady, Kelten, Textband, T. 31: 11). 119 Cfr. op. 116. St. Florian a. d. Lassnitz: K. Zeilinger, Schild v. Steier 2 (1952) 76, sl. 7: 4. A ndrashida: I. H un­ yady, Kelten, Tafelband, T. 52: 7. Velem Szentvid: K. Miske, Die prähistorische Ansiedlung Velem St. Vid 1 (1908) T. 49: 6, 8 . V to skupino bi sodil še udarni nož iz Förka: H. M üller-K arpe, Carinthia, sl. 9: 8 . Nekje soroden pa je tudi nož iz Haileina (Klose, WPZ 19 [1932] 40, sl. 1, 3). patske kotline.1 2 0 Udarni nož s svojimi najdbam i dokazuje, da kot tip ni bil znan le keltskim plemenom na južnem robu panonskega sveta, in je tako po­ noven dokaz, da so obstajale neke zveze med keltskimi plem eni oddaljenih prostorov severne Madžarske in južnega obrobja Panonije in doprinos k tezi o prihodu Keltov v vzhodnoslovenski prostor z vzhoda (karta 3).1 2 1 K obrambnemu orožju keltskega bojevnika spada ščit. Umbo iz Valične vasi (T. 23: 1) spada v vrsto trakastih umbov z vzporednimi stranicami. Tako kot pri mečih in verigah tudi pri um bih ugotavljamo uniform nost najdb in razprostranjenost po vsem latenskem prostoru.1 2 2 Čas uporabe ščitov je sred­ nji laten.* 1 * * * V . '1 2 3 Na čas poznega latena je vezan splošen pojav orodja. V ta čas lahko uvrstimo tudi posamezne kose iz Valične vasi, kot so klešče (T. 24: 13),1 2 4 bri­ tev (T. 24: 12)1 2 5 in škarje (T. 25: 22, 24, 27). Škarje pripadajo dvema različ­ nima variantam a. Škarje na T. 25: 24 imajo razmeroma kratek ročaj, ki ni običajen pri navadnih keltskih Škarjah in bi jih glede na Todorovičevo delitev uvrstili v starejšo skupino Škarij z ovalnim ročajem.1 2 6 Škarje na T. 25: 27 so glede na ročaj precej izjemne oblike in nam od drugod neznane. Keramiko v Valični vasi lahko po tehniki izdelave ločimo v dve skupini: prostoročno izdelane posode in posode, izdelane na lončarskem vretenu. V gro­ bem bi s tem lahko ločili halštatsko in latensko keramiko, vendar imamo tudi v latenu domačo prostoročno izdelano keramiko. Značilni latenski obliki posod predstavljata posodi na T. 26: 3, 5. Posoda (T. 26: 3) in fragm ent posode (T. 27: 15) spadata med tipično latensko žigo­ sano keramiko, izdelano na lončarskem vretenu. Sama oblika posode, ki se uvršča med značilne L tB oblike, omogoča časovno opredelitev te posode. F. Schwappach ju je uvrstil v svojo I. skupino latenske žigosane keram ike na Dolenjskem.1 2 7 D ruga značilna posoda na T. 26: 5 sodi v skupino značilnih la­ tenskih bikoničnih posod. Ne neposredno prim erjavo predstavlja posoda iz For­ mina, bližnjo paralelo pa ima v posodi iz Jacsbereny - Cseröhaloma, kjer je datirana v čas L t B 2/C.1 2 8 120 M agyargec-Gecpuszta: P. Patay, Arch. E rt. 83 (1956) 189, sl. 6 . Mehezske: I. Hunyady, K elten, Tafelband T. 52: 6 . Szob: ibiidem, T extband, T. 29. Szirm a- besenyö: K. K. Vegh, A H erm an-O tto M useum E vkönye 8 (1969) T. 10: 5. Sind: V. Zirra, Dacia NS 15 (1971) 199, si. 16, 21. P apiu Ilirian: ibidem, si. 16, 22. T ard: S. Janos, Arch. Ert. 3 (1884) 109 ss, T. 2. Szendrö: P. Reinecke, Arch. Ert. 18,1898, 315, 5. abr. m K arta razprostranjenosti je n a re ­ jena le po pregledani literatu ri in zato nepopolna. P red stav lja poskus prikazati mesto tega tip a u d arn ih nožev v k elt­ skem prostoru. 122 J. Filip, K eltove, 166 s., T. 51: 14; 102: 11, 13. J. Todorovič, Kelti, T. 42: 9. P. Vouga, La Tene (1923) T. 15: 9, 10. D. Viollier, Sepultures, Pl. 40: 20. 21. 123 W. K räm er, Germania 40 (1962) 306, sl. 1. 124 I. H unyady, K elten, Tafelband, T. 55: 2, 3: T extband T. 22, 25; 24: 7. J. Todorovič, Kelti, 56, sl. 14: 2. 