59. številka. Ljubljana, v ponedeljek 14. marca. XX. leto, 1887.
SLDVEMSKI MOD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vst. ri j sko-og erske dežele za vs« leto 15 gld., 'ta. pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa 8e po
10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko Teč, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čc se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   OredniStvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Uledališka stolba". U prav ništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
0 obligatnosti nemščine na Kranjskem.
Priobčili smo v tej zadevi že dva članka in /. njima označili svoje stališče. Došel pa nam je izpod jako odličnega peresa še nov članek, ki to zadevo tako zmerno in stvarno razpravlja, da je vsekako vreden, da ga priobčimo. Ta članek slove:
Ukaz deželnega šolskega sveta kranjskega urejajoč pouk nemščine na ljudskih šolah čedalje bolj vzbuja zanimanje slovenskega ljudstva na Kranjskem, kakor izven tega. — On posebuo ustreza na-Sim nasprotnikom zato, ker vidijo, da je deželni Šolski svet zapustil nam ugodno stališče §.19 temeljnih zakonov, kateri prepoveduje, da bi se kdo Bi lil učiti druzega deželnega jezika. Dohajajo nam dopisi od rodoljubov izven kranjskih mej, kateri zahtevajo, da se store odločni postavni koraki proti temu ukazu. Nuši rojaki izven Kranjskega živo čutijo, kako jih bode ta ukaz oviral v njihovih naporih, da si pribore slovensko narodno šolo.
Ukaz se ne da opravičiti ne glede na potrebo nemščine, ne z narodno-političnega, ne s postavnega stališča.
Potrebe za obligatni, to je vse učence ■ obsezajoči pouk nemščine nikake ri, ne na 3, ne na 4 razrednih šolah. Ljudske šole, in to tudi 3 in 4 razredne, imajo namen podajati potrebnih naukov za življenje, — z ljudsko šolo je tudi pouk pri ogromni večini šolske mladine končan. Kaj če torej nemščina v 8 in 4 razrednih šolah ?
Če deželni šolski svet misli, da je slovenski mladeži v obče znanje nemščine potrebno, naj bi bil stvar pri starem pustil. Dosedaj se j« več učilo nemščine in se je je morda kdo vender za silo naučil; zapovedati pa pouk nemščine le kakor učnega predmeta še le v tretjem letu, se pravi omejiti ta pouk tako, da ne bode donašal nikake koristi, ker nikdo ne bode trdil, da je od tega učenja pričakovati kak uspeh. -• Aut, aut, če je slovenskemu otroku nemščina res tako silno potrebna, ponemči naj se šola, to pa radikalno, kakor se je na Koroškem in kakor se polagoma na Štajerskem ponemčuje.
Če pa deželni šolski svet misli, da je učenje nemščine z o z i r o m na srednje šole potrebno, — potem pa je zgrešil namen  ljudske šole in po ■
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. ('•mimins, poslovenil J. P—ski )
Prvo p o g 1 a v j e.
Strah je krepost snžnjikov : a sive, ki ljubi, je voljno;
Popolna je bila pred Rogom, in popolna je ljube7en in ljubezen sumu.
Sredi vročega poletja je nek lep popoludan sedela žena srednje starosti v svojej sobi ter je piidno šivala; bila je kaj milega in resnobnega lica. Bivala je v kmetski hiši in nje odprto nizko okno je kar naravnost držalo na položen zelen sadni vit, dišeč po ravnokar pokošenem senu, čegar prijetno vonjavo jej je vsaka sapica v sobo prinašala. Bila je žena, ki je imela mnogo skrbij in le malo počitka, kajti že več nego jedno uro ni obrnila očij od svojega dela. Kar je po radostnih otročjih glasovih izvabljena sredi uboda obstala in konec še zmiraj mej palcem in kazalcem držeč, naslonila se je s komolci na polico pod oknom, ter je več mi-
zabil, da si pribonvamo srednje šole slovenske in da na Kranjskem že imamo slovenske gimnazije v spodnjih razredih.
Res je, da tisti, kateri se že na ljudski šoli uče nemški, bolje uspevajo v t« m predmetu na sred nji šoli, to pa ne opravičuje uredbe, da stotine šolskih otrok na .-! in 4 razrednicah čas tratijo z nemščino zaradi dvojico ali trojice, ki ustopi v srednjo šolo.
Karkoli je bilo deželnemu šolskemu svetu vodilo, bilo je krivo, in posebno ni ugodil krojnim šolskim svetom žrlečim nemški pouk.
Krajni šolski sveti vprašani, ali žele pouk v nemščini, so to najbrže identificirali s tem, ali naj se otroci nauče nemščine. To pa je različno. Ce se to te dosedanjim učenjem nemščine ni doseglo, se bode odslej še manj.
Kakor brezuspešna je ta uredba stvarno, tako nevarna je za n. š  na r o d n o - po 1 it i čn i položaj.
Mi n^smo za brezpogojno odstranjenje nemščine iz ljudske šole, spodtikamo se pa nad njeno obl igatnostjo.
Naši zatirani rojaki na Štajerskem in Koroš kem ravno nastopajo pot pritožbe na državno sodišče, da si pribore slovensko šolo in napravijo jez brezozirni germanizaciji.
Po obstoj' čih zakonih in že mnogih razsodbah državnega sodišča ni dvoma, da svoj namen tudi dosežejo. Sodba se bode opirala na določilo §. 19. teir. zak., da .-c nikdo ne sme siliti učiti se druzega deželnega jezika, da je torej ukaz obligatnoga učenja nc posta ven.
Kako slabo ustreza našim štajerskim in koroškim bratom to, da deželni šolski svet kranjski, hoteč zabraniti germanizacijo, sam ruši princip §. 19., dočim se oni hoteči ravno isto, sklicujejo na ravno ta princip.
Obligatnega učenja nemščine pa tudi §. G. šol skega zakona ne dopušča. Ta paragraf dopušča sicer urejevati pouk v drugem deželnem je/iku, toda le v mejah obstoječih zakonov. Tak zakon pa je že omenjeni §. 19. tem. zak. Jasno je, da šolski zakon, kt-knr specijalni, ne more uvajati nekaj, kar bi bilo v nasprotji s splošnim temeljnim zakonom.
Tako konsekventno spoznava  državno sodišče
nut resnobno opazovala malo skupino, ki se je biia pod nasprotnim drevesom zbrala. Otroci so bili toli daleč, da nikakor niso razumeli nje besed, a sreča se je svetila na njih licih, radost se je glasila v njih brezskrbnem klicanji in veselje je plesalo v vsem njih gibanji. Naj so lovili lahkega metulja, naj so drug v druzega seno metali, naj so pri brezmejni radosti prav brez namena in neprenehoma po sobici letali in skakali, bili so v vsakem oziru lepa podoba otročje radosti, katero materino srce vselej rado ogleduje. Če tudi jo žena milih oč'j sedaj pa sedaj se smehljala njih igram, vender je je z okna opazovala dosta bolj premišljeno, nego bi si marsikateri mislil, kajti videla je v njih igrali, kar bi manj skrbno oko ne bilo zapazilo, »er si je iz tega ustanovila primeren nauk.
