.... ^
CM
eo
Prvi plod

1
*s
2
>0)
V Domžalah so 11. septem-bra spustili v obratovanje prvo Centralo sistema EWSD v Ju-Soslaviji. Dogodek simbolizira veliko prelomnico v slovenski 'ndustriji telekomunikacij, saj Pomeni vstop najsodobnejše svetovne tehnologije v naš pro-s,or in napoveduje trdno pove-Zayo z Evropo 92.
Znano je, da je Iskra v letoš-Piem maju z zahodnonemškim koncernom Siemens AG podpisala pogodbo o ustanovitvi Mešanega podjetja, ki bo pro-toajalo sistem EWSD, nameren javnim telematskim omre-tiem.
S kakovostjo in zanesljivostjo delovanja je sistem EVVSD v Domžalah vnovič dokazal, da je med vodilnimi v svetu.
o>
$
O)
flVSD je povsem elektronski, digitalen in programsko krmiljen sistem za komutacijo govora in podatkov, trenutno ®d6n /zmed najsodobnejših na svetu In najdlje v odprtosti do l^ve generacije integriranih storitev ISDN. Omogoča grad-nl° telefonskih central za raz-Pevrstne potrebe, od lokalnih ^medkr^evnihinkombiniranih central, do mednarodnih cen-'fa* največjih zmogljivosti. V V*1 urt zmore obdelati več kot Peiijon pozivov. (Možnosti pre-i a* sistemov so bile le nekaj OO.ooo pozivov.) Poleg tega -Jogoča uvedbo najsodobnej-Ir funkcij In kombinacij (npr. s'9nallzacije po skupnem stg-Peinem kanalu št. 7 itd.), ki jih snteva današnje telekomuni-kseijsko omrežje.
EIVSO je zasnovan v modulni srnttekturi In potrebuje malo Prostora, od tri do petkrat psnj, odvisno od konflguraci-'e’ kot denimo sistem Meta-Conta. Prirejen je za Izrednohi-,° m učinkovito montažo, po-®9 loga pa je zelo priročen za “Porabo in vzdrževanje. Delo p nadzor nad centralo, iskanje 'Porcbitnih napak, poteka prek ‘Prminala, oz. osebnega raču-Psinika. Možna je tudi uvedba “ntraliziranega sistema za Pscfzor in vzdrževanje. .Siemensovi In Iskrini stro-l°vnjaki so sistem EWSD v re-*pjdnem času prilagodili za •kijučltev v jugoslovansko in -soodnoevropsko telefonsko ^P[eiJo, prav tako presenetljl-cPitro pa so postavili prvi ob-i9*! v Domžalah.
Zsres spodbuden začetek!
Kazimir Mohar

S
i
co
2
•S
2
m
o>
t3
f
I
C
i
<D
D
SL
I
c
S
m
to
<D
CO
O
š
(3
Iskra Telekom
Na območju Domžal in Mengša so razširili in posodobili telekomunikacijsko omrežje. Obsežni projekt, ki zajema digitalni centrali EWSD in Sl 2000, prenosne sisteme in povezave po optičnem kablu, so uresničile Iskrine tovarne in Podjetje za PTT promet Ljubljana.
Najpomembnejša novost je seveda digitalni sistem EWSD, ki odlično nadgrajuje dosedanjo Iskrino ponudbo telekomunikacij.
Centrala EWSD v Domžalah, prva tovrstna v Jugoslaviji, ima instalirano kapaciteto 5000 lokalnih priključkov in okrog 1500 spojnih vodov. Postavljena je bila v rekordnem času.
Na naša vprašanja o novi tehnologiji in drugih zanimivostih je odgovarjal Miloš Klemenčič, vodja montažno-servisne dejavnosti v nastajajočem mešanem podjetju Iskre in Siemensa.
—	Tovariš Klemenčič, prva centrala EWSD je vključena v promet. Ozriva se po opravljenem delu. Kako se je začelo?
»Za sodelovanje s Siemensom in osvajanje sistema EWSD se je Iskra odločila sredi leta 1988. Nemudoma so se pričele intenzivne aktivnosti, da bi zaradi menjave partnerja ne prišlo do prevelike zamude pri predhodno sprejetih obveznostih. Zamenjava sistema je seveda narekovala tudi ustrezne spremembe v pogodbah s ptt, vendar nismo spreminjali parametrov central, marveč jih le prilagodili novemu sistemu. Tu je potrebno poudariti, da je Siemens skupaj z našimi strokovnjaki v rekordnem času usposobil sistem EWSD za jugoslovansko tržišče, zato pa praktično ni bilo skoraj nobene zamude pri naših pogodbenih obveznostih.
Tako je bila 4. avgusta letos centrala EWSD spuščena v poskusno obratovanje, ki bo po odločbi republiškega inšpektorja trajalo največ šest mesecev. Računamo, da bo atestni postopek končan že v letošnjem letu, še posebej, ker centrala nima kakšnih tehničnih pomanjkljivosti. Resnično je izredno kvalitetna, zanesljiva v obratovanju.«
—	Kako ste se spoprijeli z novo tehnologijo? Ste naleteli na veliko sprememb in posebnosti?
»Spričo naših izkušenj pri montaži sodobnih telekomunikacij nam prehod na sistem EWSD ni povzročil nobenih težav. Z digitalno tehnologijo se namreč ukvarjamo že več let, saj je digitalen tudi naš sistem Sl 2000, čeprav pokriva le manjše kapacitete in ima manjšo prometno zmogljivost kot EWSD.
Za montažo sistema EWSD smo naše strokovnjake piešolali v tednu dni in že so lahko začeli uspešno delati. Za preizkušnjo centrale pa traja prešolanje do tri mesece; za samostojno opravljanje nalog je treba še nekaj mesecev prakse pod nadzorom izkušenih strokovnjakov. V relativno kratkem času seje usposobilo zadostno število naših sodelavcev za vse naše potrebe v naslednjem letu. V nadaljevanju pa bomo za šolanje skrbeli sami, in sicer v Iskrinem šolskem centru v Kranju, ki bo opremljen enako kot Siemensov v Munchnu in bo zagotavljal tudi enakovredno raven znanja. Poleg naših ljudi se bodo tu izobraževali tudi vzdrževalci iz ptt.
V primerjavi z analogno tehniko pomeni digitalna tehnologija za našo dejavnost vsekakor precejšnjo spremembo, saj se zaradi ve-
h.:..
j
m
likega napredka v elektroniki in digitalizacije govora fizični obseg opreme izredno zmanjša (npr. tri- do petkrat v primerjavi z Metaconto), še bolj pa se zmanjša količina potrebnih kablov za medsebojne povezave (saj se pri nivoju 2 Mbit/s povezuje 30 hkratnih zvez, pri 8 Mbit/s pa kar 120).
To seveda bistveno skrajša čas, potreben za montažo, npr. z enega leta na mesec dni za enako veliko centralo, in to ob občutno manjši strokovni ekipi. K učinkovitosti pa prispeva tudi izpopolnjena tehnologija preizkušanja tako, da je centrala srednje zmogljivosti lahko pripravljena za vključitev v promet že v manj kot treh mesecih po pričetku montaže.«
— Centrala EWSD za Domžale je bila dobavljena naravnost iz Siemensove tovarne, v začetku prihodnjega leta pa se bo pričela proizvodnja v Iskri. Kaj lahko pričakujemo?
»Iskra bo sistem EWSD proizvajala po popolnoma enakih kakovostnih in drugih standardih kot Siemens. Najprej bomo začeli izdelovati naročniška in prenosniška stojala in pripadajoče vtične enote. Globina osvajanja se bo postopno večala tako, da bomo v treh, štirih letih osvojili celotno centralo.«
Iskra svojo ponudbo zaokroža v izgradnji kompleksnih digitalnih omrežij, ki
Naš sogovornik Miloš Klemenčič, vodja montažno servisne dejavnosti v nastajajočem mešanem podjetju Iskre in Siemensa.
vsebujejo centrale, prenosne sisteme, optične kable, opremo za povezavo med digitalnimi in analognimi sistemi in drugo. Kako je bilo to težnjo občutiti pri uresničevanju projekta, o katerem se pogovarjava?
—JXjf
„ 4V%
- V
Bli—
Vse komuniciranje s sistemom EWSD poteka prek dveh terminalov oziroma osebnih računalnikov, vključno z meritvami naročniških linij, tako da vzdrževalcem sploh ni treba hoditi k centrali, razen v redkih primerih, ko se pokvari katera izmed vtičnih plošč, ki jo enostavno zamenjajo z novo. Na sliki: Helena Kermauner dela v kontroli in vzdrževanju sistema EWSD v Domžalah.
»Vsekakor smo realizirali dokaj kompleksen posel, ki obsega izgradnjo vozliščne digitalne centrale EVVSD v Domžalah in prilagoditev obstoječe centrale Iskra 58 v sistemu crossbar za povezavo na digitalno centralo. Vzporedno smo zmontirali in vključili v promet končno digitalno centralo Sl 2000 v Mengšu. Seveda pa so bili postavljeni tudi prenosni sistemi za povezavo teh central z omrežjem. Iskra CEO je montirala optični kabel na relaciji Mengeš-Domžale, Iskra Elek-trozveze pa multipleksorje in linijsko opremo za povezavo omenjenih digitalnih central prek optičnega kabla, opremo za digitalno-analogno konverzijo za povezavo med staro in novo centralo v Domžalah in digitalni ra-diorelejni prenosni sistem na relaciji Domža-le-Ljubljana za povezavo centrale EVVSD s tranzitno in glavno centralo v Ljubljani, s tem pa seveda z vsem jugoslovanskim in svetovnim telefonskim omrežjem.
To je bil torej zelo obsežen projekt, ki je zahteval ogromno naporov tudi od organizacije ptt, zlasti zato, ker Iskra tega posla še ni uresničevala v paketu. Podjetje za PTT promet Ljubljana je imelo ločene pogodbe z vsemi tremi Iskrinimi delovnimi organizacijami in je moralo torej opraviti vso potrebno koordinacijo.
Nekaj objektov smo doslej že uspešno realizirali tudi ,na ključ', npr. digitalno centralo Sl 2000 z ustrezno prenosno opremo in optičnim kablom, montirano v kontejnerju na Sko-filjici pri Ljubljani ter digitalno centralo Sl 2000 v Titogradu, skupaj z montažno stavbo in vso ustrezno opremo. S tem smo pridobili dragocene izkušnje za vodenje še zahtevnejših večjih objektov.«
— Kako pa je pri realizaciji projekta sodeloval Siemens?
»Šlo je za prvo centralo EVVSD pri nas, poleg tega pa še nismo imeli usposobljenih dovolj ljudi za vse naloge, zato je bila udeležba Siemensa tokrat relativno velika. Vsa montažna dela so opravili naši strokovnjaki, Siemens pa je zagotovil svojega nadzornika. Napajalne naprave za centralo so v celoti iz Iskrine proizvodnje; montirali in usposobili so jih naši sodelavci. Večji del preizkusa sta opravila Siemensova strokovnjaka, sodelovali pa so tudi strokovnjaki Iskre in ptt, ki so se vključili takoj, ko so končali ustrezno šolanje v Munchnu. Pri tem so si pridobili precej izkušenj za nadaljnja dela in vzdrževanje centrale.«
— Z delovnim dosežkom ste torej zadovoljni?
»Da, zelo, V poskusnem obratovanju se je celotni sistem pokazal kot izredno zanesljiv. Odllično deluje, ni nobenih težav in pripomb. To velja za obe centrali, tako za EVVŠD kot Sl 2000 in za vse prenosne sisteme.