125 Podobne b ritv e najdem o — S. Ga­ brovec, AV 17 (1966) T. 10: 10. H. M iiller- Karpe, Carinthia, sl. 11: 3. A. Milliner, Typische Formen aus dem archäologi­ schen Sam m langen des krainischen Lan­ desm useum s R udolfinum in Laibach (1900) T. 41: 6, 13. 128 J. Todorovič, K elti, 77. 127 F. Schw appach, A V 21-22 (1970- 71) 237 ss. O. H. Frey, S. Gabrovec, AV 20 (1969) 16. 128 S. Pahič, AV 17 (1966) T. 12: 3. G. Kaposvari, Arch. Ert. 96 (1969) 198, sl. 7: 2. Prim . tudi F. Schwappach, AV 21-22 (1970-71) 237 ss. V m ajhnih lončkih iz rjavo črne gline in slabe izdelave (T. 27: 4—6, 8) pa bi lahko videli tip keramike, ki bi mu verjetno našli prim erjave v mokro- noški zavrženi keram iki.1 2 9 Vrč na T. 26: 4 je po svoji izdelavi in obliki tuj element med znano latensko keram iko in ga verjetno lahko imamo za import iz italskega prostora. Razmeroma maloštevilno je v Valični vasi zastopano rimskodobno gra­ divo. V zgodnj erim ski čas sodi železna zapestnica (T. 10: 16) s koncema, uvi- tima drug okoli drugega1 3 0 in trebušasta posodica z rebri na vratu (T. 27: 12). Čeprav je rimskodobna, je ta tip posode ozko vezan na dolenjski prostor in s tem dokazuje svoj izvor v domači poznolatenski tradiciji.1 3 1 Bronast vrč (sl. 1) pa nakazuje, da je življenje v Valični vasi teklo naprej vse v 2. stol našega štetja.1 3 2 Add. Iz Valične vasi je znan tudi fragm ent bronastega srpa (T. 25: 20), ki sodi v čas k u ltu re žarnih grobišč. V erjetno je del depoja, kar bi lahko do­ kazoval polizdelek (T. 25: 21), ki je bil najden skupaj s srpom. Sam srp kot tak za kronološko opredelitev ni uporaben. Verjetno pa lahko našo najdbo uvrstimo v horizont jugovzhodnoalpskih depojev v času Ha A.1 3 3 V času k u ltu re žarnih grobišč se je tudi Valična vas s skromno najdbo uvrstila med mesta, ki jih je obiskal oziroma naseljeval človek. Tako je bila vključena v določen krog zgodovinskih dogajanj, ki so v tistem času zade­ vala tudi jugo vzhodnoalpski prostor. Dejansko pa se je Valična vas vključila v tok prazgodovine šele v hal- štatskem času. U trditev gospodarskega in družbenega življenja v času knež­ jega horizonta S tična-N ovo mesto je v naslednjem obdobju privedlo do iz­ rednega razcveta kulture in iskanja ter naseljevanja novih krajev. V ta čas sodi (verjetno) naselitev krajev v zgornji dolini Krke — Toplice, Vinkov vrh, Valična vas, ki se s svojim značilnim mladohalštatskim gradivom uvrstijo med že znana obstoječa središča — Magdalensfca gora, Stična, Vače, Novo mesto, čeprav jih po pomembnosti m orda nikoli ne dosežejo, kar pa je po­ gojeno tudi z dejstvom, da nimajo takšnega zaledja. V času m lajšega halštata (H aD 2/D 3) se opaža neka povezanost alpskega prebivalstva, k atere posreden vzrok predstavlja naraščanje keltske ekspan­ zivne moči v prostoru severno od Alp, kar se izraža na eni strani v vrsti ti­ pov, ki so dejansko lastni širšemu alpsko - jugovzhodnopredalpskemu svetu (vzhodnoalpska živalska fibula, certoška fibula, negovska čelada, mlada situla itd.);1 3 4 na drugi strani pa se v tem času že javlja gradivo, ki je (več ali manj) 1 2 9 S. Gabrovec, A V 17 (1966) 184. 1 30 J. G arbsch, Die Norisch-panno- nisehe Frauentracht in 1. und 2. Jahr­ hundert, M ünchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 11 (1965) T. 35: 16. A. M üllner, T ypische Formen aus dem archäologischen Sam m lungen des K rai- nischen Landesm useum s Rudolfinum in Laibach (1900) T. 52. Z. Marič, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 13: 38; 6: 15 ltd. 1 3 1 p P etru, Razprave SA ZU 6 (1969) 207 ss, sl. 6. V. Š ribar, A V 9-10 (1958-59) 117. 