Trije v mali skupini so bili nje otroci; res jih je tudi opazovala in časih se celo njih nedolžne radosti veselila, vender se nje misli oni trenotek niso ž njimi pečale.
Mej njimi je bil še četrt otrok; res ni bil nje lastne krvi, a imela ga je skoro za lastnega otroka, ker je že tri leta bival v nje hiši, tudi je bila podoba, da še nedoločen čas pri njej ostane, in prav
in je reklo, da dopuščen je le neo bi i gat en pouk v drugem deželnem jeziku.
Ce je bilo deželnemu Bolskomu svetu na tem ležeče, da uredi pouk nemščine na ljudski šoli, od* pravil naj bi bil dosedanje n e p o s t a v n e razmere in uredil noj bi bil neo bi i gat ni p o u k
Neobligatni pouk je ravno tak, kakor obligatni, — kdor potrebuje nemščine, učil se je bode ueobligatno ravno tako, kakor obligatno.
Deželni šolski svet bi bil s tem dosegel svoj namen, ne da bi bil zrušil princip nam nad vse dragega §. 19., ne da bi bil ustanovil nepostavni položaj, kateri more le toliko časa obstati, dokler se potom postavne pritožbe ne odpravi.
Po besedah kritikovanega ukaza se ta dotika le šol z slovenskim učnim jezikom, — kaj pa je na šolah z nemškim učnim jezikom, na Ljubljanskih mestnih nemških šolah in na onih na Kočevskem in Bolipeči? — Ali je tam tudi zapovedano, učiti se obligatno slovenski jezik?
Kar je prav na kvar slovenske šole v deželi z ogromno večino slovenskega prebivalstva, to moralo bi biti prav na kvar nemške šole manjšine nemškega prebivalstva.
Će bi bil dež. šolski svet obligatno uvedel učenje slovenščine na nemških ljudskih šolali v deželi, bil bi vsa| konsekventno postopal — v nepo-stavnosti. Nepostavno je to, kar je glede slovenskih šol ukrenil, nepostavno bi bilo ono.
Ali pa mar misli dež. šolski svet, da uepostav nost mora le po številu večje slovensko prebivalstvo trpeti,  po številu  manjša  nemško pa  ne, — ali misli,  da $. L9. tem. zak. je  proti slovenskemu ljudstvu? Njemu na korist se itak ne. izvaja.
Deželni šolski svet bi bil moral še dalje iti, on bi bil moral uvesti slovenski oh'igatui jezik tudi na spodnji gimnaziji nemški v Ljubljani, v Kočevji in na zgornji gimnaziji za Nemce in za te tudi na realki. Spominjamo se Se, kak hrup ju nastal proti sklepu občinskega svota [ljubljanskega pred par leti, ko so je to zahtevalo za Ljubljansko realko, kako «e je takrat poudarjala določba odstavka tretjega §.  L), da to ni dopuščeno.
dojimo nodo, da tisti, katerim se je nasproti klical i>. 19 takrat, ko je šlo za korist slovenščine,
to malo deklico, svojo učenko, je žena učiteljica toli resno in zamišljeno opazovala.
Bila je v dvanajstem letu in naj starša mej otroci. Bila je krasna, kaj živa deklica rudečih lic. in pogumnega duha, neprestana voditeljica pri vsakem otročjem početku. Pri tej priliki, videlo se je, udeleževala se je le nekoliko otročjih iger.j sedaj pa sedaj so je udapila radosti ter soigralce navajala k novemu veselju, a nujuloma se je zopet usedla k deblu stare jablane, pobrala je močno obrabljeno knjigo v travi, ter se je nekaj časa pridno učila. Ta pridnost pa je vselej trpela le malo časa. Pri prvej skušnjavi od strani mladih soigralcev zagnala je knjigo zopet v stran, skočila po konci ter z njimi tekla do konca sadnega vrta; potem se je vrnila vsa razgreta in upehana, da skoro sopsti ni mogla. Sedaj jej je šaljiv nagnjivec vzel klobuk in deklica ga je morala iskati, sedaj je ni,mo tekel pitoven zajček in deklica je morala z drugimi na vso moč za .njim tekati. Po vsaknn novem prenehljaji se jo zaman z nova vaedla k deblu in svojej nalogi ter je s prsti ušesa ma-e, skušali odbijati moti j i v- - in omamljive glasove rad< stilih soigralcev. A zaman se je napenjala, kajti mislila je ni vse,   le na knjigo
si bodo ogledali predstojeći ukaz deželnega šolskega sveta tudi sedaj, ko gre na korist nemščine.
Utegne pa kdo ugovarjati, da je slovenskemu ljudstvu na Kranjskem na Korist, <U se Nemci ne silijo učiti slovenski, da oni ne bodo slovenski znali, in da se bodo tako ^ami izključili od javnih služeb, katere potem ostanejo Slovencem.
Mi nismo tega ne posebno plemenitega mišljenja, — v domači deželi bodi vsakemu mogoče doseči javnih služb.
Sicer pa je to velika zmota. Tisti nemški sta-riši, kateri hočejo izgojiti svojo otroke m višje službe, skrbe za to, da se njih otroci neobli-gatno uče slovenski, — tisti pa, ki tega namena 8 svojimi otroki nimajo, jih ne dudo nič slovenski učiti. In, gospoda, spričevalo o neobli gatnem učenji slovenščine, posebno če se je več let učila, bode vselej to.iko veljalo pri oddajanji služeb, ka kor spričevalo o obligatne m učenji!
Nemcem je torej v deželi omogočeno se slovenščine učiti, le, če jo potrebujejo, Slov< nci se pa morajo nemščine učiti, če jo potrebujejo ali ne. Ali ni to germanizacija V
Nikjer ni  zapisano, da bode deželni šolski svet za vselej tako sestavljen, kakor je sedaj, pridejo lahko in nam prete drugačni časi, — pri vsa kem dejanji je treba oko obračati v bodočnost in z mogočimi eventualitetanu računiti.
Drugače, slovenski stvari in šoli neprijazno sestavljen deželni šolski svet pa se bode okoristil z načeli narodnega sedanjega šolskega sveta, m slil si bode, čemu bi glede slovenske šole bolj prijazno postopal, kakor slovenski narodni šolski svet, čemu manj postavno, kakor ta.
Rekel bode, učenje nemškega jezika le kakor predmeta in še le od tretjega šolskega leta nima uspeha, otroci se ne nauče toliko, da bi kaj koristi imeli od tega, oni to kmalu pozabijo — torej je tako in toliko učenje le potrata časa. Nemški pouk se mora ekstenzivno in intenzivno ra/.šiiiti, raztegniti se mora na dvo- in jednorazrednice*), na vseh šolali od prvega leta počenši in da bode več uspeha, učiti so tudi v višjih razredih oziroma šolskih letih s prva nekateri pozneje, — morda v par desetletjih, - vsi predmeti z nemškim učnim jezikom. Pred to perspektivo se vender mora slovensko rodoljubno srce ustrašiti in ali mislite, da je nemogoča? Nikakor, tako so ljudske šole že urejene na Koroškem in tako jih hočejo urediti na Štajerskem, in da ne dobimo deželnega šolskega sveta vsaj po večini tacega, kakor sta štajeiski in koroški v ce loti, nam nikdo ni porok.