Seveda moram najzaslužnejše sodelavce posebej pohvaliti! Gunter Sadleder, vodja projekta s strani Siemensa za prve štiri centrale EWSD v Jugoslaviji, je izredno precizno in odločno skrbel, da je vse potekalo po planu in opravljal potrebno koordinacijo s Siemensom. Z naše strani so bili najbolj prizadevni: Petar Ščepanovič, vodja montaže EVVSD, Rasto Jakič, vodja montaže napajalnih naprav in Stane Skubic, ki je koordiniral vsa dela kot vodja operative. Omeniti pa je treba tudi dva naša vrhunska preizkuševalca: Engel-
bert Ribič in Marko Sajovic sta veliko prispevala h kvaliteti del v zaključni fazi preizkušanja.«
— Sistem EWSD ima čedalje več kupcev. Kako potekajo dela na drugih objektih?
»V petek, 20. avgusta, smo vključili v poskusno obratovanje že drugo centralo EVVSD in sicer glavno centralo v Mariboru. Končana so montažna dela na tretji — glavni ATC Ravne, kjer že poteka preizkušanje; vključitev je predvidena za mesec oktober. Gradimo pa tudi glavno ATC Subotica.«
Za konec nam na kratko predstavite še splošno stanje v vaši montažno servisni dejavnosti. Je dovolj dela?
»Imeli smo določene težave zaradi pomanjkanja dela; več delavcev je bilo na čakanju. V zadnjem času pa se je položaj zelo izboljšal, ker smo pridobili nekatere dodatne posle, predvsem pri analognih sistemih. Precej ljudi dela tudi v tujini. V Sovjetski zvezi izvajamo dva večja projekta in sicer razširitev mednarodne centrale v Moskvi in razširitev centrale v Erevanu, ter nekaj manjših v sistemu Sl 2000. Pričakujemo pa nadaljevanje izgradnje največje centrale sistema Meta-
conta v Sovjetski zvezi, tako imenovane .oblastne’ centrale v Moskvi. Tu so bila dela namreč začasno prekinjena zaradi okvare klimatskih naprav in težav z električno napetostjo.
Montažno servisna dejavnost je trenutno v fazi prestrukturiranja. Opravili smo precej obsežno reorganizacijo. Operativno dejavnost smo razdelili na tri dele in sicer na analogne centrale, na Sl 2000 in na sistem EVVSD.
Cilj reorganizacije je osredotočenje naše dejavnosti na javne telefonske sisteme, zato smo s 1. septembrom letos vse kadre in aktivnosti za montažo in vzdrževanje zasebnih telefonskih central prenesli v Iskro Servis. Tako že dosegamo večjo profesionalizacijo kadrov in imamo boljši vpogled v rezultate dela. Reorganizirali smo tudi tako imenovane pripravljalne dejavnosti, zlasti tiste službe, ki skrbijo za pripravo objektov, pogojev za začetek montaže,.za spremljanje montažnih del ter za kontrolo in kalkulacije izvedenih del in časov, spremljanje normativov in podobno. V bližnji prihodnosti torej pričakujemo dokaj spodbudne rezultate.«
Kazimir Mohar
. .	"	........ "V	: V"	..
Iskra se je odločila pravilno: digitalni sistem EWSD bo odigral vodilno vlogo v njeni nameri, da se intenzivno vključi v izgradnjo sodobnega jugoslovanskega telekomunikacijskega omrežja.
_________________Razmišljanja o novi Iskrih__________________„
Resnična dilema — korporacija da ali ne?
Razprave o sestavljenem podjetju Iskra so obremenjene na	podjetju prodaja zelo ohlapne okvire združevanja iznad ravni
eni strani s hipertrofiranimi hipotekami preteklosti, pomanjk-	temeljnega gospodarskega subjekta, kar vse skupaj objektiv-
Ijivo ali že kar odsotno stroko (strateški management) ne na	no lahko prispeva k nesmotrni atomizaciji Iskre. V tej optiki je
zadnje pa s patološko nezaupljivostjo do slehernega predloga,	zato dilema ali sestavljeno podjetje ali skupnost podjetij preče ga predlaga kdo drug. Na drugi strani nova zakonodaja o	ozka — že kar napačna, saj je povsem odvisna od »interpreta-
torjev« 200 členov novega Zakona o podjetjih. Ustrezneje je kot kaže dilemo radikalizirati do skrajnosti — Iskra kot klasična korporacija ali manj ali več le mehanični seštevek avtonomnih podjetij? Takšna analiza seveda odgovorov ne najde v Zakonu, najbrž tudi ne v izkušnjah iz dosedanje prakse — še najbolj us-
trezna se kaže primerjava s tujo poslovno prakso in simulacija lastne vpetosti v takšno okolje. Takšen poizkus še toliko bolj opravičuje spoznanje, da Iskra že kar 35% celotne eksterne prodaje ustvari v tujini ter, da bi se ambicije morale gibati kar k polovičnem prihodku Iz delovanja na mednarodnem prizorišču.
Že v uvodu velja opozoriti, da vsakršen poizkus analize sinergič-nih učinkov povezovanja v višje organizacijske oblike, nima prav nikakršnih namenov reducirati prepotrebne tržne izpostavljenosti slehernega gospodarskega subjekta, ki pa terja povsem določeno in oprijemljivo avtonomnost za svoj razvoj. Torej rešitev gre iskati v povezavah takšne narave, ki niso v škodo tržne avtonomnosti in optimizacije podjetij! To pa bi smeli biti tudi edini omejitvi, saj manj ali več emocionalne in zlorabljene sintagme »majhno je (vedno) boljše« ne kaže jemati strokovno preveč zares. Samo tako bodo odgovori zares racionalni in neobremenjeni s provincialno mentaliteto in nepotizmom posameznikov, ki je prva in temeljna ovira oblikovanja Iskre kot sodobne korporacije.
Tenzije združevanja
Vse toerije poslovodstva (mana-gementa) temeljijo manj ali več na treh zvrsteh povezovanja (diverzifi-ciranih) podjetij:
1.	na kapitalskih povezavah
2.	na skupnem informacijskem sistemu
3.	na skupni (enotni) organizacijski kulturi (skupni, smotri, vrednote, motivi, kadrovska politika), itd.
Medtem ko je prva tipično »trda« — hardverska pa sta drugi dve precej bolj »mehki« prvini, ki temeljita na uspešni indoktrinaciji in razumevanju ozadja in smiselnosti združevanja. Pri tem je informacijski sistem najpogosteje le sredstvo za uspešno upravljanje, ki na eni strani nadomešča razpoke, ki kljub vsemu nastajajo tudi pri kapitalskem povezovanju, na drugi strani pa dopolnjuje vrzeli v nečem tako fluidnem kot je notranja kultura.
Vsekakor že površna analiza vseh treh kohezivnih in integracijskih elementov t j. kapitala, informatike in notranje kulture v Iskri kaže na izredno šibkost povezav, ki pa je ni mogoče, ne pojasniti, ne opravičiti z ničemer drugim kot iracionalnim avtarktičnim in zelo subjektivnim malikovanjem lastne majhnosti, ozkosti, »zapiankanosti«. To nima prav nobene zveze s podjetniškimi tveganji in tržno usmerjenostjo, ampak kvečjemu, s slabimi izkušnjami glede povezav v Iskri iz preteklosti. Vsekakor bi ne smele le-te biti vzrok za blokado pametne prenove SOZD Iskra v sodobno, v svet obrnjeno korporacijo, za kar pa je pogoj takoj prenehati iskati rešitve z metodo ekstrapolacije trendov iz
preteklosti, ampak zgolj v povsem novih principih združevanja, ki pa jih tudi nov Zakon ne preprečuje. Nasprotno — čeprav moramo nehati šteti »odprtost« novega zakona za nekakšno veliko vrlino, ker to v resnici ni (prej gre za nedodelanost in ne za fleksibilnost!) pa vendarle ta zakonodaja omogoča raznovrstno tipologijo združevanja različnih resursov. Seveda ne gre za dirigiranje, obvezne povezave, ampak ekonomsko in razvojno pogojene. Res je, da nam bo koncept družbene lastnine iz preteklih desetletij še dolgo delal sive lase, kajti ustvaril je pogoje, da nekateri subjekti znotraj večjih sistemov verjamejo, da je vse »minulo delo« zdaj kar njihov lasten kapital. Takšno sprenevedanje jim umetno dviguje ceno partnerstva (ne tržnega!), ki jo s pridom uporabljajo pri dogovarjanju kaj in kako združevati, saj naenkrat kaže, da vsi subjekti nad ravnijo TOZD ali DO niso v ničemer prispevali dodani vrednosti (DSSS, posebne skupne dejavnosti, Com-merci, itd.).
Oblikovanje Strategij v diverzificinmih poslovnih sislemih
te.
selekcija programov
KORPORACIJSKA ^—optimizacija portfolija RAV1LN -A"	; STRATEGIJA ^ finančne naložbe
'V- spodbujanje notranje <jrg. klime ' ~ strateško krmiljenje
F'
strategije komkuriranja na trgu posamez KOMPETITIVEN A divizij, podjetij, profitnih centrov, itd. STRATEGIJA x
x.(l) difercncijucija (2) cena + stroški (3) žariščna strategija
sl. 1 DVE RAZLIČNI RAVNI OBLIKOVANJA STRATEGIJE
I
I
PODJETNIŠKA IN KORPORACIJSKA STRATEGIJA NISTA ENO IN ISTO! OD NJUNE RAZMEJITVE JE ODVISNA NJUNA KOMPATIBILNOST (ZDRUŽLJIVOST) ALI PA NASTAJA NOTRANJE, NETRŽNO KONKURIRANJE IN ANTAGONIZMI, KI RUŠIJO INTEGRATIVNOST IN KOHERENTNOST POSLOVNEGA SISTEMA!
OPOMBA:
ZDRUŽEVANJE V SISTEM IMPLICITNO NAREKUJE DELNO IZGUBO SAMOSTOJNOSTI IN PONEKOD VIŠJE STROŠKE. OBOJE PA MORAJO ODTEHTATI POZITIVNI UČINKI ZDRUŽEVANJA (VEČJA DODANA VREDNOST)!
NIKAKRŠNA IN NOBENA KORPORACIJSKA NADGRADNJA OBJEKTIVNO NIMA DOLGOROČNE PERSPEKTIVE, ČE POSLOVNEMU SISTEMU NE DAJE KORISTI IN NE NUDI SMOTROV- SKRATKA VKOLIKOR RESNIČNO
NE DODAJA VREDNOSTI!
Tako bo delitev premoženja »za nazaj« precej bolj zahtevno opravilo kot pa seveda združevanje na novih projektih — tako navznoter sistemov (bivših SOZD) kot navzven. Razumevanje vseh teh procesov ni enostavno tudi v tujini, kjer pa so posamezni teoretiki opozorili na pet ključnih protislovij pri združevanju diverzificiranih sistemov v koherentnointegrirane asociacije:
1.	precizna odgovornost ali pluralizem povezav?
2.	natančno planiranje ali podjetniško odločanje?
3.	čvrsto vodenje ali poslovna avtonomnost subjektov?
4.	dolgoročno strateško upravljanje ali kratkoročni finančni efekti?
5.	ostra kontrola in nadzor ali zgolj uresničevanje dolgoročnih ciljev?
Odprava ali bolje povedano vsaj omilitev teh antagonizmov je možna le ob njihovem popolnem razumevanju, konsenzualnem dogo-
varjanju in uspešni inplementaciji v katere izmed znanih tipov upravljanja:
a)	strateško vodenje
b)	strateški nadzor
c)	finančno upravljanje
Pri vseh teh treh teoretičnih modelih ni pomembna le globina, torej stopnja vertikalne ali horizontalne povezanosti poslovnega sistema, ampak je pomemben cilj — optimalno doseganje poslovnih učinkov (rentabilnost vloženih sredstev), izbrana metoda za doseganje tega cilja (finančna kontrola, strateško načrtovanje, strateško nadziranje) pa določa kakšna bo potrebna organizacijska struktura, način planiranja, način vodenja, kriteriji za določanje ciljev in kakšni bodo mehanizmi nadzora, oz. kontrole.