1 3 2 A. Radnoti, Die Römischen Bron­ zegefäße von Pannonien, Diss, Pann. II 6 (1938) 159ss, T. 39: 2. H. J. Eggers, Jahrb. RGZM 13 (1966) 99, sl. 38 b. 1 3 3 H. M üller-K arpe, Beiträge zur Chronologie der U rnenfelderzeit nörd­ lich und südlich der Alpen, RGF 22 (1959) 108 s. S. Gabrovec, A V 17 (1966) 22 s. ’ 1 3 4 S. Gabrovec, A V 17 (1966) karta 2. Isti, Situla 8 (1965) sl. 2. M. Prim as, Jahrb. RGZM 14 (1967) karta 1. W. Lu­ cke, O. H. Frey, Situla, sl. 1. vezano na latenski oblikovni zaklad (spone v predrti tehniki, votle ovratnice, noži s ploščatim nastavkom za ročaj z zakovicami). Hkrati pa se v času HA D 3 izoblikujejo določene specifičnosti, lastne le slovenskemu prostoru (uhate se­ kire, določene variante certoških fibul, morda tudi svinčene zapestnice itd.). Spremembe, ki so pod raznimi vplivi nastajale v m ladohalštatski družbi jugovzhodnopredalpske skupnosti, pa se izražajo tudi v načinu pokopa, ki smo ga zasledili prav v Valični vasi. Kakšno je bilo srečanje in zlitje halštatskega prebivalca s priseljenim Keltom, je še vedno neznano. Uporaba določenih m ladohalštatskih tipov (uha­ ta sekira, enoplavutasta sekira, nož s ploščatim nastavkom za ročaj, obroča- ste spone, ponekod celo certoška fibula) v latenskem času bi pričala o zakore­ ninjenosti domačih oblik in s tem življa v času latena pri nas. Keltski vdor, ki se je izvršil v prostor Dolenjske iz vzhoda, kar potrjuje kartiranje vrste značilnih tipov (latenska žigosana keramika, verige za pri­ penjanje mečev, meči, izdelani v m adžarskem stilu, udarni bojni noži, plošči- časti sklepanci itd.),1 3 5 je v Valični vasi izpričan z gradivom t. i. mokronoškega horizonta (T. 4: 5—8, 10, 12; 21: 1, 2; 22: 2—8; 26: 3, 5). V m lajšem srednjem latenu pa se pojavijo določene oblike, ki kažejo samosvoje poteze in niso več vezane na latenski oblikovni zaklad panonskega prostora (T. 5: 1—7; 12; 7). Te mlajše oblike lahko razumemo kot rezultat razvoja latenske kulture na našem področju, ki asim ilirana in pod močnim viniškim vplivom predstavlja poznosrednje- in pozno latenski horizont na Dolenjskem.1 3 6 Življenje v Valični vasi z rimsko zasedbo naših krajev ni prenehalo, tem ­ več je teklo naprej. Skromne najdbe iz rimskega časa kažejo, da je Valična vas životarila ob malopomembni vicinalni cesti vsaj še v 2. stol. n. št.1 3 7 Valična vas Valična vas liegt oberhalb des K rk a-T als auf einem terrassenartigen Hügel­ kamm zwischen Zagradec und Žužemberk. Die archäologische F undstätte in Va­ lična vas um faßt einen ziem lich großen Teil des Dorfes — von d er W eide am w est­ lichen D orfrand bis zur K iesgrube u n terh alb der St. M artinskirche (Skizze 1). Das Gräberfeld, das auf den Terrassen östlich des Dorfes lag ,4- 6 gehörte der H allstatt, der La Tene- u n d der Röm erzeit an. Die B estattungen der jüngeren H allstattzeit w aren Skelettgräber, die anderen B randgräber. G rabeinheiten sind nicht erhalten .9- 16 Das in Valična vas ausgehobene F undgut kam zum größten Teil ins N ational­ museum L jubljana. Bestattungsw eise. Valična vas gehört m it seinen H allstatt-S kelettgräbem zu einer Reihe ähnlicher G räberfelder, die m an einerseits von V elika K ostrevnica bis Lukovica,25 andererseits in Vinica und vielleicht in Podzemelj k en n t.26 Diese G rä­ berfelder gehören der jüngsten H allstattzeit an und sind von der übrigen Hügel- 135 S. Gabrovec, A V 17 (1966) 196. Isti, O. H. Frey, A V 20 (1969) 9. H. M ül- ler-K arpe, Carinthia, 665. Cfr. še op. 127, 115, 111 in k arto 3. 