Potem pa se nam utegne prošnja za sloveu-skega jezika zmožne školo na Štajerskem in Kranjskem — kakor se je to zgodilo za Koroško — in take uradnike zavrniti z opazko, da slovensko ljudstvo je itak že toliko izobraženo, da umeva svoje nemške oblastnike.
Torej principiis obstal Ne odjenjajmo ozirati se v teh Časih hudih bojev za narodni obstanek v zračne višine §. 19 tem. zak. in ščitimo  njega 61-
•j Spominjamo se nekega odloka — primorskega namestnika, kakor načelnika dež. šols. svetu, kateri je z za-dovoljnostjo na znanje vzel, da so nemščina na neki dvo-razredniei in neki jednorazrednici na Krasu poučuje.
ne; nazadnje je nezapažena roka segnila po mnogo obrabljeni slovnici na nje kolenih, ter jo zagnala prek vrtnega zida; to je učenki zoper nje voljo v resnici olajšalo srce in bila je prva, ki je vsled tega radosti zakričala.
Prav ta trenotek oglasil se je zvon. Vsa iznenađena je deklica ozrla se proti hiši, tekla je po knjigo ter šla, da bi jo izprašali, kajti za to je bil zvon pozvonil.
Pred učiteljico je stopila z žarečimi lici; s teh je bilo popolnoma izginilo prejšnje smehljanje, kazale so le, da se je čutila nekaj ponižano, nekaj pa mučeno.
Učiteljica je učenki iz rok vzela knjigo ter je brez vsega vprašanja jela poslušati nalogo, katere se je bila, kakor si lehko mislimo že v prvih odstavkih slabo naučila.
Otrok je nek. j trenutkov stal tiho, potem pa je s solzami nepotrpnosti v očeh rekel: „Gospa Herbertova. juz se ne morem naučiti te naloge, pre-težavua je."
„Mabel, ti si nisi dovolj trudila", rekla je gospa Herbertova milo.
„Du, trudila sem se", odvrnila je Mabel, „trudila sem se toliko, kolikor sem mogla, a naučiti se
stost, naj se ta poskusi otemneti od prijatelja ali nasprotnika.
Če bi bili   prepričani,  da   nam ta obligatni pouk veleči  ukaz ne postane  lahko nevaren, poguben  prejudic,  če  bi  se  nam ne zdel  neznatna I majhna kepica, katera se vrhu plaza naredi in te- * koča v dolino naraste do pogubne lavine, ki nam utegne  slovensko šolo ugonobiti,  ne opozarjali bi i slovenskega občinstva nanj, — to temmanj ker je izide! od oblastva, čegar članom po večini bije slo vensko rodoljubno srce.
Iz učiteljskih k ro g o v dobili smo v istem vprašanji nastopni dopis:
Dopolnjevaje svoje pojasnilo, tiskano v 51. št. Vašega lista ter kot novo pojasnilo o prvej notici pod rubriko „domaće stvari" 53 št. „Slov. Naroda" blagovolite vsprejeti še sledeče vrstice:
Kar se Vam je pisalo o sklepu deželnega šolskega sveta, se ne ujema s taktičnimi razmerami in tudi deloma z resnico ne. V slovenskih listih je bil namreč kritikovan ukaz deželnega šolskega sveta — ne pa njega s k 1 e p in kakor sedaj vidimo roka ne izvršuje tega, kar jo sklenila glava. Sklep vender še spoštuje slovenščino kot učni jezik na trorazrednicah prav do sadnega razreda — ukaz pa — ki bi ae pač moial ujemati s sklepom
— naravnost veleva, da naj bo pri nemškem pouku, kolikor to dopuščajo razmere, učni jezik nemški. To pa — koliko da razmere dopuščajo — bo najbrže določevalo š. obla-stvo, ne učitelj -- in da bo ono skoro gotovo našlo razmere zelo dopusti.)ive — je zelo verjetno. Radovedni pa smo — kako je mogoče, da se mu j izdati ukaz, ki se ne strinja s sklepom — z katerega izvira.
Neresnično pa je, kar se govori o dosedanji obligatnosti nemščine na trorazrednicah
— vsaj jaz poznam vender nekaj trorazrednic — a nobene, na katerej bi bila nemščina obligaten učni predmet. Na Kranjskem je 17 slovenskih trorazrednic — zelo radoveden sem, na kolikih je bila nemščina dosedaj obligatna. Pač velja že par let ukaz deželnega šolskega sveta, ki veleva, da je nemščina na trorazrednicah neobligaten učni predmet tam — kjer to zahteva zadostno število starišev. Ako se prijavi za ta pouk vsaj deset otrok, mora se pričeti z nemščino. Ako jih ni čez 20, poučujejo naj se skupno po 4 ure na teden, ako jih je čez 20, razdele naj se v dva oddelka in poučuje vsak odd( lek 3 ure na teden. Ako je pa teh otrok čez 30, naj se poučujejo v 3 oddelkih — vsak oddelek po 2 uri na teden. Toda — ta pouk so ima vršiti izven obligatnomu pouku odločenih ur, torej pred ukom ali po uku obligatnih predmetov.
Koliko da se je doseglo s tem ukazom, bo-dete razvideli, ako Vam povem, da je nekaj trorazrednic — na katerih se ni prijavilo za nemški pouk ne le deset otrok — ampak nobeden — torej se na teh trorazrednicah nemščina niti kot neobligaten predmet ne uči. Na druzih trorazrednicah je nemščine učečih se otrok komaj za jeden oddelek (10) — in — poznam nekje trorazrednico
— katere vodja nekatere otroke tako rekoč mo-ralično sili k nemškemu pouku  — in sicer ne
je nisem mogla. Rada bi da, bi mi ne trebalo učiti | se latinščine."
„Draga moja, kaj si se zares učila, ko si deset minut h žala v senu skrita, da so te otroci za-manj iskali, ali ko si tičala na najvišji veji češnje ter oči napenjala, da bi šmarničino gnjezdo zasledila."
Mabel je naglo pogledala skozi okno, s katerega so jo opazovali; potem je pogledala v prijazni obraz gospe Herbertove. Ko je na tem opazila milo smehljanje, ki je nje zaupnost vzbudilo, ter nje bo jazljivost razorožilo, vzkliknila je s prav prirodno otročjo odkritosrčnostjo: „Kako se bi bila jaz za-inogla bolje učiti, ko so se vsi toliko radovali."