Ne glede na izbran model strateškega krmiljenja združenega« podjetja pa se ni mogoče odreči delegiranju dela svojih »pravic« strateškemu vodstvu podjetja — korpo-
racije, vendar to še ne pomeni, da bi bilo to zaupanje v kakršno koli škodo samostojnosti odločanja. Rešitev: stroga razmejitev pristojnosti in strokovno neoporečno poznavanje narave in bistva korporacijske strategije!
Podjetniška in korporacijska politika nista eno in isto
Eden izmed vodilnih ameriških teoretikov s področja managemen-ta, Michael E. Porter, trdi, da je past nerazumevanja skrita v neprecizni razmejitvi med podjetniško politiko (na ravni enote, profit centra, oz. točneje podjetja!) in korporacijsko politiko (na ravni poslovnega sistema).
Tisto kar naredi sistem več kot le matematični skupek posameznih sestavnih delov je skrito v uspešni artikulaciji korporacijske politike (nekateri avtorji govorijo o politiki, drugi o strategiji in ciljih). Toda, zatrjuje Porter, korporacija ne nastopa kot konkurent na trgu — nastopajo le podjetja, ki tvorijo korporacijo! Torej se konkurenčne strategije oblikujejo na ravni posameznega podjetja in ne na ravni celotne korporacije!
Korporacija — pri tem seveda govorimo o diverzificiranem poslovnem sistemu kar je zelo pogojno
	
4. stran	št. 32., 18. septembra 1989
analogija, ki jo iščemo s SOZD Iskra, s seboj neizogibno prinaša tudi določene dodatne stroške in delno izgubo samostojnosti in neodvisnosti.
Zato je umevno, da dolgoročno ima vsakršno združevanje smisel in sploh možnost za obstoj le če učinki povezovanja (sinergija) nadomestijo, oz. kompenzirajo vse povečane stroške in delno izgubo samostojnosti! Korporacija, ki ne dodaja vrednosti, nima možnosti, ne realne perspektive obstoja!
Nastopa naj torej predvsem kot spodbujevalec notranje podjetniške klime (novi projekti, nova podjetja), kot bančnik (finančni naložbenik projektov in podjetij), selektor programov z namenom optimiranja produktno-regionalnega portfolija korporacije (omejene resurse kaže po jasnih dogovorjenih kriterijih alocirati na tiste projekte, ki zadovoljujejo te kriterije), itd.
Harmonija korporacije in njenih podsistemov pomeni da korporacija doprinaša konkurenčni in razvojni usposobitvi podjetij in obratno — uspešna podjetja krepijo korporacijo!
V	pogojih ekstenzivnega, predvsem pa seveda intenzivnega razvoja tehnologij, globalizacije svetovne trgovine, eksplozije integriranih informacijskih sistemov, decentralizacije procesov vodenja, ni niti malo enostavno analitično ugotavljati kako integrirati disperzirane resurse v kolikor toliko koherenten sistem.
V	pomoč so analitična orodja:
1.	portfolio metode
2.	metode prestrukturiranja
3.	metoda izmenjave znanja
4.	tehnike skupnih dejavnosti.
Preden si ogledamo te metode in
načine merjenja sinergičnih učinkov združevanja je potrebno opozoriti, da vsaka organizacija ni sama zase v vakuumu, ampak da je vpeta v okolje. V Iskri to pogosto lahkomiselno pozabljamo in se ukvarjamo sami s seboj, nato pa smo presenečeni, ko se nekatere rešitve v okolju ne primejo, ne cepijo na pričakovan način — to velja predvsem za tuje okolje. S pospeševanjem — tržnega gospodarstva pri nas pa bo odziv okolja tudi doma pogosto še odbojnejši kot danes.
Porter trdi, da mnogi preprosto ne analizirajo tržnih segmentov, v katere vstopajo, niti cene jceho), ki jo posamezni vstopi terjajo. Posebej ta modnost velja za nekatere ti. HITEČ segmente, ki naj bi bili apriori
»privlačni« ali donosni. Npr. strukturiranost pogosto prinaša presenečenja in razočaranost, zato pa avtor svari, da rešitev tudi ni niti v popolni decentralizaciji, ki bi po mnenju nekaterih avtomatično omogočala fleksibilnost in hitrejšo prilagoditev izzivom turbulentno spreminjajočih se okolj. Nasprotno — decentralizacija še vedno terja koncentracijo resursov pa tudi sicer prihaja do konvergence na nekoč povsem ločenih tržnih segmentih. Tako recimo razvoj tehnologije (zlasti informatike) vse bolj povezuje nekoč povsem nepovezana podjetja ali dejavnosti, širijo se tržne poti, povezovanje narekuje tržne regulati-va, itd.
Sinergija ni nič abstraktnega!
Naš namen ni malikovati učinkovitosti posameznih analitičnih orodij pri artikulaciji korporacijske (ne podjetniške!) politike. Vse 4 tehnike so že znane v poslovni praksi v tujini — prvi dve (portfolio in prestruk-
.... ............ —... drugi ...
(prenos znanja in skupne dejavnosti) pa sta v rabi zlasti tam, kjer obstaja večja prepletenost med podjetij, ki tvorijo nek sistem in se le-ta v poslovni praksi dogovarjajo o obsegu skupnih aktivnosti.
Oglejmo si rajši primer kako natančneje determinirati sinergijo, torej končne učinke združevanja. Sinergija doživlja precej »mačehovski« odnos, saj jo vsi po vrsti poneumljajo, štejejo za nekakšno abstraktno in fluidno filozofsko kategorijo, ne pa za analitično orodje poslovodnega vrha za dosego skupnih poslovnih ciljev. Zato ni nič čudnega, da v diverzificiranih poslovnih sistemih prej prihaja do notranjega konkuriranja, kar samo po sebi ni nič napačnega, če ne gre za nesmotrno zlasti pa nelojalno izčrpavanje znotraj sistema, ne pa navzven, v konkukrenco na trgu.
Tudi sicer ima sinergija Te malo možnosti za uspeh, če v podjetjih, ki tvorijo nek sistem, niso jasno definirane horizontalne povezave — jasna identiteta in poslanstvo korporacije, smotri in smiselnost integracijskih elementov, operacionalizirani mehanizmi stimulacije povezovanja, nedodelane in v pristojnostih nedorečene skupne dejavnosti, itd. Tudi v Iskri je veliko »skrbnikov« za avtonomnost, malo pa je tistih, ki bi skrbeli za integrativnost in kohe-
rentnost sistema, ki pa nikoli ne pride sama od sebe — INTEGRACIJO je treba načrtno urejati, le DEZINTEGRACIJA prihaja praviloma sama po sebi.
Kronski dokaz o možni merljivosti sinergije prinaša študija angleških razisKovalcev, lani objavljena v reviji LONG RANGE PALNNING. Izdelali so model in opravili raziskavo na 1638 ameriških proizvodnih podjetjih. Ta so bila medsebojno iz zelo različnih industrijskih vej — od proizvajalcev trajnih in po-trošnih dobrin široke porabe, proizvajalci elementov in gradnikov, re-promateriala — skratka analogija s heterogenostjo znotraj Iskre, kjer je podobna struktura, je pogojno dovoljena.
Analiza je pokazala, da se učinki povezovanja teh podjetij zelo različno manifestirajo in, daje mogoče dokaj jasno ločiti sinergije, ki izvirajo iz:
1.	skupnega managementa
2.	skupne prodaje
3.	skupne, proizvodno-nabavne povezanosti
4.	skupnih služb.
Tabelarično urejeni podatki na
koncu analize, ki se nanašajo na merjenje odvisnosti, oz. rentabilnosti (ROI = return on investment) med različnimi podjetji znotraj skupnega poslovnega sistema pa je dala več kot presenetljive izide. Zaradi skupnega managementa (!) se donosnost poveča za + 21 %, zaradi skupnih kupcev za 11%, zaradi skupne prodajne službe in skupne proizvodnje je odstotek povečanja odvisnosti statistično zanemarljiv. Presenetljivo pa je, da je vpliv sinergije na donosnost tam, kjer prisegajo na skupno nabavo in skupne naložbe negativen! Tudi v Iskri bi i ti izidi odmevali presenetljivo, saj na učinku sinergije prisegamo ali pa jim oporekamo brez kakršnihkoli analiz in podlage — od nepreverje-nosti elementov povezav do strateško napačnih notranjih povezav pa je le korak!
Izkazalo bi se torej, da preradi o združevanju govorimo na pamet, brez analitičnih podlag in iz »varne« perspektive svojega lastnega vrtička, svoje lastne dolinice — ki ji je trenutno lahko povsem dobro; ko pa temu nebo več tako pa si bo poiskala prvi dosegljivi alibi in krivi bodo (spet!) drugi (SOZD npr.). Toda ta ozkost ni tako tragična kot spoznanje, da naravnost načrtno blokiramo vsako resnejšo pobudo za oblikovanje potrebnih kritičnih mas, ki zlasti na področju RR danes daleč presegajo možnosti vsake
posamezne DO v Iskri. Izgovor bodo nekateri zlahka poiskali v heterogenosti proizvodnega programa Iskre (od kompresorskih motorjev do digitalne telefonije), toda nezdružljivost (»tehnična«) se z uvajanjem informacijskih in fleksibilnih tehnologij zmanjšuje, predvsem pa bi pristajanje na takšna razmišljanja odprlo zares relevantno vprašanje — zakaj pa smo potem sploh skupaj? Očitno se konfliktnost tega vprašanja poglablja, saj so nekateri v Iskri le še zato, ker bi jim odhod iz Iskre bolj škodil kot koristil, sicer pa imajo ali pa si zato močno prizadevajo popolno avtonomnost — za relativno nizko korporacijsko članarino pa še mir! Takšen status dodatno neguje tudi premajhna ambicioznost, da bi iz Iskre naredili moderno evropsko korporacijo, ampak se
defetistično pristaja na Iskro kakršno si želijo posamezniki.
Organizacijska struktura le sredstvo za dosego cilja
Dejstvo je, da v Iskri takšnega managementa, ki bi zagotavljal merljivo sinergijo (še) nimamo nikakor ne sme biti opravičilo na vdano defetistično pristajanje na status quo, na popuščanje zakompleksa-nim lokalnim avtoritetam. Vse to je le v prid nezvezni atomizaciji Iskre tudi tam, kjer to dolgoročno zelo usodno in škodljivo in nima nobene zveze z Iskro, odprto v Evropo, v svet. Takšnim »veljakom«, ki tudi ob tehtnih argumentih ne vidijo smisla korporacijskega združevanja, lahko zaželimo uspešno plovbo izven Iskrinih tokov — brez obsojanja in anatemiziranja, brez ožigosanj. Iskra jutri mora biti drugačna od tiste včeraj ali celo danes. Bolj bomo to razumeli, prej bomo oblikovali Iskro kot moderno evropsko korporacijo s strateškim poslovodstvom, s katero bomo del Evrope in ne katere izmed majhnih, vase zaprtih slovenskih dolinic in far.
Zato je hlastanje po takšni ali drugačni organizacijski strukturiranosti nesmiselno početje, ki ga mora zamenjati kvalitativna prenova Iskre v sodobno korporacijo z jasno postavljenimi cilji in identiteto, ki jim bomo šele pozneje lahko dodali res povsem ustrezno fizionomijo. Mehanizmi, ne združenega, ne sestavljenega podjetja ne nudijo avtomatizma, ki je skrit le v korporaciji sodobnega tipa.
Brane Gruban
	
št. 32., 18. septembra 1989	5. stran
!___Iskra Commerce, Avtomatika______
Padec prodaje po ukrepih ZIS
Ukinitev brezobrestne kreditne prodaje in napovedanega meničnega poslovanja ter posledice teh ukrepov so bile osrednje teme prvega dne konference direktorjev Iskrinih predstavništev v Jugoslaviji. Drugi dan je bila v središču pozornosti problematika Avtomatike, v zvezi s čemer so vodilni delavci Iskrinih filial poudarili, da mora mreža v tem trenutku prav zato nameniti še večjo pozornost prodaji izdelkov Avtomatike.