136 V tem času se dom neva tudi re ­ nesansa dom ačega prebivalstva, ki se je prilagodilo novim razm eram in asim ili­ ralo latensko kulturo te r začelo oživlja­ ti domače halštatske posebnosti. Cfr. S. Gabrovec, Situla 8 (1965) 184. Isti, A V 17 (1966) 184, 195 s. 137 Crf. op. 22 in op. 132. bestattung, die der klassischen H allstattzeit von Dolenjsko eigen ist, zu scheiden .27 S. Gabrovec b rin g t die G räberfelder aus Velika K ostrevnica und das M edija-Tai entlang (auf G orenjsko zu) m it dem Siedlungsstrom d er jüngeren H allstattzeit in V erbindung ;28 die G rabstätte in Vinica ist aber w ahrscheinlich der Verschiebung zuzuschreiben, die zu dieser Zeit am äußersten Südrand deis H allstattraum es in Dolenjsko stattfand, der hier irgendwo an den japodischen R aum grenzt. Die G räber aus der L a-T ene- und Röm erzeit in V alična vas sind Brandgräberfelder, w as den Gepflogenheiten der Zeit entspricht.29 Die Junghallstattzeit. Die Certosa fibel nim m t m it ihren typischen M erkmalen und dem zahlreichen A uftreten einen besonderen P latz u n te r dem M aterial von Valična vas ein (T. 1—3). In Valična vas gibt es n u r Certosafibeln der jüngeren V arianten. Z ur Bestim m ung des Z eitraum es für die Fibeln der »klassischen« Va­ riante (T. 1; 3: 1, 3— 6) dienen die charakteristischen G rabeinheiten, die das Ha D3 bezeichnen .34- 35 H eute h at m an im südöstlichen Alpenraum keine Funde, die m it dem G rab 100 aus Certosa8 6 ' und dem G rab 26 predio Franckini in Este 37 verglichen w erden könnten, und somit dürfte die D atierung dieser V ariante der Certosafibel bzw. ihr Beginn bei uns um 500 unzulässig sein. In der jüngeren Zeit ist diese Fibel, jedoch im südöstlichen A lpenraum so beliebt, daß sie noch bis in die Zeit des La Tene hinein andauert.38 Zwei ausgesprochen späte V arianten im Rahm en des Ha D 3 stellen die Certosa­ fibeln auf Tafel 2: 1, 2 dar, die ein spezifisches Moment des südöstlichen Alpen­ raum s ausdrücken (Karte l)3 9 -4 ® und die Certosafibeln m it »Flügelchen« (T. 3: 8 ), die dem Raum zwischen Jezerine und Id rija p ri Bači eigen sind .42 Die Certoisafibel ist neben der ostalpinein Tierkopffibel (T. 3: 10; 4: 1—3), die in dieser Zeit ebenso m odern ist ,43 eigentlich die einzige H allstattfibel, die von den Bewohnern in V alična vas getragen w urde; das spricht dafür, daß Entstehung und A ufblühen von Valična vas gerade in d er Zeit der jüngeren V arianten der Cerbosa- fibel zu suchen ist. Zu den Junghallstattfibeln gehört auch eine A rm brustfibel m it Plättchen am Bogen (T. 4: 4). Diese Fibel ist eine R a ritä t im slowenischen R aum .44— ' 45 Sie ist jedoch in einem w eiteren w estlichen u n d m itteleuropäischen Raum in der Zeit des späten H allstatt bekannt, wo an den Fibeln überall auch die A rm brustkonstruk­ tion zu finden ist .46 Die Idee d er Fibel m it dem P lättchen w ar auch im nordwestlichen bosnischen Raum beliebt, w o m an sie sowohl in der älteren als auch in d er jüngeren Zeit an­ trifft.47 Wie unsere Fibel zu interpretieren ist, w ird eine gesonderte Frage bleiben, im Hinblick auf die Konstruktion selbst k an n sie in die Fibelgruppe eingeordnet w er­ den, die nördlich unseres Raum s b ek an n t ist. U nter den A rm - und Beinringen d er Junghallstattzeit in Valična vas unter­ scheidet m an vornehm lich drei G ruppen — die hohlen, die m assiven und die band­ artigen Reifen. Die relativ ältesten Typen stellen u n te r dem M aterial von Valična vas die hehlen spiralartigen Arm ringe dar 48— 49 (T. 6 : 1—3) und die m assiven breitgerippten Beinringe m it den übergreifenden E nden (T. 7: 1, 4, 7) . 