„Oh! to je temu resnična skrivnost, pravi uzrok", rekla je gospa Herbertova ter je Mabel k sebi pritisnila in jej pot na žarečem čelu obrisala. „Opazovala sem te že pol ure ter sem dobro vedela, kako bo z nalogo. Ali se spominjaš, kaj sem ti danes zjutraj rekla?"
„Rekli ste, da je to težavna, najtežavniša naloga v vsej knjigi."
„Ne prav« to, draga moja. Rekla sem ti bila res, da je ta naloga težavniša, nego katerakoli dosedanjih ; a rekla sem ti tudi, da se jo bodeš z ne-
morebiti iz ljubezni do nemščine — ampak le, ler ve, da bo tistim otrokom nemščine potreba, ko bolo prestopili v kako Ljubljansko ljudsko šolo — «e bodo namreč hoteli prestopiti iz domačega 3. rai-reda naravnost v Ljubljanski 4 razred. In še pr" drugej šoli se nekateri otroci uče nemščine po 4 ure na teden — a njih stariši plačujejo prostovoljno učitelju po 2 gld. na mesec, dasiravno vedo, da bi njihovi otroci isti pouk lahko zastonj dobivali.
To je torej tista obligatnost! Da je vse, kar sem pisal, gola istina, zajamčim Vam s svojo častno besedo.
Iz vsega lahko razvidite, kako si žele naši kmetje nemščine. Vsaj ogromna večina naših učencev so otroci kmetov — ki nemščine ravno tako ne potrebujejo, kakor jo njih otroci potrebovali ne bodo. Zaradi peščice uradniških in takih otrok, kateri bodo kasneje dalje šolali se, se pač po nobe-nej pravici ne morejo prisiliti naši ljudje, da bi pustili trpinčiti svojo deco z brezuspešnim nemškim poukom. Da pa bo pouk brezuspešen, — to Vara bo povedal vsak učitelj in mora raz videti vsak razboriti človek. Istiniti.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 14. marca.
Povedano je že bilo, da večina budgetnega odseka ni hotela »uličnemu ministru dovoliti denarja, da bi se v uaučnem ministerstvu nastavil še jeden sekcijski šef. Češki listi pravijo, da je desnica Motela s tem le opomniti naučnega ministra, da naj nikar več tako ne prezira večine, ker sicer mu bode odrekla zaupanje. Ako se naučni minister za ta opomin ne bode zmenil, bode mu desnica tako dolgo nasprotovala, da bode moral odstopiti kakor je baron Conrad.
Naučno rninisterstvo je baje zaukazalo, da se bode s prihodnjim šolskim letom počenši v gnllti-ltlli učiteljiščih ruščina učila po ravno toliko ur na teden kakor poljščina. Ta naredba je vsekako pravična, vender najbrž ne bode ugajala Poljakom, ki bi radi popolnem zatrli ruski narod v Galiciji.
V n u ii. j o države.
Kakor so „Pol. Corr."  poroča,  bode bol-gaiNka vlada sklicala narodno sebranje še v marci. Stoj ilov, Grekov in Kalčev bodo sebranju razložili resultate svoje misije pri evropskih vladah Regent-stvo bode pa sebranju predložilo poročilo o poslednjih dogodkih v deželi.  K temu poročilu bode pri-dejalo pisma bolgarskih upornikov, kolikor so jih dobila oblastva pri raznih preiskavah. — Vlada je storila obširne naredbe za varstvo regentov, katerim prihajajo pretilna pisma. Sofijski mogotci čutijo, da jim prete resne nevarnosti. Zategadelj sklicala je vlada v Vzhodni Rumeliji vse moštvo od 20 do 40 leta. Sicer se zatrjujejo, da so se reservisti sklicali le k vajam, kar pa ui verojetno,  kajti baš sedaj se začenja delo na polji in o takem času po navadi neso vojaške vaje. Najbrž vlada sluti, da se baje pripravlja nova ustaja. Županom je naročila, da naj strogo pazijo, da se kdo ne odtegne vajam. Prepovedala je vlada, da se osobam, ki so v vojaščini, ne smejo dajati potni listi.
Večiua ruskih listov se pritožuje, da evropski listi vedno širijo vesti, da Rusija hoče zasesti Bolgarijo. Take vesti vznemirujejo borzo in cena ruskemu papirnemu rublju vedno pada. Vsled tega krika časnikov ima že Rusija na milijone škode,
I koliko potrpežljivostjo lehko naučila; in ko se bodeš naučila ta glagol, zdeli se ti bodo vsi drugi kaj lehki. Nisem pa ti rekla, da je sadni vrt oni kraj, kjer se bi lahko učila, ali da bi otročje kričanje ti pripomoglo vse tvoje misli zbirati v knjigi. Imela si iti v svojo sobo, zapreti duri ter vsaj jedno uro se pridno pečati s svojo nalogo. Ali češ to sedaj storiti?
Mabel je omahovala, hrepeneče se je ozrla na svoje zadnje igrališče, potem pa je pobesila oči, katere so jej solze zalile.
Ko je bila gospa Herbertova zaman čakala odgovora, objela je otroka ter ga toli milo pogledala, da je ta moral nanjo paziti; govorila mu je prijateljsko a s toli močnimi razlogi, da so ti vsekakor njegovo čestihlepnost vzbujali ter jo pripravljali k večjemu napenjanju svojih močij. Deklica je imela obilo odličnih zmožnostij, a navajena še ni bila delati, in je trebala močnih razlogov, ki so jo k delu priganjali. Takih razlogov je našla gospa Herbertova ter seje kmalu prepričala o njih uspehu. Ko je končala, umaknila se je Mabel, postavila se z odličnim obrazom ter krepko vzkliknila: „Mislim, da se zamorem naučiti, in čem se tudi naučiti." (Dalje prlh.)
Drugi ruski listi pa sami zahtevajo, da bi Rusija , zasela nekatere bolgarske kraje, zlasti v Burgas in Varno naj bi se odposlalo nekaj ruskih vojakov. Zategadelj bi pa bolgarskim vojasom se ne bilo treba ostaviti dotičnih mest. Oficijozni „Nordtt pa odločno zagotavlja, da.Rusija zaradi usrnrtenj v Ruščuku ue namera.-a poseči v bolgarsko osišče.
Že večkrat se je poročalo po raznih listih, da sta Ortika in Uolgarska se popolnem sprijaznili in da kmalu pošlje bolgarska vladu diplomatič nega agenta v Atene. Kakor se pa sedaj poroča iz Aten, se je bolgarska vlada sicer z grško pogajala o tem, toda poslednja neče dopustiti, da bi Bolgarija imela v Atenah svojega agenta, k« r Grška ne priznava bolgarskega regeotstva.
V angleški J spodnjej zbornici je izjavil Fer gusson, da vlada svojemu agentu v Sofiji ni dala nika kih instukcij. da bi dajal regentom kake svete, kako naj izvršujejo svoje dolžnosti.   Od Rusije pa vlada ni dobila nikake izjave o usmrtenji bolgarskih upornikov.