Ukinitev brezobrestnih posojil in prodaje na čeke sta precej zdesetkali prodajo na jugoslovanskem tržišču. Padec je najbolj očiten pri širokopotrošnem blagu, zanimivo pa je, da ga trgovci enako občutijo v vseh delih Jugoslavije. Ker smo se v Iskrinih trgovinah takšne negotovinske prodaje že doslej izogibali, nas ti ukrepi zvezne vlade niso prizadeli.
Nelikvidni smo torej na vseh ravneh, banke nimajo denarja, družbeni sektor nima denarja, »suhi« smo tudi »navadni« kupci, temu ustrezen pa je tudi plačilni promet. Le-ta je najbolj kritičen v nerazvitih delih države.
Direktorji Iskrinih predstavništev so ob tem opozorili, oziroma izrazili bojazen, da bo napovedana ukinitev meničnega poslovanja, ukinitev t. i.jugomenic — rok je
1.	oktober — povzročila na tržišču še hujše probleme.
Medtem pa se polnijo tovarniška in trgovinska skladišča, investicije so praktično minimalne, tako da položaj nikakor ni rožnat. Eden izmed dogovorov konference je bil razumljivo ta, da mora Iskra Commerce preko svoje mreže še okrepiti pritisk na tržišče in tako zadržati vsaj dosedanje tržne deleže, kar pa vsekakor ne bo lahko. Zlasti ne tam, kjer še vedno
vlada nacionalna evforija.
Seveda je beseda na konferenci nanesla tudi na terjatve. Povečale so se predvsem v nerazvitih delih države, vzroka pa sta v finančni nedisciplini in pa dejanskem pomanjkanju sredstev.
Zaradi nezavidnega položaja v Avtomatiki se je Iskra Commerce odločila, da bo drugi dan konference prav v tej delovni organizaciji, s katero ima IC tudi sicer izredno dobre poslovne odnose.
Predstavniki Avtomatike so direktorje Iskrine filialne mreže seznanili s trenutnim položajem in pa načrti tega kolektiva v prihodnje. Enoten sklep konference je bil, da mora Iskra Commerce nameniti še večjo pozornost prav prodaji izdelkov Avtomatike ter tako v okviru svojih možnosti in moči pomagati iz krize tudi temu delu Iskre.
Lado Drobež
Iskra Commerce — CEO
Zlata medalja na sejmu v Leipzigu
Iskrin Center za elektrooptiko in vzhodnonemški kombinat Carl Zeiss sta za skupni mikrokirurški oftamo-loški laser prejela zlato medaljo jesenskega leipziškega sejma.
Čeprav smo Iskraši sodelovali na pravkar končanem splošnem jesenskem mednarodnem sejmu v Leizigu (bil je od 3. do 9. septembra) le z informativno pisarno, pa smo na njem dosegli izredno lep in odmeven uspeh — zlato medaljo za napravo za očesno mikrokirurgijo, priznanje, ki ga uprava sejma podeljuje vrhun-
skim tehničnim in tehnološkim dosežkom. Tako imenovani MOL-OI sta skupno izdelala Iskrin Center za elektroooptiko — avtorja tega dela sta Jože Žakelj in Boris Vedlin — in ugledni proizvajalec iz Jene Carl Zeiss. Iskraši iz Stegen so prispevali lasersko glavo in elektroniko, vzhodnonemški kombinat pa špranjsko svetilko.
Kot že rečeno, smo se Iskraši za razliko od spomladanskega sejma, na katerem že po tradiciji sodelujemo z večjo stojnico, tokrat predstavljali v informativni pisarni, nagrajeno napravo pa je v svojem paviljonu razstavljal Carl Zeiss.
Tam je bila tudi slovesnost ob podelitvi zlate medalje. S strani vzhodnonemškega partnerja sta se je med drugimi udeležila tudi generalni direktor kombinata prod. dr. Biermann in vodja razvojnega centra v tem kombinatu ing. Nord-wig, z Iskrine strani pa sta ob odsotnosti Jožeta Žaklja medaljo prevzela direktor Iskrinega predstavništva v Berlinu Marjan Japelj in pomočnik direktorja tržnega področja SEV v Iskri Commerce in vodja trženja z Nemško demokratično republiko Bojan Verbič.
LD
Iskra Commerce, Servis, MSO, Kibernetika, Avtoelektrika, CEO
Pred otvoritvijo Poslovno-servisnega centra v Beogradu
Dvajsetega oktobra, na dan osvoboditve mesta bo Iskra v Beogradu odprla novi Poslovno-servisni center. Stavba, ki je tik pred dograditvijo, zdaj potekajo le še zaključna dela, meri nekaj nad 6000 kvadratnih metrov, v njej pa bodo imele prostore Iskra Commerce, Servis, Montažno-servisna organizacija, Kibernetika, Avtoelektrika in Center za elektrooptiko. V Beogradu je Iskra doslej »vedrila« na številnih, predvsem dragih najemnih lokacijah, z otvoritvijo novega centra pa bo lahko pod eno streho opravljala domala vse komercialno-servisne aktivnosti za področje beograjskega predstavništva.
Uresničuje se dolgoletna želja Iskrašev, da bi končno v Beogradu le imeli dostojne prostore za predstavniško, trgovsko-komercialno in servisno dejavnost. Te dni namreč potekajo še zadnja, lahko bi rekli kar olepševalna dela v novem Iskrinem Poslovno-servisnem centru, lepi in ugledni stavbi na prostoru nedaleč od železniške in avtobusne postaje in v neposredni bližini znanega hotela Bristol.
Odločitev, da mora Iskra dobiti v Beogradu sebi dostojne prostore, je »visela v zraku« vrsto let, gotovo najmanj desetletje, na dokončen sklep o tej naložbi pa so vplivali predvsem precejšnja razdrobljenost že tako pogosto neustrenih prostorov po mestu — prav zdaj domujemo na desetih lokacijah — vse te prostore in delavnice pa imamo v glavnem v najemu, kar seveda še kako povečuje poslovne stroške.
Med vsemi sta bila najbolj utesnjena Iskrino predstavništvo in servisna dejavnost; prvo seje stiskalo v sicer na zunaj izredno lepi stavbi na Obiličevem vencu, torej v najstrožjem središču mesta, Iskrini beograjski serviserji pa so bili vsa ta leta prisiljeni vsake toliko časa pospraviti šila in kopita ter se seliti z
lokacije na lokacijo. In prav serviserji se kot prvi že te dni selijo v novo stavbo, ki jo bomo sicer slovesno izročili namenu dvajsetega oktobra, torej na dan osvoboditve Beograda.
Commerce in Servis sta začela zbirati dokumentacijo za novo poslopje pred dobrima dvema letoma, naročila sta tudi pripravo idejnega projekta in vsega drugega, kar je bilo potrebno za gradnjo, sama gradnja pa se je začela konec maja lani. Že takoj ob odpiranju gradbene jame so izvajalci del pod vodstvom in nadzorom firme Progres iz Beograda — sedež ima v Slovenj Gradcu — naleteli na velik problem talne vode in starih temeljev. Potrebno je bilo spremeniti nekaj načrtov, končno pa je gradnja stekla septembra lani. Gradnja je torej potekala razmeroma hitro, razveseljivo pa je tudi to, da so dela opravljena kakovostno in da se nam poslovnih prostorov, tako kot doslej, v prihodnje nebo treba sramovati. Ob tem velja še zapisati, da je pri gradnji sodelovalo nad 30 podjetij iz vse Jugoslavije, kot investitorji pa smo imeli Iskraši tudi precejšnjo pomoč predstavnikov Občine Savski venac, torej občine, v kateri stoji Iskrin center.
O sami lokaciji morda samo še to, da bodo po urbanističnem načrtu že v kratkem preselili obe bližnji postaji, železniško in avtobusno, tako da postaja to območje, imenujejo ga tudi Sava mala, ponovno beograjski poslovni center, kar je pred drugo svetovno vojno že bil. Sentimentalnost nekaterih za starimi prostori na Obiličevem vencu je torej odveč.
Novi Iskrin Poslovno-servisni center, za zdaj je to še vedno delavni naziv objekta, meri, kot že rečeno, nekaj nad 6000 kvadratnih metrov. V kletnih prostorih je veliko parkirišče, pritličje pa je nekako razdeljeno na tri dele: vhodni del, torej glavni vhod v stavbo, ki ima manjšo avlo z recepcijo za stranke in preglednimi tablami, srednji del je zavzela prodajalna, tretji del pa je sprejemnica za servis. Prodajalno bosta sestavljala dva dela — večji bo trgovski lokal z lično pa tudi veliko izložbo in prodajnimi pulti, manjši del pa bo zavzela stalna razstava Iskrinih izdelkov, predvsem polprofesionalnih in profesionalih, osrednji del pa bo namenjen predstavitvi novosti iz iskrinega proizvodnega programa. Seveda bodo na tem razstavnem prostoru na voljo tudi
vsi komercialno-tehnični prospekti. Za prodajalno, v notranjosti stavbe, je tudi manjše priročno skladišče.
Servisna sprejemnica na nasprotni strani stavbe kot je glavni vhod, bo približno tako urejena kot je v centralnem servisu v Rožni dolini v Ljubljani.
Prvo nadstropje centra zavzemajo servisne delavnice in drugi prostori za DO Iskra Servis, med njimi tudi za vodstvo. Prostori so, razumljivo, lepi, svetli in zračni, tudi dobro opremljeni, tako da lahko rečemo, da se za Iskrine beograjske serviserje, seveda ne samo za njih, začenja v novi stavbi novo življenje. To lahko vsekakor trdimo tisti, ki dobro poznamo dosedanje selitve in vedritve naših tamkajšnjih serviserjev.
Drugo nadstropje si delita Iskra Commerce in Montažno servisna organizacija, tretje pa je skoraj v celoti namenjeno predstavniški dejavnosti, nekaj pisarn pa so, glede na soudeležbo v gradnji, zavzele Kibernetika, Avtoelektrika in Center za elektrooptiko.
Četrto nadstropje predstavljata dva ločena dela. V prvem so sejna dvorana in nekaj manjših sob za zastopniško dejavnost, v drugem pa bodo prostori za prehrano zaposlenih ter manjši kotiček za pogostitev poslovnih partnerjev.
Kaj naj še zapišemo o novi Iskrini pridobitvi? Morda to, da je stavba vsekakor lepa in funkcionalna, čeprav ni razkošna, ter sodobna, z njo pa bodo skoraj vsi beograjski Iskraši dobili odlične pogoje za delo, s tem pa tudi za doseganje še boljših poslovnih rezultatov.
Lado Drobež
Za starim Iskrinim beograjskim predstavništvom na Obiličevem vencu se nekaterim še vedno kolca, čeprav ni več naš in smo denar od prodaje porabili za gradnjo novega Poslovno-servisnega centra.
Notranjost pa tudi okolica nove Iskrine stavbe v Beogradu sta potrebna le še nekaj »kozmetičnih« posegov, medtem pa se nekatere dejavnosti, prvi so bili serviserji električnih ročnih orodij, že selijo v novi center.
Iskra Elementi
Seminar firme Multicomponents GmbH o finski montaži elektronskih elementov
Površinska montaža elektronskih elementov po svetu vse bolj izriva s trga klasično montirane sklope in podsklope. Bolj kot se približujemo prelomu desetletja, bolj se uresničujejo napovedi, da se bo v začetku devetdesetih let proizvodnja elementov prevesila v korist površinske montaže. Optimistične napovedi za razvoj te tehnologije izpred dobrih treh let se sicer niso v celoti uresničile, vendarle pa je čutiti, da bo pri uvajanju tehnologije površinske montaže v naslednjih letih šlo zares. V trendih razvoja na svetovnem trgu s precejšnjo prednostjo vodi Japonska, sledi pa ji Amerika. Evropa je prisiljena sprejemati izzive svojih tekmecev.