5 t - 52 Zu den ausgesprochen junghallstattzeitlichen Typen Ha D 2/D 3 bzw. D 3 gehören Hohlringe m it inein­ an dergeschobenen Enden (T. 6 : 4—9, 11, 12) , 50 ferner eng gerippte Armringe, deren Enden durch einen N iet verbunden sind 53 (T. 8 : 1—4, 6—8 , 13, 14; 9: 1—8 , 10—12; 10: 2, 8 ) und enggerippte A rm ringe m it übergreifenden Enden (T. 7: 2, 3, 5; 10: 18).5 4 Ä hnlich w ie bei den A rm - und B einlingen unterscheidet m an in der jüngeren H allstattzeit auch bei H alsringen zwei V arianten. Zur ersten gehören glatte, massive Bronzehalsbänder m it spiralförm ig eingebogenen Enden; sie sind wahrscheinlich zwischen dem H a D 2 und dem frühen D 3 einzuordnen. Zu der zw eiten könnte m an hohle H alsringen m it kugelförmigen E nden zählen, die für d ie Z eit des Ha D 3 charakteristisch sin d .54 Der Halsring aus Valiöna vas gehört zur ersteren Variante der H alsringen (T. 11: 30). Pinzetten liegen in Valična vas in zwei verschiedenen F orm en vor. Die P in­ zette m it dreieckig erw eiterten Schenkeln (T. 12: 7) h at zahlreiche Analogien in iapodischen Fundstätten, wo sie sowohl in d er H allstatt- als auch La Tene-Zeit V erwendung fand .57 Die beiden P inzetten m it geraden Schenkeln gehören der jü n ­ geren H allstattzeit an (T. 12: 8 , 9 ) . 58- 59 Beile, die neben den Lanzen die typische Angriffswaffe des H allstattkriegers in Dolenjsko w aren, liegen in Valična vas in drei verschiedenen Typen vor: Tüllen­ beile (T. 20: 1—5, 10, 14, 15; 21: 3—9), Lochbeil (T. 20, 6— 8) und einseitige Lappen­ beile. Die Lochaxt faucht im Ha D 3 auf, zu w elcher Zeit sie zu d en führenden Typen gehört, und bleibt noch bis ins La T ene als eine Besonderheit des A lpenraum s in G ebrauch .69- 70 Das einseitige Lappenbeil tau ch t ebenfalls gegen E nde des Ha D 3 auf, ihre Erscheinung ist nicht n u r an die La Tene-Zeit gebunden .7 1- 72 Der Typ als solcher ist in d er keltischen W elt zw ar bekannt, jedoch in etw as anderer Form m it trapezartig erw eiterter Schneide u n d w ird als W erkzeug verw endet,73 w ährend die späten H allstattbeile in Dolenjsko als W affen V erwendung fanden. Zu den Beigaben in den M ännergräbern gehören Messer, die in Valična vas in zwei G ruppen eingeteilt w erden: M esser m it dornartigem A nsatz fü r den Griff (wahrscheinlich T. 24: 6—8) sind für die H allstattzeit besondert charakteristisch .75 Messer m it flachgeschm iedetem zungenartigem Ansatz sind in den G räbern des Ha D 3 zu finden ,76 aber auch unter dem Fundgut aller größeren La Tene-Stätten in Dolenjsko ,77 w as besagt, daß sie noch zur La Tene-Zeit in G ebrauch waren. Zu den charakteristischen Junghallstatt-S tücken in Valična vas gehören auch Situlen, wovon einige leider ziem lich fragm entarisch erhalten sind (T. 28—30). So­ wohl figural verzierte Situlen (T. 28: 1; 30; 29: 2) als auch geom etrisch verzierte (T. 29, 3; 28, 2) gehören in die Reihe d er charakteristischen S itulen von Dolenjsko der Zeit vom H a D 2/D 3.78- 79 Die La Tene-Zeitalter. In Valiöna vas haben w ir zwei F rü h -L a Tene-Fibeln (T. 4), die ihrem Schem a nach in die Zeit des LT B gehören .83 D a die Fibel in der La Tene-Schicht d e r Siedlung von Stična gefunden w urde 84 und am Beginn des Ho­ rizonts von M okronog steht,84- 85 w ird sie dem Beginn des L a-T ene bei uns zu­ geordnet. In die G ruppe der D