Ruski častitelji IranroMke^n vojnega ministra Boulangera poslali so mu kozaško sabljo v srebrnih pozlačenih nožnicah. Na sabljinem ročaji je napis: „Au plus digne! Fevrier 1387. La Ruse." Na rezilu je na jednej strani napis z zlatimi črkami: „Budj dcrzkij, derzkago zaščiščajet Rog!" na drugi strani pa: „Qui vive? La France et Boulanger." Nov dokaz, da »uski narod aimpatizuje s Francozi in želi, da bi poslednji kmalu ponižali sovražnika slovanskega in romanskega sveta.
V kratkem se snide v ruskem finančnem ministerstvu specijalna komisija trgovcev in tovarnarjev, da se bodo posvetovala, za katere obrtne izdelke bi se še povišala carina. Ruski industrijalni krogi agitujejo, da bi se u pel jala carina za uvoz tovarniških izdelkov s Poljskega v druge ruske gu-bernije, ker sedaj konkurenca poljskih tovaren močno ovira razvoj industrije v družiti ruskih gubernijah.
Italijansko ministerstvo se bode težko dolgo vzdržalo. Ko se je predstavilo zbornici, je Crispi predlagal, da se ministerstvu izreče nezaupnica. Po burnej debati bil je sicer Crispijev predlog zavržen z 20 glasovi večine; toda baš to glasovanje je pokazalo, da ima vedno manj zaupanja. Predno je bilo ministerstvo dalo ostavko, bilo je v zbornici 34 glasov večine. Ta večina se mu j« tedaj pa še premajhna zdela, zategadelj je pričakovati, dn sedaj pri prvej priliki odstopi, ko se je večina zmanjšala za 14 glasov. Ko je vlada videla, da jo v zbornici čakajo same težave, je zaključila zasedanje. Ker ima sedanja vlada tako malo zaupanja, tudi zveze, ki bi je sklenila z druzimi državami ne bode imele dosti pomena, teminanj, kajti baš vnnnja politika sedanje vlade ima največ nasprotnikov.
V petek je belgijskoj zbornici vojni minister predložil potrebne načrte o novih utrjenjih pri Ltlttichu in Namuru.  Vojske ima sedaj Belgija za dosti. G5.000 mož bode lahko postavila na bojišče. 25.000 mož zadostuje za LUttich in  2000 za Na mur, 28.000 pa za druge utrjene kraje.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za zgradbo sole v Dolenji Idriji 200 gld. podpore
— (Za „Mir") nabral je dr. C. do sedaj v Zagrebu 17 gld. Darovali so: dr. C. 3 gld., dr. J. Fon 5 gld., Fr. Kuralt 1 gld., prof. Magdič 3 gld., Fr. Marn 1 gld., Iv Stožir 1 gld., dr. Vidrič 3 gld.
— (Potrjena je volitev) g. Josipa Ku-šar.ja predsednikom in g. Mihaela Pakiča podpredsednikom trgovinske in obrtnijske zbornice v Ljubljani za 1887. leto.
— (Druznikom „Matice Slovenske".) Kei se letošnji redni veliki zbor „Matice Slovenske" vršiti ima dne 13. aprila, naj društveniki svoje predloge ali nasvete izročijo najpozneje do 1. aprila odboru, ako hočejo, da jih le-ta uvažuje in v zboru da na razgovor. Nasveti pod §. 9. lit. f. društvenih pravil morajo odboru biti prijavljeni najpozneje do 2 7. t. m.
— (Koncert Frana Ondfička) bode v torek dn6 15. marca 1887 v redutni dvorani ob pol 8. uri zvečer, pri katerem iz posebne prijaznosti sodelujejo: gospica Lujiza Daneševa, gosp. Anton Fbrster ml. in gospodje Razinger, Pribil, Pucihar in Paternoster. Vspored: 1. Paganini: Koncert za gosli z glasovirom, igra g. Ondfiček. 2. Forster: »Njega ni", moški čvetero spev, pojo gg. Razinger, Pribil, Pucihar in Paternoster. 3. Dvofak-Ondfiček: „Slovanski plesi", za gosli z glasovirom; igra g. Ondfiček. 4. Arditi: „Govori" (valček), poje gospica L. Daneševa. 5. a) Wieniawski: „Legenda", b) Ries: „Motto perpe-tuo", igra g. Ondfiček. — UBtopnina: Cercle I. in U. vrste 2 gld., III., IV. in V. 1 gld. 50 kr., sedeži v parterji in na galeriji 1 gld., ustopnina v parter in na galerijo GO kr., dijaške karte po 40 kr. Karte prodajajo se v trgovinah gg.: Vaso Petričiča na Velikem  trgu,  Fr. Sossa v Špitalskih ulicah,
J. S. Benedikta na Starem trgu, pri kustosu narodne čitalnice in zvečer pri kasi.
Odbor dramatičnega društva. — (Včerajšnja društvena beseda) v Čitalnici bila je kljubu neugodnemu vremenu dobro obiskana, posebno lepi spol bil je mnogobrojno zastopan. Zajcev moški zbor „Pozdrav brodara" peli so čitalničui pevci pod vodstvom gosp. prol. Ger-bica jako krepko in pricizno ia g. Pucihar je s svojim izbornim samospevom pomnožil efekt, ki bi bil še večji, da je zbor bil mnogobrojneji. V drugi točki nastopil je g dr. Požar in dekiamoval Gregorčičevo „Lavoriko na grob možu' s pristnim občutkom in uprav v duhu pesnikovem. Gospica K u-bičkova, ki je, kakor čujemo, na konservatoriji Dunajskem stekla si prvo odliko, pokazala je redko svojo spretnost in tehniko na glasoviru. G. Dečman nastopil je včeraj prvikrat kot solist in pel Ipav-čevi skladbi „Lahko n<>č!" in „Pred durmi". Gosp. D t* č man ima jako lep in sonoren bas in spada mej naše najboljše pevce. Na včerajšnjem uspehu mu čestitamo. Na goslih predstavil se nam je včeraj prvikrat gospod Eberhart, učitelj v šoli „Glasbone Matice". Gospod Eberhart je po letih še jako mlad, na goslih pa že umetnik, — njegova godba izborna. Vsled burnega ploskanja igral je tri skladbe, pri katerih ga je na glasoviru spremljal Foerster ml., ker. je bil g. pl. Janu šovskv obolel. Ženski zbor (18 pevk) nastopil je dvakrat Prvikrat pel je Gerbićevo „Gondoljerjevo pesen", katero je moral ponavljati, drugikrat v mešanem zboru „Gerbieev „Moj spominek." Tudi slednji zbor izzival je veliko pohvalo, kakor sploh vse točke programa. No, pohvala bila je zaslužena, ven der smo v imenu nekaterih naprošeni k opomnji, da bi se s ponavljanjem bolj štedilo, zlasti kadar kon cert ne prične ob določeni uri, kakor je bilo včeraj.