Z namenom približati to novo tehnologijo jugoslovanski strokovni javnosti sta Iskra in Strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale 5. in 6. septembra v Iskrini poslovni stavbi organizirala seminar o površinski montaži elektronskih elementov. Vsebinsko ga je pripravila nemška firma MULTICOMPONENTS Gmbh iz Numberga. Organizacijo seminarja je vodil Alojzij Keber iz Iskre Elementi, ki nam je o vsebini in poteku seminarja povedal:
»Glavni poudarek seminarja je bil namenjen nanosu past in lepil na ploščice tiskanega vezja in spajkanju, vendar se je predava-
telj Gerhgrd Reusch v svojem izvajanju dotaknil tudi nekaterih drugih tehnoloških korakov pri opremljanju ploščic tiskanih vezij. Poslušalci, ki so prišli iz vse Jugoslavije so na ta način dobili široko paleto tehničnih in tehnoloških informacij o površinski montaži. Obiskovalci so si lahko ogledali še praktični prikaz avtomatske montaže elektronskih elementov na demonstracijskem polagal-nem avtomatu.
Kot zanimivost naj omenim, da sta se seminarja udeležila tudi predstavnika firme Vi-bratec GMBH iz Dunaja, ki sta med udeleženci skušala najti odjemalce za svoj pro-
gram elektronskih elementov za površinsko montažo. Svoj prispevek so pripravili tudi predstavniki Iskre Elementi, ki so udeležence na kratko seznanili s svojimi proizvodnimi programi elektronskih elementov.
Med 130 udeleženci iz vse države jih je bilo 60% iz Iskre, kar kaže na sicer razveseljivo sliko zanimanja Iskrinih strokovnjakov za to novo tehnologijo. Manj razveseljivo pa je bilo pomanjkanje tehtnih vprašanj, ki bi vzpodbudila razpravo in tako prispevala k še boljšemu pretoku znanja med predavateljem in udeleženci in med udeleženci samimi. Zanimivo bi bilo raziskati ozadje ocene, ki jo je dal eden izmed poznavalcev tovrstne pro-
blematike. Trdil je namreč da je za pomanjkanje pravih vprašanj krivo predvsem (ne)-dogajanje na področju SMT pri nas.
Udeleženci, ki pri svojem delu uporabljajo nemški jezik, so prejeli seminarsko gradivo na seminarju, firma M uiti Components pa bo razposlala gradivo v angleščini v roku dveh mesecev. Udeleženci so prejeli tudi katalog firminih proizvodov, ki zajema predvsem opremo za SMT.
V zaključnih razmišljanjih lahko ugotovimo, daje seminar uspel in daje za udeležence pomenil koristno akcijo, kakršnih si v bodoče želimo še več.
I.	S.
Isk^Nta
. r-
y ■■ ■
: L,


IZOBRAŽEVALNI CENTER DELTA
bo v septembru in oktobru 1989 organiziral naslednje tečaje s področja informatike in usposabljanja za delo z računalniki:
Izobraževalni center Delta, Kidričeva 7, 65000 NOVA GORICA, tel. 065/23-812, fax.: 065/23-841, tlx: 34-372.
KODA	NAZIV TEČAJA	TRAJANJE	DATUM IZVEDBE
	INFORMATIKA		
ASA02	Uvod v strukturirano programiranje	5	25. 9.89
ASA04	Planiranje in vodenje informacijskih sistemov	5	25. 9.89
ASA05	Planiranje informacijskih sistemov	5	16. 10. 89
ASA07	Strukturirana sistemska analiza	5	2. 10. 89
ASA08	Snovanje podatkovnih modelov	5	25. 9.89
ASA12	Strukturirana zasnova programa PROGRAMSKI JEZIKI	5	9. 9.89
ADA01	Osnove programiranja v FORTRANU	5	2.10. 89
ADA03	Osnove programiranja v COBOLU	5	2.10. 89
ADA07 ADM04	Osnove programiranja v jeziku C Posebnosti COBOLA 81 na DZM	5 5	9. 10. 89 16. 10. 89
ADV02	Posebnosti COBOLA na D/V INFORMACIJSKA ORODJA	5	2. 10. 89
APA03	ORODJA IDA	10	25. 9.89
APA04	Skrbništvo IDA BAZE	5	16. 10. 89
APA06	Metodologija izgradnje inf. sis. z uporabo orodja ORACLE	5	9.10. 89
APM02	Podatkovne strukture na zunanjih medijih in RMS na D/M	5	25. 9.89
APV01	Generator aplikacij AGP na D/V	5	9. 10. 89
APV02	Podatkovne strukture na zunanjih medijih in RMS na D/V OPERACIJSKI SISTEM DELTA/M	5	2. 10. 89
ABM01	Osnove operacijskega sistema D/M	5	2. 10. 89
ABM02	Arhitektura računalnikov D/M in zbirni jezik	5	25. 9.89
ABM03	Uporaba sistemskih komponent D/M v zbirnem jeziku	5	9. 10. 89
ABM04	Tečaj za operaterje na sistemu D/M	5	16. 10. 89
ABM05	Ukazni jezik in pomožni programi na D/M OPERACIJSKI SISTEM DELTA/V	5	25. 9.89
ABV01	Osnove operacijskega sistema D/V	5	25. 9.89
ABV01	Osnove operacijskega sistema U/v	5	16. 10. 89
			
8. stran —		ti			št. 32., 18. septembra 1989	
ABV02
ABV05
ABV08
ABV08
ABU01
ABU05
AKA01
AKA02
Ukazni jezik DCL Zbirni jezik na D/V
Upravljanje operacijskega sistema D/V Upravljanje operacijskega sistema D/V
OPERACIJSKI SISTEM UNIX IN SORODNI OPERACIJSKI SISTEMI
Osnove operacijskega sistema UNIX
Ukazni jezik in sistemska orodja operac. sistema UNIX
KOMUNIKACIJE
Uvod v računalniške komunikacije Računalniške mreže DELTA
9. 10. 89 9.10. 89 25. 9.89 16. 10. 89
2. 10. 89 16. 10. 89
25. 9.89 9.10. 89
IZOBRAŽEVALNI CENTER DELTA
Izobraževalni center Delta, Prušnikova 74, LJUBLJANA-ŠTENTVID, tel.: 061/51-086, fax.: 061/328-887, tlx.: 31-366.
KODA
NAZIV TEČAJA
TRAJANJE
DATUM IZVEDBE
INFORMATIKA
ASA08	Snovanje podatkovnih modelov
OPERACIJSKI SISTEM DELTA/M
ABM01	Osnove operacijskega sistema D/M
ABM02	Arhitektura računalnikov D/M in zbirni jezik
OPERACIJSKI SISTEM MS-DOS
ABD01	Osnove računalnika z MS-DOS
ABD02	MS-DOS in pomožni programi
UPORABNIŠKE APLIKACIJE NA MS-DOS
AFD03	Baze podatkov z dBASE IV
AFD06	PC pri poslovnem odločanju
UPORABNIŠKE APLIKACIJE NA PARTNERJU
AFCl 7	' Naše poslovanje na Partnerju
UPORABNIKI IN INFORMATIKA
ANA08	Informatika za vodstvene delavce
Za vse dodatne informacije nas pokličite
VABLJENI!
5
5
2
5
.5
3
9. 10. 89
25. 9.89 16. 10. 89
2.10. 89 16. 10. 89
2. 10. 89 9. 10. 89
2. 10. 89
9, 10. 89
	
št. 32., 18. septembra 1989	9. stran
Ukrepi za sanacijo gospodarskega položaja Iskre Avtomatike sprejeti
V zadnji, 31. številki glasila Iskra smo obširneje poročali o osrednji temi 3. zasedanja delavskega sveta delovne organizacije Iskra-Avtomatika, z dne 4.9.1989, v okviru katere so bili delegati seznanjeni s težkim gospo-darsKim položajem v delovni organizaciji in s pisnim materialom Ukrepov za sanacijo gospodarskega položaja v Avtomatiki. Omenjeno gradivo je skupaj s sklepi kolegija direktorjev delovne organizacije, ki so bili sprejeti na skupnem sestanku z vodstvom SOZD Iskra v torek 5. 9. in dopolnjeni 11. 9., predstavljalo osnovo za razprave v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti in za sprejem sklepov na delavskih svetih TOZD, ki so potekali v preteklem tednu. Kot je bilo večkrat poudarjeno, predstavljajo omenjeni ukrepi za sanacijo v položaju, v kakršnem se nahaja Avtomatika, realno osnovo, izhodišče za prečiščenje in regeneracijo programov in ureditev že močno omajanih notranjih odnosov, kar je potrdilo tudi vodstvo SOZD Iskra in dosedanji razgovori, ki so bili opravljeni z upniki, Dan pred zasedanjem delavskega sveta je do ukrepov zavzela pozitivno stališče tudi konferenca osnovnih organizacij sindikata, z dodatnim priporočilom, da naj se nadaljnje operativno izvajanje nalog iz programa opredeli z roki in nosilci nalog. Istočasno je zavzela tudi negativno stališče do zahteve za predčasno razrešitev glavnega direktorja in njegovih pomočnikov, saj so bili delegati enotnega mnenja, da je vodstvo delovne organizacije dolžno, da izvede celotno realizacijo programa ukrepov za sanacijo gospodarskega položaja Avtomatike. In kakšni so bili sklepi delavskega sveta delovne organizacije: — Delavski svet delovne organizacije sprejema ukrepe za sanacijo gospodarskega polo-
žaja Avtomatike z dne 1. 9. 1989 (vključno z zaključki) in predlagane sklepe-ukrepe kolegija direktorjev z dne 5. 9. 1989 oz. 11. 9.1989.
— Za operacionalizacijo sklepov z dne 5.9. oz. 11.9.1989 v razmerju do TOZD Sistemi se zadolžita gl. direktor DO in direktor TOZD.
— Za izvedbo ukrepov so zadolženi glavni direktor in njegovi pomočniki ter vsi direktorji TOZD.
— Pri izdajanju odločb o imenovanju predsednikov oz. skupin, vključno s kriznim štabom za nabavo, naj glavni direktor preveri primernost članov skupin in teamov ter jih po potrebi zamenja, upoštevaje njihovo strokovnost in dosedanjo uspešnost pri delu.
— Delavski svet ni sprejel zahteve glavnega direktorja delovne organizacije in njegovih pomočnikov, da se jih predčasno razreši.
Kljub temu, da se praktično z dnem sprejema sLepov začnejo izvajati ukrepi za sanacijo, pa je za delovno organizacijo kot celoto izredno pomembno, da dokonča začeti postopek za spremembo poslovne organiziranosti. T ako bodo 20. t. m. ponovljeni referendumi v TOZD Trženje, TOZD Razvojni inštitut in TOZD Avtomatske naprave o predlogu Samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije. Kajti le pozitivni izidi referendumskega odločanja bodo skupno z striktnimi izvajanji ukrepov omogočili rešitev še zdravih delov Avtomatike.
Š. D.
Iskra Avtomati^
Konferenca vtilstev regionalne in produktne prodaje
Dne 6. 9.1989 se je del redne kvar-talne konference direktorjev filial odvijal v prostorih DO Avtomatike. V dogovoru med vodstvi obeh DO je bilo tej branži zaradi dokaj težke situacije namenjeno nekaj vec časa, saj bo morala levji delež pri reševanju sedanjih težav prispevati prodaja, tako regionalna kot produktna. Gre za pomembno nalogo ohranitve programov, ki so tržno verificirani kot tudi za jasno opredelitev realnih tržnih možnosti, od česar je odvisna odločitev o bodočih kapacitetah (proiz-vodno-tehnoloških, razvojno-tržnih in poslovno-logističnih) in nadaljnji usmeritvi razvoja programov ob zahtevi po minimalni rentabilnosti programov na vloženi kapital. Konferenci v Avtomatiki so prisostvovali: glavna direktorja obeh DO, vodstvo TPJ v IC z direktorji vseh 15 filial v Jugoslaviji in vodstvo Trženja z direktorji prodaj posameznih programov.