rahtfibeln des m ittleren La Tene gehören zwei Fibeln mit halbkugelförm igen V erstärkungen am Bogen (T. 4: 10, 12), eine D rahtfibel m it flachgestreckten Bogen (T. 4: 13) und eine Fibel m it kleinen ru nden Rahm en am nach hinten gebogenen Fuß, der m it kleinen D rahtspiralen ausgefüllt ist (T. 4: 8). Diese Fibeln gehören zu den charakteristischen Typen unter dem Fundgut der rei­ nen LaTene-Zeit im slowenischen R aum und sind im Sinne d e r Einteilung durch Gabrovec dem H orizont von Mokronog zuzuordnen .86- 91 Die zweite Fibelgruppe aus dem m ittleren LaTene (T. 5: 5, 4; Abb. 2) 93— 9 6 gehört in den K reis des Form enschatzes von Vinica bzw. seines Einflusses (Karte 2) . 92 Die Fibeln des Mdittellateneschemas m it dem verstärkten Bogen über der A rm ­ brust und drei plastischen V erstärkungen an d er nach hinten gebogenen Fußver­ längerung und am Bogen (T. 5: 1—3; 12: 2) w erden typologisch zu den jüngeren Typen in der E ntw icklung der M ittellatenefibel im Dolenj sko-Raum gerechnet; sie stehen m it dem K reis Vinica - Šm arjeta in Zusam m enhang .97 Wie w eit der Gebrauch der Fibel sich zeitlich ausdehnt, ist m angels G rabeinheiten unmöglich zu bestimmen. Daß sie im sipäten LT C bekannt w ar, w ird sowohl durch die G rabeinheit in Valična vas bestätigt (T. 12: 1, 2) als vielleicht auch durch die Fibel aus Mokronog, die als ein jüngeres Elem ent in d er M ittelLatene-N ekropole von Mokronog verstanden w erden kann. Zu den ausgesprochen späten L a-T ene-F ibeki gehört die Fibel m it dem flügel­ artig erw eiterten Bogen (T. 5: 7), zeitlich gehört sie in die letzten Jahrzehnte des ersten Jah rh u n d erts vor unserer Z eitrechnung .99—' 109 Zu dem charakteristischen L a-T ene-M aterial gehört noch ein gläsernes A rm ­ ring (T. 5: 9), das fü r die Zeitspanne vom LT C bis zum frühen D bezeichnend ist.191 Mit den G lasaaroringen verw andt ist ein Bleiarm ring (T. 5: 10), das m an au f­ grund eines Vergleichs m it dem gläsernen in die La-Tene-Zeit setzen könnte, dem w idersprechen jedoch einzelne G rabeinheiten, wo dieses A rm band in einer Jung- H allstatt-U m gebung zu finden is t .1' 02 G ürtelketten, w ie sie die F rauen im La-T ene trugen, treten in Valična vais in zwei V arianten auf, die in einer w eiteren keltischen Welt bekannt sind und in die Zeit des M ittel-L a-T ene gehören , 19 3. 199 w as auch durch die G rabeinheit von Valična vas bestätigt w ird (T. 12: 1, 2). Bei der ersten V ariante ist das G rundglied stäbchenförmig u n d profiliert (T. 12: 1, 3—5); es kom m t im südöstlichen A lpenraum häufig vor.1 9 5 . 194 Zu dem plättchen- förmigen G ürtelglied (T. 12: 6), das im slowenischen Raum vereinzelt au ftritt,198 findet m an zahlreiche P arallelen im pannonischen Raum ,197 wo diese V ariante be­ heim atet ist. Im Gegensatz zum H allstattkrieger m it S treitaxt und zwei Lanzen ist für den keltischen K rieger das lange L a-T ene-Schw ert charakteristisch. Die Schw erter aus Valična vas gehören zu den langen S chw ertern des M ittel-La-Tčne (T. 22, 2. 3; 23, 2. 3) . 110 Neben den S chw ertern sind noch zwei Schwertsehediden erhalten (T. 22: 1; 23: 2). Interessant ist vor allem die Scheide auf Tafel 22: 1, die m it dem Motiv einer einfachen L yra m it R anken verziert ist; sie hat eine Schlinge m it herzför­ migen Attachen, diese Schlinge ist durch einen eigenartig verzierten Schm uckdraht verstärkt.1 1 2 - 113 Diese eben erw ähnte Verzierung stellt eine B esonderheit der Schw ert­ scheiden aus schw eizerischen W erkstätten dar und ist im pannonischen Raum nicht zu finden m it A usnahm e des Schw ertes aus Odžak, das jedoch ein Im port aus der Schweiz ist .114 Sow eit m an heute urteilen kann, gehört die Scheide aus Valična vas in die G ruppe d er Schweizer Schw erter und unterscheidet sich somit von den übrigen Schw ertern in unserem Bereich, die m it dem pannonischen Raum im Zu­ sam m enhang stehen . 