-- (Diamant obsojen.) Obravnava je trajala do 1. ure popoludne. Porotniki (načelnik dr. Šmidinger) so vprašanje glede hudodelstva tatvine jednoglasno potrdili, dodatno vprašanje, je li Diamant tatvino zvršil v nezavesti duha, jednoglasno zanikali. Sodišče obsodilo je Diamanta na 9 let težke ječe, poostrene s postom vsak mesec, vsako leto dne 17. januvarja pa s tamnico in trdim ležiščem. Denar, ki se je pri Diamantu našel (11 gld.) in GO gld., katere je bil svojemu očetu poslal, prisodi se g. Gariboldijevej, katere ni bilo k obravnavi, ker je po g. dr. Keesbacherja spričevalu obolela, da ne sme iz hiše.
— (Vreme.) Po lepih spomladanskih dneh dobili smo dežja, od včeraj popoludne pa neprestano in močno sneži. Sneg je že na debelo zapadel in mesto bode imelo zopet mnogo troškov, predno ga bodo potrebili.
— (P o d d r u ž n i c a s v. C i r i l a in Metoda za Rudolfovo in oko 1 ico) ima letni občni zbor 23. marca ob 6. uri zvečer v „Narodnem domu" s sledečim ptogramom : a) Nagovor načelnikov; b) sporočilo tajnikovo in deuarničarjevo; c) vsprejem novih udov; d) nasveti; e) volitev novega načelništva in zastopnikov za veliko skupščino.
— (Narodna čitalnica Vipavska) priredi v korist Erjavčevega spomenika in ustanove v dan sv Jožefa, 19. marca t. 1., besedo, katerej bode vspored: 1. Prolog — besede Sim. Gregorčiča. 2. Kantata — uglasbil v slavo Fr. Erjavcu Anton Forster, moški zbor. 3. Raupach-Malavašič: „Mlinar in njegova hči", žaloigra v petih dejanjih. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina za osobo 40 kr., sedež 30 kr. Preplačila se glede blagega namena hvaležno vsprejmo. Odbor.
Tat Žid Diamant pred porotniki.
Sodišču predseduje deželne sodnije predsednik Kočevar; votanta sta deželne sodnije svetnika baron Rechbach in Sajitz, zapisnikar dr. Babnik. Tožitelj je državnega pravdnika namestnik Pajk, zagovornik (ex ofto) dr. Ahazhizh. Dvorana je natlačeno polna odličnega občinstva, posebno mnogo dam in nristo-kratov, kajti zanimanja za to obravnavo bilo je izredno, ker je vsakdo pričakoval raznih pikantnostij. To pričakovanje pa je šlo po vodi, ker je predsednik znal krotiti obtoženca, da razen besede „Pu tiphar" ni utegnil ničesar povedati, kar bi ne spadalo k stvari. Zatoženec je pravi uzor Žida, ka-keršni so znani pod imenom „Krittzer", obnaša se jako arogantno in kdor ga opazuje le nekoliko trenutkov, uverjen je takoj, da je Diamant jako prekanjen simulant, žejo nevarna, Bkrajno antipatična osoba. Diamant sedi na zatožni klopi, na obeh stra-
neh pa žandarma z nasajenimi bajoneti, ki nepremično zreta vanj, za njim sedi uradni sluga in tudi upravnik Žabjaka je navzoč. Zatoženec je v svojih odgovorih jako uporen in oduren in predsednik mora ga prav strogo posvariti, naj se spodobno obnaša in naj ničesar ne govori, kar bi ne spadalo k stvari, sicer ga bodo odpeljali in obravnava vršila se bode v njegovi odsotnosti. „Ad generalia* poizvemo, da je Diamant dovršil 3. gimnazijski razred, potem šel h kupčiji, pozneje bil gostilničar, natakar, agent krošnjar, naposled pa sluga. Diamant sam trdi, da je bil ag"nt kneza Battenberga, za katerega je pre vzel tajno politično misijo in kateremu je pisal v. Trsta dve pismi, ne da bi bil na nje dobil odgovora.
Prebere se zatožba proti Abrahamu (Adolfa i Diamantu, ki je 1. 1855 v kraji Vicsap-Apathi, i o-niitat Tapolssan na Ogerskem roj. n, žid neoženjen, nazadnje sluga v Ljubljani, večkrat že zaradi tatvine kaznovan. Zntožba pravi:
Abraham Diamant je s tem, da je na vee 17. januvarja t. 1. svoji gospodinji  gospej Katarini pl Gariboldi v Ljubljani ukral iz nje šifonerja: 1. dve državni  dolžni pismi v nominalni vrednosti p 10.000 gld. skupaj 20.000 gld.; 2. zastavno pismo (IMandbrief) avstrijske hranilnice 1000 gld.; 3. petnajst državnih dolžnih pisem po 1000 gld., skupa 15.000 gld.; 4. sedem srečk iz 1. 18GG po 500 gld., skupaj 3500 gld.; 5. tri ogerske zemljišno odve/ne obligacije po 1000 gld., skupaj   3000 gld.;   G. pet delnic „Berg und Hllttenvverksgesellschaft" v Štora b po 200 gld., skupaj 1000 gld.; 7. deset bankovc-. po 100 gld., skupaj 1000 gld.; 8. sedem bankovcev po 50 gld., 350 gld.; 9. 19 na poleondorov po 10, 190 gld.; 10. 1 cesarski cekin 5 gld. 94 kr.; 11. ce<;m za 5 frankov  2 gld. 2 kr.; 12. 11 velikih in o t malih srebernih tolarjev, vkupe 27 gld.; 13. 35 ne-bernih desetič in srebrna petica, skupaj 3 gld. 55 kr.: 14. dve stari dvajsetici 68 kr.; 15 23 komadov starega srebernega denarja, skupaj 2 gld. 11 kr.; 1U, spominska svetinja vredna 2 gld. 50 kr.; 17. drob nega denarja za  48 gld. 40 kr.;   18. dva port i monnaie,  vredna 2  gld.;  19. zavratnico (eolli •») 15 gld. 20.; štiri gumbe iz koral, vredne 40 gld.; 21. briljanten prstan 210 gld.; 22. prstan s tarki/.o 42 gld.; 23  prsno iglo z opalom,  z rubinom in ii briljanti, vredna 120 gld.;   24. par grauatuih uhu-nov, vredne G gld.; 25. zlato verižico z medaljonom v podobi srca in eravonom 45 gld.; 26. niz biserov 70 gld.; 27. zlato brošo s 43 briljanti, vredna 300 gld.; 28. brošo (kamejo), vredno 80 gld.; 29. štiri razne broše, vredne 11 gld. 70 kr.; 30. zlato uro, vredno 30 gld.; 31. medaljon z briljantom, 50 gld.; 32. zlato široko zapestnico, 200 gld., 33. zlato zapestnico z briljanti 180 gld.; — v skupni vitalnosti 46.533  goldinarjev 90 krajcarjev,  —  in si prisvojil,   tedaj za  svoj dobiček tuje premakljive stvari vzel v vrednosti več nego 300 gld. iz posesti svoje gospodinje brez njenega dovoljenja, storil se krivega  hudodelstva tatvine po §§. 171, 173, 174 II. d), 176 II, a) in b) kazenskega zakonika. V razlogih zatožbe se pravi, da je Diamant jako nevaren in že večkrat kaznovan tat (Einbrecher), pri gospej Katarini pl. Gariboldi je 29. decembra 1880 kot sluga stopil v službo, trdivši, da je bil prej že mnogo let pri baronu Riese v Apponv v nitranskem komitatu na Ogerskem v službi in da je ondu njegov oče hišni upravitelj.  Kmalu pa je pokazal zatoženec pri vseh hišnih opravilih, da svoje službe nikakor ne razume, da pač ni bil nikdar sluga ali „kamerdiener". Zatoženi Diamant bil je poleg vsega tega še jako len in predrzen, tako da je gospa Gariboldijeva Bklenila ga odpustiti iz službe in sicer bi se to imelo zgoditi 17. januvarja t. 1. Pri kosilu tega dne rekla je gospa pl. Gariboldi nečakinji gospodični VVurmb v italijanskem jeziku, da bode Diamanta še današnji večer odpustila iz službe, gospodična Wurinb pa je prosila zanj, naj ostane vBaj še do 18. januarja.   Ta pogovor je zatoženi vsekako slišati in razumeti moral   Zvečer odpeljali sta se gospa pl. Gariboldi in gospodična \Vurmb v gledališče in ko se vrneta, našla jo gospa pl. Gariboldi, da je šifonje ulomljen in da so ukradeni vsi vrednostni  papirji,  denar  in zlatnina  v skupnem znesku 46.533 gld. (J0 kr. (Konec prih.)