Glede na cilj konference, ki je bil poleg prikaza dejanskega stanja v DO Avtomatika vsem, ki se ukvajrajo s trženjem njenih proizivodov, predvsem dogovor o tem KAJ, KOLIKO in KAKO bomo tržili do konca leta, v letu 1990 in v bodoče je bila predhodno dogovorjena obravnava sledečih tem:
1.	Trenutna situacija v DO Avtomatika, ukrepi in cilji
2.	Tržni vidik za programe v DO Avtomatiki
3.	Ocena tržne situacije in stališča
4.	Akcije za realizacijo ukrepov in dosego ciljev
Glavni direktor Pirc je v uvodu navedel nekaj podatkov, ki karakterizirajo sedanji trenutek v DO Avtomatika
—	izguba ob polletju je znašala 85 mrd din in se z vsakim dnem povečuje
—	glede na izpad naročil v preteklem obdobju in realno oceno prodajnih možnosti do konca leta in v letu 1990 smo soočeni z resnim problemom viška kadrovskih kapacitet (v celotnem poslovnem procesu), in sicer cca 500 delavcev na Stegenskem kompleksu (brez TOZD-a Sistemi) in cca 260 delavcev v Novem mestu
—	nelikvidnost oz. nesolventnost posameznih TOZD že resno ogroža proizvodni proces oz. proizvodnjo že prodanega blaga, s čimer ogroža obstoj tudi sicer tržno preverjenih programov
V takih pogojih se je DO Avtomatika opredelila za uvedbo stečajnega postopka v 3 TOZD — to je v Avtomatskih napravah, Napravah za energetiko in TENEL-u, s poglavitnim ciljem očiščenja programov in prilagoditev vseh vrst kapacitet realnim prodajnim možnostim. Z upniki že tečejo razgovori o konverziji njihovih kratkoročnih kreditov v naložbe v tržno verificirane programe. Vzporedno s tem tečejo aktivnosti tudi na področju reorganizacije Avtomatike, katerih cilj je oblikovanje dolgoročno poslovno uspešnih podjetij. Reorganizacija naj bi šla v tej smeri, da bi Elementaši, TENEL in Stegenski kompleks predstavljali tri zaokrožene podjetniške celote, znotraj njih pa bi se oblikovali t.i. profitni centri.
čeprav bi bilo za prodajno funkcijo idealno, da bi delovala čimbolj neobremenjeno in se v celoti posvetila trgu oz. poglobljenim tržnim analizam, pridobivanju naročil in iskanju idej za uvajanje novih programov, to seveda ni mogoče, Ravno v tem trenutku je na tržni funkciji večji
del bremena za ozdravitev, kar terja bistveno večje angažiranje, strokovnost in polno odgovornost za vse odločitve.
Kot izhodišče k obravnavanim temam na konferenci so bile pripravljene analize s področja prodaje v obdobju 1986 — 1990, ki kažejo sledeče:
—	v primerjavi z letom 1986 se je prodaja (gledano v globalu za celo DO) na domačem trgu prepolovila, v izvozu se je zmanjšala za cca 11 % točk, kar pomeni, da se je skupna prodaja znižala za tretjino
—	na domačem trgu največji padec prodaje beležimo ha t.i. sistemskih programih in profesionalnih napravah, kjer se raven prodaje v primerjavi z letom 1986 giblje od 30% na programu industrijske avtomatiziacije do 65% na programu zaščite objektov.
Manjši padec prodaje beležimo na t.i. serijskih izdelkih oz. širokopotrošnih izdelkih in izdelkih za reprodukcijo (raven prodaje glede na leto 1986 se giblje od 57% na napajalnih napravah do 87% na programu varjenja)
—	medtem ko so se cene na domačem trgu (po uradnih podatkih) v obdobju 1986—1990 povečale za več kot 100%, cene izdelkov elektroindustrije pa celo za več kot 130-krat, so se cene izdelkov DO Avtomatike povečale med 7648 in 12000%. Izjema so le napajalne naprave, kjer so cene izdelkov iz širokopotrošnega dela programa sledile inflaciji oz. jo presegle
—	struktura prodajnih kanalov se v analiziranih 4 letih ni bistveno spremenila, kar nas navaja k zaključku, da se tudi tržišče in naša ponudba nista bistveno spremenila
—	analiza prodajnih pogojev, ki smo jih in ki jih nudimo pri plasmanu naših izdelkov, kaže, da jih v analiziranem obdobju nismo slabšali oz. smo jih izboljševali, kar pa nam ob sedanji ceni kapitala že močno ogroža ekonomiko posameznih skupin izdelkov in nas sili v spremembo prodajnih poti in prodajnih pogojev. Te spremembe imajo seveda lahko tudi negativne posledice in zaradi tega zahtevajo polno odgovornost in strokovnost
—	na posameznih regionalnih področjih seje prodaja več kot prepolovila, kar velja predvsem za regije, ki so finančno klonile (Skopje, Titograd, Reka itd.) Najkonstantnejši odjem beležimo na področju filiale Tuzla, kar je posledica spleta dveh okoliščin — tu locirane industrije in trdnega položaja Iskre na tem segmentu kot posledica angažiranega dela tukajšnjega predstavništva.
Vsi ti pokazatelji v precejšnji meri pojasnjujejo rezultate in sedanjo sitaucijo v DO Avtomatika, ki jo je uvodoma prisotnim pojasnil glavni direktor Pirc. Ob navedenem zmanjšanju obdobja bi težko bilo drugače. Vendar pa se ob tem moramo vprašati, ali je bilo tako zmanjšanje prodaje neizbežno oz. kaj lahko in moramo storiti, da se trend obrne.
Iz razgovora, ki se je razvil kot iskanje odgovora nato vprašanje, lahko zaključimo, daje poleg objektivnih okoliščin kot je drastično zmanjšanje investicij na domačem trgu, ki je s
časovnim zamikom vplivalo tudi na plasma izdelkov za reprodukcijo in bistveno znižanje kupne moči prebivalstva, ki se odraža v zmanjšanju plasmana širokopotrošnih izdelkov prisotnih tudi cela vrsta subjektivnih vzrokov, med katerimi so bili poudarjeni sledeči:
—	premajhna prisotnost na trgu v smislu stalne aktivne obdelave potencialnih kupcev tako zaradi tekočega odjema izdelkov kot zaradi vzbujanja novih potreb. Razlog je tako v premajhni iniciativi filial kot tudi v prepočasni ali povsem odsotni odzivnosti branže
—	prepočasno odzivanje branže (razvoja in proizvodnje) na zahteve posameznih segmentov trga v zvezi s prilagoditvijo naprav specifičnim zahtevam (npr. varjenje v ladjedelništvu, industrija itd.
—	nedokončan razvoj izdelkov, s katerimi smo zaminirali kupce in vzpodbudili konkurenco, ki je pobrala velik del trga (napajanja, industrija)
—- nekonkurenčnost, predvsem cenovna, s katero smo prav tako vzpodbudili proizvodnjo sličnih izdelkov pri ostalih proizvajalcih ali celo porabnikih naših izdelkov (elementi, napajanja, itd.)
—	neelastičnost naše ponudbe (česar sami nismo proizvajali oz. izvajali, enostavno nismo nudili)
—	občasna odsotnost z domačega trga zaradi izvoznih poslov oz. neustreznega tretiranja domačega trga
—	nesposobnost Iskre (IC bi se tu moral pojaviti kot koordinator) pri odzivanju na kompleksne potrebe kupcev
—	nudenje sličnih izdelkov s strani več branž v okviru Iskre, s čimer poleg ostalega begamo regionalno prodajo in delamo zmedo na trgu
—	premajhna aktivnost regionalne prodaje, (v smislu širine oz. spektra aktivnosti, ki jih izvaja), kar je po mnenju branže tudi posledica nedorečene organiziranosti oz. odgovornosti (ak-vizicija oz. predstavništvo in trgovina)
—	pogosta menjava kadrov v branži (na vseh ravneh predvsem pa na vodstvenih in vodilnih), tudi v sferi prodaje, kar na eni strani vnaša nesi-gurnost pri naših kupcih na drugi strani pa ne omogoča vzpostavitve tesnejših vezi med izvajalci regionalne in produktne prodaje, kar je tudi eden od pogojev za dobre rezultate
—	premajhna prisotnost odgovornosti za ne-tto učinek prodaje pri izvajalcih regionalne prodaje, kar se odraža tako v pritiskih na zniževanje cen, izboljševanju prodajnih pogojev, usmerjanju prodaje preko dražjih prodajnih kanalov itd., kar vse bremeni izdelek oz. v primeru, da so vsi stroški prenešeni v prodajno ceno, povzroča, da je artikel (po »krivdi proizvajalca«) cenovno nekonkurenčen
—	itd.
Vsi navedeni subjektivni dejavniki seveda dajejo prostor za povečanje obsega prodaje kot tudi njene rentabilnosti, če jih bomo odpravili.
Direktorji prodajnih programov DO Avtomatike so prezentirali svojo obstoječo in bodočo ponudbo kot tudi svoje predloge glede obdelave trga in same organizacije produktne prodaje. S strani regionalne prodaje ponudba (gledano v globalu) m bila zavrnjena kot neustrezna za obstoječe tržišče vendar pa bo rezultate prinesla le, če bodo odpravljeni vsi (ali vsaj večina) vzrokov, ki so sedaj povzročali manjši odjem od načrtovanega. Tudi kupce, ki smo jih praktično izgubili, lahko ponovno pridobimo s primerno obdelavo, predvsem pa z novimi izdelki. Če želimo uspešno tržiti, moramo preskočiti nekatere ovire, ki so nas do danes zapirale v ozke meje lastne, pogosto nekonkurenčne proizvodnje. Česar ne bomo v ustrezni tehnično-tehnološki rešitvi, kvaliteti in po konkurenčnih pogojih našli v lastni hiši (iz programov, ki jih tržimo), bomo v bodoče poiskali drugje, kar je bilo s strani prisotnih tržnikov Avtomatike jasno povedano. Prav tako so bila s strani prodaje DO Avtomatika dana vsa zagotovila, da bodo pridobljena naročila realizirana, tudi v tem prehodnem (stečajnem) obdobju, za kar so že izpeljane določene spremembe v DO Avtomatiki.
Od regionalne mreže pričakujemo, da bodo zato aktivnosti s področja predstavništva in ak-vizicije nemoteno oz. pospešeno potekale v cilju ohranitve in povečanja tržnih deležev ter dajanja iniciativ za širjenje in poglabljanje naše ponudbe. Prostor za to je, saj je bilo glede same prisotnosti na trgu v smislu njegove obdelave na konferenci ugotovljeno, da je že bila vpeljanih cela vrsta ustreznih aktivnosti, ki pa še do danes niso zaživele, tudi v regionalni mreži. Zato z njihovim rednim izvajanjem ne smemo odlašati niti trenutek več.
Prav tako pa se mora regionalna mreža zavezati, da bo poleg obsega prodaje v bodoče večji poudarek dajala tudi njenim netto učinkom.
TATJANA KOLENC
10. stran
Iskra Avtoelektrika
Tovarna malih zaganjalnikov
S sodobnimi izdelki še bolj na vropsko tržišče
Čez dober mesec dni bo praznovala tovarna malih zaganjalnikov in z njo kolektiv 15. rojstni dan. Ta jubilej bo gotovo obeležen delovno kot vsi doslej in prepleten s spomini na težko prehojeno pot v tem kratkem ali pa dolgem obdobju, kjer je bil kolektiv priča mnogim težavam, zrcalili pa so se tudi uspehi. In ko tako brskamo po knjigi zgodovine te temeljne organizacije, zasledimo še eno značilnost, ki se odraža v pogosti menjavi poslovodnih delavcev, direktorjev. To navedbo črpamo iz podatka, da vodi to temeljno organizacijo od njenega obstoja do danes že šesti direktor (trenutno vršilec dolžnosti). To je dolgoletni Iskraš Darjo Stepančič, nazadnje zaposlen kot vodja investicij, z letošnjim majem pa je zamenjal dosedanjega direktorja malih zaganjalnikov Nika Trošta, ki je odšel na novo delovno mesto.