1 1 1 U nm ittelbar m it den Schw ertern verbunden sind E isenketten zum Anhängen des Schwerts. Die einfache K ette m it G liedern in G estalt ein er acht (T. 22: 5—7) tritt in der Zeit des LT B 2 auf, w ährend K etten m it geschm iedeten Plättchen- gliedem zu den charakteristischen Stücken des LT C gehören .115 Das H iebm esser ist in Valična vas in zwei Beispielen v ertreten (T. 21: 1, 2). Beide w erden fü r zw ei V arianten eines Types des H iebm essers gehalten, das einen gebogenen Griff hat m it einem Knoten am Ü bergang zur Klinge. In An­ lehnung an den G esam m t-C harakter des Fundguts, dem die Hiebmesser zuge­ hören, können sie dem m ittleren L a-Tene zugeordnet w erden .116 . 118- 120 Sie werden im w eiteren Um kreis des K arpatenkessels gefunden, w o sie im Hinblick auf ihren G ebrauch etw a in drei H auptgebiete eingeteilt w erden (K arte 3) 121 und aberm als einen Beweis dafür liefern, daß V erbindungen bestanden haben müssen zwischen den keltischen Stäm m en in den entfernten Gebieten N ordungam s und dem südli­ chen Rand der pannonischen Ebene und sind dem nach ein B eitrag zur These, daß die K elten aus dem Osten in den ostslowemischen Raum vorgedrungen waren. Die K eram ik in Valična vas kann im H inblick auf die H erstellungstechnik in zwei G ruppen eingeteilt werden, und zw ar in die aus fre ier H and gefertigten Ge­ fäße und solche, die auf der Töpferscheibe hergestellt w orden sind. Im groben unterscheidet m an dam it die H allstatt-K eram ik (T. 26: 1; 27: 13, 13, 16, 17, 20) und die L a-T ene-K eram ik; es gibt jedoch auch im Latenezeit aus freier H and hergestellte Keram ik. Zu den charakteristischen La-Tene-G efäßen gehören jene auf T. 26: 3, 5 und 27: 15, die dem LT B 2 bzw. C zugeordnet w erden .12 7 - 128 In den kleinen Töpfchen aus braunschw arzem Ton, die schlecht gem acht sind (T. 27: 4— 6 , 8) könnte m an den K eram ik-Typ sehen, den man. w ahrscheinlich m it der ausschuß-K eram ik von M okronog vergleichen könnte .129 V erhältnism äßig selten vertreten in Valična vas sind Funde aus der römischen Zeit. In die frühe Römerzeit gehören ein eisernes A rm band (T. 10: 16)1 3 0 und ein bauchiges G eräß m it Rippen am H als (T. 27: 12) . 13 1 Der B ronzenkrug (Abb. 1) zeigt jedoch an, daß das Leben in V alična vais bis in dans zw eite Ja h rh u n d ert 132 unserer Z eitrechnung fortw ährte. Zur Zeit der U m enfelderkultur hat sich auch V alična vas durch einen be­ scheidenen F und (T. 25: 20, 21) 133 u n te r die O rte eingereiht, die vom Menschen besucht bzw. besiedelt w orden sind. So w urde Valična vas in einen bestim m ten K reis historischen Geschehens eingegliedert, das zu jener Zeit auch den südöstlichen A lpenraum berührte. Erst in der H allstattzeit schloß sich dieser O rt in den Fluß der Urgeschichte tatsächlich ein. Valična vas erlebte seinen Aufstieg und H öhepunkt zur Zeit des Ha D 3 (Situlen, Negau-Helm, Certosafibeln). Und das ist eine Zeit, wo eine gewisse V erbindung zwischen den A lpenbew ohnem beobachtet w ird. Einen indirekten A n­ stoß dazu gibt die V erstärkung d er keltischen E xpansivkraft nördlich d er Alpen. Das w ird einerseits durch