Sigurno zdravilen um|»i>Ii. Vsem, kateri trpu vsled zapretja ali slabega prebavljeni«, napenjanja, tUcAUja v prsih, glavobolja in dragih slab«Rtij,v pomaga gotovu prU Htni tM olj - ov Keidli tz-prašek" Skntljica 1 riđ. VHtk tlan ga razpošilja oo poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Diinaji, Tuohlauben U- V lekarnah po deželi zahtevaj ho izreGno M o 11 - o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (19—2)
Tufcl:
1.!. niare-i.
Pri »hm: Betttheim % Dunaja. — Dr. < imelu.r iz 1'udimpešte. — pl. Paner h (»radca. — Kuralt iz Zagreba. — pl. Godel iz Maribora.
Pri « • ItMi Hoger, Filip z Dunaju — Grnber iz <\lovca. — F.lsuer, Weiss iz Gradca — Herzl, Maertens, Orel z Dunaja.
I 1111-91   HU   v    Ijllltlfetlil I
10. marca: Fran Flere, paznik, 36 let, Hrenove ulice ;*. 11, za jetiko. — Katra Fiander, paznikova žona, 86 let, K' >ne ulice fit. 21, za jetiko. — Jnsipiiia Kosec, postrošekova In 'i. 3 dni, Hradeckega vas št. 13, za oslabljenjem.
V deželne) bolnici:
9. marca: Mihajl Vavpetir, dninar, 38 let, za ptnč-iroo. — Jane. G'ašič, dninar, 67 let, za razširjenjem pinti.
V vojaSkej bolnici:
9. marca: Anton Vesel, brarobovec, 23 let, za po--i, m.lbo. __
Tržne cene v Ljubljani
dne 12. marca t. 1.
	jI-	kr.	Špeli povojen, kgr.	pVkr.
FAenica, hkrl.   .   . .	7	16		- 64:
Kei,         „ ...	4 87		Surovo maalo. „	- 90!
Jfcmen,    „ ...	4 39		Jajce, jedno ....	— 2!
Oves,        „ ...	3 25		Mleko, liter ....	8
Ajda,        .     .   . .	4	i!9	Goveje        meso, kgr.	— 64;
Proso,       n ...	4	71	Telečje	— 52
, K.miza,      „ ...	5	04	Svinjsko          „ „	— 64,
Krompir,    „ ...	3	08	Kostrunovo    „ ,	— 36'
Leoa,        „ ... (i. ah,        „     .   . .	11	—		— 60
	10	-		— ,221
Ki>.ol,        „     .   . .	12	—	Beno,   10U kilo    . .	285!
Mi slo,            kjrr. .	1	-	Slatini,   ,             . .	3 03!
Mast,                , .	—	(14	Drva    trda, 4 □ metr.	6,50'
•: t;b trileu, „	—	60	„   lnebka,   , „	4 tO
Meteorologično poročilo.
^  Čas opa-3 zovanja	Stanje barometra v mm.	Tem- Ve-peratura trovi	Nebo	Mo klina v mm.
■i H  7. zjutraj 1 ! 2. pop. .  9. zvečer	732 03 rum. 729 88 mm. 728 98 mm.	3 2° C al. zah. 9 0* C Ifl. znh. 8 0° C al. zah. J	obl. obl. obl.	0*80 in. dežja.
d   t. zjiitni] |    2. pop. .   H. zvečer 2	,_ ti 725-64 mm. 726*28 mm. 733 57 mm.	5-6° C ,'sl. zah. 7-2° C i al. jz. — 3 4C C al. vzh.	obl. obl. obl.	18 30mm snega in dežja.
Srednja • ■ finalom.
temperatura G7« in 3*1», za 3 9° in 0*3° nad
ID-u-n-aoslcai "borza
dne 14. marca t. 1. Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld.
T990 8050 110 90 ^6*4f) 856*— 285 80 127-80
Srebrna renta Zlata renta .... .V 0 marčna renta . Akcije narodne banke Kreditne akcije .
London ......
srebro  ........     „    —*—
Napol........„    10 09
t' kr. cekini......„      6 02
Nemške marke.....-, 6265
i državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864        100 „
Ogeraka zlat:« renta 4%......
Ogeraka papirna renta 5°/0.....
6!' i, Štajerske zemljišč, odvez, oblig.. Dunava reg srečke 5°/0  .   .     100 tfld. Z.-mlj. obe. avatr. 4Vi°/o 5-*llt' 3-a8t- ',st* ■ Plior. oblig. Elizabetine v.Hpsul. železniee Piior. oblig Ferdinandove aev. železnice
Kreditne Brečke.....100 gld.
U u do l love srečke......m
Ai-cije anglo-avstr. banke . . 120 B Trummway-driišt. velj. 170 gld. u. v.
— danes
— gld. 8090
— „ 8125
— „ 110 90 _ „ 97-75
— „ £65 ■— ~ - 2-1690
— „ 127-80
— I 1009
— r, 6-
— , 62*60 125 gld. 50 kr 166 „ — 100
88 105 116
126
99 174
19 108 915
15
60 50
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI
je izšla knjiga:
X» dragocenim korenom.
Povest  Iz življenja kitajskih pognzdnikov.   .Spisal  A. J. Makximov.   Poslovenil   J.  P.   Ml. S",   141   stranij. Stane 2o kr., po poŠti SO kr.