Seveda so vse spremembe zanimive, posebej take, ko stopi na krmilo 379 članskega kolektiva nova delovna moč. Zato smo obiskali Darja Stepančiča, da bi kaj več izvedeli o njegovih načrtih in o pogledih na nadaljnjo vizi-
jo »njegove« temeljne organizacije. Našega obiska se je seveda razveselil in rad odgovoril na ne-kajzastavljenih vprašanj.
Štiri mesece je minilo: kar ste postali v.d. direktorja tovarne malih zaganjalnikov. Kako ste se vživeli na novem delovnem mestu?
»S spremembo delovnega okolja se po eni strani srečaš z novimi nalogami, povezanimi z novo problematiko, ki zahteva večje zalaganje pri obvladovanju nalog, po drugi strani pa je prav soočenje z novimi zadolžitvami tisto, kar motivira pri delu in daje povod za angažiranje.

Prav to soočenje z novo problematiko je tisto, kar je poleg tekoče problematike, s katero sem se moral soočiti takoj po nastopu na novem delovnem mestu pripomoglo k temu, da sem se, vsaj tako ocenjujem, relativno hitro vključil v delo, v nov kolektiv, med nove sodelavke in sodelavce. Veliko pa so k temu vsekakor pripomogli tudi najožji sodelavci v temeljni organizaciji, ki so me lepo sprejeli m mi skozi delo nudijo vso pomoč pri razreševanju prvih in zaradi tega tudi najtežjih nalog.
Žal pa je moj prihod na to delovno mesto prav v obdobju upadanja prodaje naših izdelkov m s tem vezan na uporabo pristopov, ki so v popolnem nasprotju s pristopi, uporabljenimi v minulem obdobju, ki ga lahko označimo z obdobjem rasti prodaje in proizvodnje.«
S proizvodnim programom vaše temeljne organizacije oskrbujete domače m tuje proizvajalce avtomobilov. Kateri so in kaj jim nudite?
»Da, prav prodaja proizvajalcem avtomobilov, tako imenovana prva vgradnja, je naša primarna orientacija. In prav to je lahko porok za dolgoročen razvoj, seveda pod pogojem stalnega ino-viranja naših izdelkov, z uvajanjem sodobnih konstrukcijskih rešitev ter sodobnih tehnologij in organizacije dela v cilju zagotavljanja kakovosti na taki ravni, ki jo zahteva svetovno tržišče.
Naša največja kupca na domačem tržišču sta Crvena Zastava iz Kragujevca in novomeški IMV. Med tujimi kupci pa so naši največji odjemalci francoski proizvajalci osebnih avtomobilov m sicer Renault, Peugeot in Citroen. Razgovori o dobavi zaga-
Petnajsto leto mineva od rojstva tovarne malih zaganjalnikov
Darjo Stepančič
njalnikov pa potekajo tudi z italijanskim Fiatom in nemškim VVoIksvagnom.
Kot sem že prej omenil pa je predpogoj za to, da bomo lahko dobavljali svetovno renomiranim proizvajalcem avtomobilov le visoko kakovost izdelkov, le-ti pa morajo sloneti na sodobnih konstrukcijskih rešitvah. Naš glavni proizvodni program predstavlja zaganjalnik družine AZF in zaganjalnik družine AZE s permanentnimi magneti. V pospešeni fazi razvoja pa je tudi zaganjalnik z reduktorjem, ki pa je praktično novost v tovrstni svetovni panogi «
Obračun letošnjih polletnih rezultatov je bil nekoliko pod pričakovanji za vašo temeljno organizacijo, saj je bila izkazana rahla izguba. Nam lahko pojasnite vzrok in načrt za odpravo rdečih številk?
»Da, v obračunu poslovanja za prvo polletje letos je bila izkazana izguba v višini nekaj manj kot 7 milijard dinarjev.
Eden izmed vzrokov za nastalo izgubo je vsekakor določen izpad prodaje v prvem polletju in zato tudi manjši prihodek ter večji stroški financiranja zalog. Seveda smo si zastavili vrsto zavezujočih akcij in aktivnosti, da bi čim-prej spremenili stanje, kot na primer aktivnosti za povečanje prodaje, po drugi strani pa smo podvzeli ukrepe v cilju uskladitve obsega proizvodnje z realnimi zmanjšanimi možnostmi prodaje, glede na prvotno planiranje prodaje za leto 1989.
Prispevek k odpravljanju izgube je tudi ukrep, ki postavlja zahtevo zlasti v odnosu do kupcev prve vgradnje na domačem tržišču po oblikovanju prodajnih cen na ravni svetovnih cen, to je cen, ki v našem primeru zagotav-
ljajo pozitivne poslovne rezultate. Predvsem od teh ukrepov pričakujemo takojšnje in pozitivne učinke. Velikega pomena so seveda tudi dolgoročnejši ukrepi, ki jih sprejemajo v okviru ukrepov za uresičevanje razvojnih usmeritev.
Sprejete ukrepe pa bo potrebno vsekakor dopolniti še z ukrepi, ki bodo sprejeti na osnovi rezultatov celovite analize za izboljšanje poslovanja.«
Pred približno letom dni so francoski kupci izdelkov Ay-toelektrike uvrstili tudi vašo tovarno v razred »B«, kar pomeni zanesljivost izdelkov in s tem direktno dobavo v njihovo proizvodnjo, kar predstavlja za vaš kolektiv izjemno obveznost, gledano skozi prizmo kakovosti. Kako uresničujete sprejeto obveznost?
»v cilju zagotavljanja ustrozno ravni kakovosti je bila že v lanskem letu, ki je bilo v Iskri Avtoe-
lektriki proglašeno za leto kakovosti, namenjena temu vprašanja velika pozornost in hkrati obveznost.
V Tovarni malih zaganjalnikov so bile v skladu s Priročnikom za zagotavljanje kakovosti začete aktivnosti izvajanja več metod za celovito zagotavljanje kakovosti. To je dejansko nov pristop in spremenjeno stališče do kakovosti in prav v tem vidim pozitiven premik in v končni fazi tudi jamstvo za možnost nadaljnjega razvoja. Seveda šoto šele prvi koraki. Vsi skupaj ugotavljamo, da moramo po tej poti s hitrejšim korakom najprej in to celovito na ravni delovne organizacije, če želimo doseči želene rezultate in cilje, ki so za vse nas strateškega pomena.«
Tovariš Darjo Stepančič, hvala za vaše odgovore in čim več uspehov pri vodenju tovarne malih zaganjalnikov.
Detajl iz kontrole v tovarni malih zaganjalnikov
Zanimivosti.
Drugi o nas
•	Ljubljanski Dnevnik je objavil prispevek o dnevu idrijske Iskre na 43. mednarodnem vzorčnem sejmu v Pordenonu. Tam sodeluje 412 proizvajalcev z vsega sveta, med njimi tudi dve primorski delovni organizaciji, Meblo in Iskra Rotomatika, ki že vrsto let plodno sodelujeta z gospodarstvi dežel Furlanije — Julijske krajine in Veneta Na sejmu je bil tudi dan idrijske Iskre. Kot piše list, se je ob tej priložnosti njen glavni direktor Edvard Svetlik pogovarjal s številnimi predstavniki gospodarskega in političnega življenja, med drugim tudi z madžarskim veleposlanikom v Italiji, italijanskim senatorjem Brunom Giustom in predstavniki avstrijske gospodarske zbornice. Sogovorniki so med drugim izrazili veliko zanimanje za Iskrine proizvodne programe. Idrijska Iskra na sejmu ni predstavljala samo svojega proizvodnega programa, temveč tudi 500-letno tradicijo mesta Idrije, s posebnim poudarkom na čipkarski šoli.
Podobno informacijo je objavilo tudi Delo.
•	V sredstvih javnega obveščanja še odmeva poskusna otvoritev prve digitalne telefonske centrale sistema EWSD v Domžalah. Tako beograjski Privredni pregled piše, da je najsodobnejša centrala proizvod mešanega podjetja, ki sta ga letos ustanovila Iskra in Siemens. List dodaja, da je Iskra ponudila sodelovanje v proizvodnji, razvoju in trženju sistema EWSD Elektronski industriji iz Niša, vendar do sedaj na ta predlog še ni bilo nikakršnih reakcij.
•	Gospodarski vestnik je objavil informacijo, da je Iskra začela zbirati eksponate in drugo gradivo za bodoči muzej v Bistri pri Vrhniki v okviru tehniškega muzeja Slovenije, ki naj bi bil nekakšen prikaz proizvodnje, tehnološkega napredka in organiziranosti v vseh teh letih. Tako bo na enem mestu zbrano delo zdaj že kar dveh rodov Iskrinih delavcev. Pomembno vlogo pri nastajanju Iskrinega muzeja ima tudi Iskra Commerce s strokovnjaki iz delavnosti marketinških raziskav in komuniciranja.
•	Beograjski Privredni pregled je ob Summitu neuvrščenih v Beogradu namenil posebne strani lista sodelovanju jugoslovanskih gospodarskih organizacij z deželami v razvoju. Tako je objavil tudi prispevek o gospodarski prisotnosti Iskre v teh delih sveta. Iskra je v deželah v razvoju leta 1988 realizirala okrog 20 odstotkov celotnega izvoza in to po večini s prodajo različnih elektronskih sistemov, elementov in naprav, kot tudi inženiringa, tehnologije in knovv-howa. Med večjimi posli v lanskem letu je potrebno omeniti naslednje: otvoritev sodobne tovarne telefonskih aparatov po Iskrini tehnologiji v Keniji, prodajo tehnologije za digitalne telefonske centrale v Turčiji, prodajo tehnologije za števce električne energije v Maleziji in Argentini, tehnologija za proizvodnjo potenciometrov v Alžiru in sistem telefonskih central Sl 2000 v Iranu.
Poleg tega je Iskra nudila tudi tehnologijo za proizvodnjo avtoe-lektričnih naprav v Iranu, kubanskim železnicam pa je prodala sistem avtomatizacije. Za poslovne odnose Iskre z deželami v razvoju je značilno, da ima vse večji delež prenos tehnologije in know-howa.
•	Glasilo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije IT Novine je objavilo informacijo o slovenskem »razvojnem dinarju«. Od 204 projektov iz pet paketov je 95 projektov izvozno naravnanih. Večji kolektivi, med njimi tudi Iskra Telekom (skupno vlaganje s Siemensom), so predvideli, da večji del svojih vlaganj izkoristijo za obnavljanje in posodabljanje opreme. Te organizacije zagotavljajo tudi svojo udeležbo v višini 30 do 50 odstotkov.
Zbrala in uredila:
Meta Maksimovič
Mozartova lobanja
Da gre za slavno Mozartovo lobanjo, sedaj ni nobenega dvoma. Avstrijski in francoski znanstveniki, ki so izbrskali spomine Mozartovih sodobnikov, posebno anatoma Jakoba Hirtla, so potrdili na podlagi primerjave pristnost najdbe. Nove preiskave s pomočjo računalniške tomografije in elektronskega mikroskopa so pokazale, da je Mozart bolehal na izredno redki bolezni kranio-stenozi, ki je bila šele pred nekaj leti znanstveno opisana in so jo do sedaj opazili le pri novorojen-
čkih. Kraniostenoza je prerano zraščanje enega ali več lobanjskih šivov pred rojstvom ali po rojstvu. Glede na kraj, kjer so šivi nenormalno zraščeni, razločujejo več vrst, ki po svoje zunanje oblikujejo glavo bolnika. Kranio-stenozo spremljajo hude živčne in očesne motnje (slepota), ki so znamenje hkratne možganske poškodbe ali prezgodnjega zra-ščanja lobanjskih šivov. V otroštvu se prostornina možganov hitro veča, zato so potrebni gibki šivi in kosti lobanje, tega pa pri tej bolezni ni. Sedanja medicinska tehnika uporablja operativno me-
todo, da se zmanjša pritisk v lobanji.