eine R eihe von Typen belegt, die sowohl der Welt der A lpen als auch dem südöstlichen V oralpenraum eigen sin d ;134 andererseits tritt zu dieser Z eit bereits ein Fundgut auf, das m ehr oder w eniger an den La-Tene- Form enschatz gebunden ist (Schnallen in durchlochter Technik, hohle Halsringen, Messer m it flachem Ansatz fü r den Griff m it Nieten). Zur gleichen Zeit w erden im Ha D 3 Eigenheiten gestaltet, die nur dem slowenischen Raum eigen sind Loch­ beile, bestim m te V arianten der Certosafibel, vielleicht auch bleierne A rm ringe usw.). Dieser sich unter verschiedenen Einflüssen der Jung-H allstattzeit im süd­ östlichen V oralpenraum vollziehende W andel kam auch in d er Bestattungsw eise zum A usdruck, die gerade in V alična vas bem erkt w erden kann. Noch im m er ist unbekannt, w ie die Begegnung zw ischen dem H allstatt-E in- w ohner u n d dem zugezogenen K elten vor sich gegangen ist und w ie sich beide G ruppen verschm olzen haben. D er Gebrauch von bestim m ten Junghallstatt-T ypen (Lochbeil, Lappenbeil, Messer m it flachem Griffansatz. hie und da sogar Certosa- fibeln) in d er L a-Tene-Zeit könnte Zeugnis davon geben, daß die einheimischen Form en und som it auch d er M enschenschlag in der L a-T ene-Z eit bei uns stark verw urzelt w aren. D er K elten-E inbruch nach Dolenjsko, der von Osten aus erfolgte ,135 w ird in Valična vas m it dem Fundgut des M okronog-Iiorizonts nachgew iesen (die beiden Fibeln des Früh-Latene-Schem as, die drahtförm igen Mi ttellatenefifoein, die Schw er­ ter, das Hiebm esser). In der jüngeren Zeit tauchen bestim m te Form en auf, die eigenartige Züge aufweisen und an den La-Tene-Form em schatz des pannonischen Raum s nicht m ehr gebunden sind (K arte 2, T. 5: 1—7), sondern sie sind ein Ergebnis der Entw icklung der L a-T ene-K ultur in unserem Bereich die — assi­ m iliert und u n te r dem starken Einfluß von Vinica — den m ittleren und späten La-Tene-H orizont von Dolenjsko d arste llt .136 Das Leben in Valična vas hörte m it der römischen Besetzung nicht auf, denn bescheidene Funde beweisen, daß dieser O rt m indestens noch im zweiten J a h r­ hundert u n serer Zeitrechnung sein Leben an der wenig bedeutenden Vizinalstraße fristete. "P'qo% 45 A rh e o lo š k i vestn ik Valiöna vas. 1—3, 6 , 10—12, 14, 19, 20, 23 jantar, 4, 5—7, 13, 15—18, 21, 22 steklo, 23—30 bron V alična vas. 1—3, 6 , 10—12, 14, 19, 20, 23 Bernstein, 4, 5—7, 13, 15—18, 21, 22 Glas, 24—30 Bronze 1/2 Valična vas. 1, 2, 5— 15, 17 , 20, 22—24, 26, 28—35 bron, 3, 4. 18, 19, 21, 25, 27 železo, 16 srebro Valična vas. 1, 2, 5—15, 17, 20„ 22—24, 26, 28—35 Bronze, 3, 4, 18, 19, 21, 25, 27 Eisen, 16 Silber 1/2 Valičma vas. Železo — Eisen (7 tu d i les — auch Holz). 1—11, 13 = 1/2, 12 = 1/4 46 A rh e o lo š k i v e s tn ik Valična vas. 1—13, 15 železo, 14 bron Valična vas. 1—13, 15 Eisen, 14 Bronze 1/2 Valična vas. 1—13, 15—20 glina, 14, steklo, 21 kam en Valična vas. 1—13, 15—20 Ton, 14 Glas, 21 Stein 1—8, 10—21 = 1/3, 9 = 1/6 Valična vas. Bron. Po F. Staretu, Zbornik fil. fak. Ljubljana 2 (1955) T. 15, 17 Valična vas. Bronze. Nach F. S tare Zbornik fil. fak. Ljubljana 2 (1955) T. 15, 17 V alična vas. Bron. 2, 3 po F. Staretu, Zbornik fil. fak. Ljubljana 2 (1955) priloga 3: 2, T. 6 : 2 V alična vas. Bronze. 2, 3 n a d i F. Stare, Zbornik fil. fak. Ljubljana 2 (1955) Beilage 3: 2, T. 6 : 2 1/2 Valična vas. Plašč Situle (T. 28: 1). Po W. Lucke, O.-H. Frey, Situla, T. 74 Valična vas. Situleam antel (T. 28: 1). Nach W. Lucke, O.-H. Frey, Situla, T. 74