Fran Baitz, urar t Ljnbljam,
na Rimskej oesti št. 3,
ae priporoča za popravo vsakovratnih novih in strnili ur um stojalih, igrajočih na piske ali na kak drug način. Popravlja vse sjodbeiie instrumente in »rlatone, izdeluje pliisliarmoutke in ima jedno na-ejeno za prodaj z dvojnimi privitimi jezički iz medeninske (meaingaste) pločevine, jako lepo donečo in izdeluje plilsharuionlhe z večjimi spremeni, od 3 do 16, a sedmimi spremeni na najnovejši ameriški način narejena stane 170 gld. in sicer s sledečimi spremeni: # hanrdon, # torte, •— cor-anglaia, • expreasion, # - flote, • — forte, • cla-rinete, ki zadostuje za majhne cerkve — Izdeluje harmonike, ki imajo od 3 do 6 vrst, jedno na 3 vrste ima narejeno, jako donečo in jedno krontatla s 3 premeni, 4 dvojno poj o: jeden basviolonc«*! 1« s 4 strunami in ma-šinami, ki ima jako prijeten glaa in jedno prav dobro vi-Joliuo Ima tudi lajno (Werkel)9 ki ae lahko nosi, s apremenoin cileist-kopel k rlaute. Igra tri prav lepe norme, polke, inazurke in č.ardaš. (160—1)
Posestvo
vdove Marije Petrle na Logu št. 19 ln iI6 proda se po nizke j ceni za 16.000 gld. z jako ugodnimi pogoji. V poslopjih obseza posestvo nad 1000 Qsežnjev in ima nastopna poslopja: 1. zidana hiša z Št. 19 jednim nadstropjem, s šestimi obširnimi sobami, kuhinjo in dvema kletimi; 2. po-slopje z dvema skednjama in spodaj z obokanimi kletmi; 3. zidani hlev za živino: 4. hlevi za prašiče; 5. magazin za mnogovrstno blago z jednim nadstropjem; 6. vezan kozolec z 12 Stanti: 7. kovačnico št. 36 z jednim nadstropjem in tremi sobami.
Pri hiši je studenec z napeljanim vodotokom, 730 Qsežnjev vrta za sadje in zelenjavo, 10 oral uenožetij, 2 orali pašnikov, 24 oral njiv in 12 oral gozda.
Vsa poslopja so v najboljšem stanu, s Skrbni krita in spodnji prostori so obokani.
Pohištva so pri veliki cesti mej Ljubljano in Vrhniko in jako pripravna za vsako obrtnijo ali pa trgovino z domaČimi pridelki.
Kupoželjnim daje pojasnila ustno in pismeno do 31. marea Fran Ogrin, posestnik na Vrhniki. — Dnč i:i. aprila se bodo ta puseBtva prostovoljno na drobno prodajala ali pa v najem dajala. (166—1)
smrekovih sadik.
V c. kr. centralni drevesnici pod rožnikom proda se 4 milijone triletnih, lepih, presajenih SllireliOVill sadik v skupinah po tisoč kosov, katerih vsaka z zavijanjem vred stane 2 gld.
Naročila vsprejema c. kr. dež. gozdno nadzorništvo v Ljubljani do konca marca t. 1. a 3«-3)
Tovarna za kostne pridelke in lini Luckniann-a & Bamherg-a
pnpoioia svoja
I. jj ubijani zrlo všnešno
[iifuuju pumu
proti neznatni placi
vsprejema
(151-3;
Fran Drenik,
avni zastopnik ,F0NCIERE'
Kongresni trg št. 14—I1.
v većjlh ln manjilh količinah  se kupujejo pri
^Bavarskem dvoru" v Ljubljani.
Kri čistilne krogljice
so se vselej sijajno osvedočilc pri zabaHiknji čl«»-vetikega telesa. glavobolu. navala krvi, otrpuen ili n - ili. skašeuena //liiilcl, p«». nianjkanji slaatli do Jedi j, Jetrnih ln ob>i-Ntnih bolesnih« in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama. velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatljaim 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja 748—18)
»LEKARNA TRNKOCZY"
flV zraven rotovia v LJubljani.
Uazpošilja se vsak dan po pošti. 1B
I i
3
i-
Na zahtevanje tretji ciklus.
Parizka Meljsta izložba
steklenih fotografij
Ljubljani, Schelenburgove ulice št. 4
v novi hiši tik kazine. V poiie«lel.|ek 14. in v torek 1*1. marca:
PARI Z. i^i67-i)
V Mi'filo lO. In v čctrlelc 17. marca:
Anglija in Rusija.
Nadalje vsak drug dan nova razstava. Odprto vsak dan od 2. ure popoludne do 8. zvečer.
Ustopnina ata oaobo iJO kr. — Zn aest imtopnlc vkupe OO kr.      I 'atopnlna aa deea lO kr.
ca.ca0
ČOKOLADA
VlCTOR
S
CHMIDT &
SOHNE
ki sta pri prvej Dunajakej razstavi kuhinjske uinotnosti bili odlikovani z nujvisjo odliko, čnstniui iliploiuotn, sta pristni samo, čo imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—79) IfoImvm st» pri vseh boljsili trgovcih in prodajalcih de llkates, v Izubijani pri g. 1*c>(imi fitiHAiilk-ii.
RaipidilJH He v proviueije proti pofitiiuinu povzetju.
VICTOH SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljalnica
L>unaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
S" iS po najnižjih cenah.
■T 2 Na zahtevanje se vpošlje cenilnik in prospekt. C55
V1Z1TN1CE
pripon ič.-i
„Narodnu Tiskarna"
pp ni/.k i j ceni.
151-
j*   BRATA EBERL ;
prodajata najboljae in najcenejše
•  oljnate  barve,   lake   iaa firn©že
lastnega izdelka, na debelo in drobno, nad:
prstene in kemične barve in čojiiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—26)
LJUBLJANA. Koapadii .1. Vllliur-fu IiIh. Ntev. I. LJUBLJANA..
„THE GRE
zavarovalno društvo u ihljenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo: Filijala za O&ersko:
Dunaj, friselastrasne št. 1, i Pešta, Frani - Josefsplatz
v hiši društva.
Društvena aktiva ..."...............
Letni dohodki na premijah in obrestih dno .'10. junija 1H84 .   . .
Isplaoitvc ■/..'. varovaluin in rent in zakupnin itd. za obstanku društva (1848) ve6 kot... ...........
V slednjej dvanajstnicseenej poslovalnej porijodi uložilo se jo pri
društvu za...................
ponudb, vsled česar snaSa skupni znesek za obstanka drnltva na uloženih ponudbah več kot........., .
Prospekte in dru^a razjasnila daje
(ilavna agentura V Ljubljani, na Tržaške cesti št.
pri Celiticlo ^<m-»c;1i.1*o1ii.
št. 5 in t!, v liisi društva frank.
91,064$48»54 I7,:i2(i.06877
l(J4,77G.OO0*—
i >G,3 93.200-—
1.391,163,329*—
II. nadstropje
1878—11)