Mozart je imel prizadet vid in na vseh portretih čelo, ki je tipično za to bolezen. Podatki pariškega Muzeja de Thomme kažejo, da pridejo na 30 tisoč lobanj samo štiri tovrstne poškodbe.
(Prisma)
Nova jablana
Na britanski razstavi cvetja so prikazali novo jablano, ki raste v obliki stebra, tako nekako kot te-; legrafski drog. Nima nobenih vej in sadeži zrastejo neposredno iz
debla. Vzgajali so jo 30 let, prvi plodovi pa so imeli okus po nagnitem sadju. S križanjem so v Kanadi dobili plemenite sorte, kot bolero, polka in druge. Jablano sedaj na veliko razmnožujejo v majhnih vrtovih, ker rabi zelo malo prostora. Ustrezna je tudi za gojenje v čebričkih na balkonih. V desetlitrskem sodu posajeno drevo zraste v enem letu meter visoko, ko pa ga drugo leto presadijo, že rodi okusna jabolka.
(Prisma) Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
Iskra Invest servis
Plat zvona za Stegne
Sistem energetske preskrbe naše največje industrijske cone v Stegnah je kritičen kot še nikoli doslej, zlasti njen visokonapetostni del. Zgodi se lahko, da razpade. Nič manjše zlo ne grozi naslednjo zimo ogrevanju nekaterih tovarn zaradi dotrajanih kotlov in tudi proizvodnja komprimiranega zraka lahko vsak hip zastane zaradi docela izrabljenih naprav.
Spričo tako obširne kritične problematike v industrijski coni Iskre v Stegnah smo naprosili za razgovor vodjo vzdrževanja Invest servisa inž. Jožeta Podpečana.
Kolikor vem, vzdržuje Invest servis v Stegnah le visokonapetostno desetkilovolt-no omrežje s 14 transformatorskimi postajami. Distribucija nizkonapetostnega omrežja pa je stvar tovarn.
Tako je. Visokonapetostno razdeljevanje električne energije od glavnega merilnega mesta v kotlarni do tovarn je v pristojnosti Invest servisa. Dovodni kabli do transformatorskih postaj so stari nad 20 let. V teh letih so si nabrali toliko krp v obliki visokonapetostnih spojk, daje poprečna dolžina celega kosa kabla le še 20 m. Teoretična prenosna zmogljivost kablov v zanki je 7 MW, že drugo leto pa je šesturna dnevna obremenitev 6,8MW. V najugodnejšem primeru pomeni preboj na kablu redukcijo odjema električne energije na 50% normalnega odjema za 48 ur. Stikališče v kotlarni nima vgrajene niti termične niti kratkostične zaščite, vse se varuje v razdelilni transformatorski postaji Šiška. Ker je tehnična prenosna zmogljivost omrežja Iskre največ 7 MW, je na toliko nastavljena tudi zaščita v RTF Šiška. Tu smo pri drugem problemu. Samo še 0,1 MW mora porasti poraba električne energije pa bomo priče izpadov zaradi preobremenitve. Do tega bi že prihajalo, če ne bi v tem času zaznali zmanjšano proizvodnjo v nekaterih tovarnah. Tehnične rešitve so znane: napeljava novega 10 (20) kilovoltnega stikališ-ča v kotlarni in okrepitev internega kabelskega omrežja. Invest servis je investiral že izdelavo ustrezne projektne dokumentacije, zataknilo pa se je pri združevanju sredstev za investicijo. Vodstva tovarn so s problematiko seznanjena, zahtevajo pa od Invest servisa nemogoče: da poišče ustrezne finančne vire. Seveda so take reakcije zgolj odsev neobvladovanja položaja, saj je vsakomur jasno, da je ob naložbah najpomembnejša zagotovitev lastnega deleža investitorja, pravzaprav tovarn, v višini 70%.
Druga zagata tiči v ogrevanju. Z nastopom zime bo ta problem spet akuten, zlasti ker bo treba upoštevati predpis, ki omejuje emisije dimnih plinov. Kotlarna na mazut kot je v Stegnah — brez nameščenih ustreznih filtrov — verjetno te normative najbrž prekoračuje. Ali ne?
Tako je! Skladno s predpisi o varovanju okolja smo tovarne priključevali postopno na daljinsko ogrevanje. Najprej smo seveda proučili možnost vgradnje ustreznih filtrov, toda varianta je takoj na začetku odpadla, ker je predraga. S toplotno energijo iz lastne kotlarne se ogrevajo še objekti proizvodenj: Elektrozveze, AVN, Orodja in CSA. Ogrevanje iz lastne kotlarne je sicer cenejše kot prek Komunalne energetike Ljubljana-KEL, zato bi bilo smotrno to ogrevalno sezono ogrevati še iz kotlarne, toda zdaj so ugotovljene opazne poškodbe na več kot 25 let starih kotlih in je z veliko verjetnostjo pričakovati med obratovanjem tako poškodbo na kotlu, da je ne bo več mogoče popraviti. Ugotovljene poškodbe so potrjene tudi od inšpekcij parnih kotlov. V tem pfimeru bomo z drugim kotlom lahko ogrevali tovarne približno do temperature največ -5° C, nato pa bo potrebno dve tovarni zapreti. Izbiramo lahko, kateri dve? Vprašanje je postavljeno zplo optimistično in kot tako umest-
no le ob pogoju, da upamo na brezhibno delovanje drugega, tudi prek 25 let starega kotla, katerega obratovalna zanesljivost je zelo blizu ničle.
Tako morajo porabniki, ki so bili doslej priključeni na kotlarno, zakupiti ustrezne megavate toplotne moči pri KEL, preurediti toplotne postaje, ali zgraditi eno centralno toplotno postajo za sistem ogrevanja KEL in izvesti predelave na glavnem vročevodu Iskre. Tehnični problemi so rešljivi, ostaja pa odprto vprašanje finančnih sredstev. Po vseh sestankih, ki smo jih organizirali s prizadetimi tovarnami in strokovnjaki KEL, je še vedno jasno zgolj to, da bo brez takojšnje zagotovitve potrebnih sredstev nekaj tovarniških objektov naenkrat brez ogrevanja sredi zime. ■
Tudi s proizvodnjo komprimiranega zraka imate težave. Ali ga potrebujejo vse tovarne?
Vse tovarne, razen CEO. Proizvajamo ga v skupni kompresorski postaji v kotlarni, kjer so vgrajeni trije kompresorji. Dva kompresorja sta v pogonu tudi do 5000 ur letno in to že nad 20 let, vijačni kompresor pa je v obratovanju šest let. Poraba je tolikšna, da morata hkrati delati dva batna kompresorja (po nam znanih podatkih sta edina te moči in vrste še v obratovanju, rezervnih delov ni več na tržišču), ali pa vijačni in en batni kompresor skupaj. Zadnja leta sta stara kompresorja izmenično pa tudi oba hkrati, neprestano v popravilu, a vzdrževalni stroški presegajo vse norme. K temu je dodati še podatek, da stroški hladilne vode pri obstoječem si-
MmZahvale JWHWiMMWI
Ob smrti mojega očeta
Franca Paskvalisa
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Števci za izrečena sožalja in denarno pomoč
hčerka Anka Bogovič z družino
Ob izgubi našega ljubljenega sina in brata
Romana Mosta
se iskreno zahvaljujemo delavcem Iskre Invest Servisa in Iskre Commerce za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala velja delavcem obrata družbene prehrane USE za izkazano pomoč
žalujoči domači
Ob mnogo prezgodnji smrti dragega
Milana Jelovčana
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz MSO Ljubljana, Iskre v Novem mestu in MSO Beograd za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vso pomoč in za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti
žena Jožica, hčerka Metka in sin Branko z
družinama.
stemu hlajenja kompresorja dosegajo že stroške električne energije. Sanacija tega je obdelana v že večkrat podani investicijski zasnovi. Pri porabnikih komprimiranega zraka je za to problematiko le malo posluha in še manj denarja.
Pačit: vsemu navedenemu le težko najdemo skupni imenovalec v kolikor toliko optimističnem tonu. Očitno prevladuje miselnost, da naprave, ki so skupnega pomena, pomenijo le pravico porabnikov, da jih uporabljajo, še zdaleč pa niso te naprave njihove v smislu potrebnih vlaganj.
Torej brezizhoden položaj?
Ne, ni! Prepričan sem, da so zadeve še vedno obvladljive, vendar bomo posegli po strožjih ukrepih. Izdelali bomo nove investicijske programe za posamezne naložbe, izstavili predračune in neplačnike, ki se sklicujejo na solastništvo teh naprav, preprosto odklopili od naprav skupnega pomena, saj so le-te ekonomsko in tehnično že v celoti amortizirane.
Marjan Kralj
Iskra
Iskra Orodja p.o.
Industrija orodij, naprav in specialnih strojev
Ljubljana, Stegne 15
Komisija za delovna razmerja Iskra Orodja oglaša prosta dela in naloge
vodje oddelka konstrukcije orodij
Pogoji:
visokošolska izobrazba strojne smeri 4 leta delovnih izkušenj s področja konstruiranja orodij
zaželeno znanje tujega jezika poskusno delo 90 dni
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom doseganjega dela naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Sa dubokom žalošču javljamo da je iz naših redova zauvijek otišao
Božidar Anzulovic
direktor poslovnice Iskre Delte u Sarajevu
Preminuoje 31. 08. 1989 poslije kratke bolesti u 45. godini života.
Svih godina zajedničkog rada naš drug Božo je bio predan i cijenjen član našeg kolektiva, naš kolega i prijatelj.
S poštovanjem čemo ponijeti trajna sječanja na niegovu izuzetnu ličnost.
Hadni ljudi RO Iskra Delta
Veselje po zmagi v skupinski igri
Igre brez meja ’89
Prvo soboto v septembru so se Iskrini mladi zbrali na tradicionalnem družabnem srečanju pod imenom »Igre brez meja«. Tudi letos je bilo čutiti, da med mladimi obstaja interes za takšna srečanja, ki so lahko pomembna za izmenjavo izkušenj pri delu mladine, vendar bo potrebno razmisliti o vsebini teh srečanj, da bi zagotovili večjo množičnost udeležb na njih.
Nekaj pred poldnem so se na prireditvenem prostoru v Železnikih zbrale tekmovalne ekipe s svojimi, navijači. Mladi iz DO Elektromotorji v Železnikih so pripravili vse potrebno za nemoteno odvijanje tekmovanj in družabno srečanje. Žal so neugodna vremenska napoved in temni oblaki, ki so vsak trenutek obetali izdaten dež, odvrnili od udeležbe nekatere ekipe. Tako se je iger brez me-
Ženske — od leve proti desni: Lapadaro-vlč, Udovč in Hren
TENISKRA11
Ljubitelji tenisa v SOZD Iskra so se v soboto, 9. septembra, in v nedeljo, 10. septembra, znova srečali na vsakoletnem turnirju v Kranju. Ta turnir posameznikov je bil že 11. po vrsti. Tekmovanja se je udeležilo 83 moških in 8 žensk. Moški so tekmovali v treh starostnih skupinah, ženske pa v eni. Organizirano je bilo tudi tekmovanje v tolažilni skupini.
ja udeležilo le šest ekip, in sicer mladi: iz DO Kibernetike, DO Telekom, DO ERO, DO Instrumenti Otoče, DO Elementi TOZD KEKO in DO Elektromotorji. Vse to pa mladih ni motilo in pravi tekmovalni duh seje razvil že pri prvi tekmovalni igri, ki je bila zamišljena kot tek parov v vrečah. Zaradi pretirane tekmovalne vneme posameznih ekip, je bilo potrebno igro ponoviti in izvedli so jo kot tek zvezanih parov. Po prvih zapletih so igre nemoteno stekle in v programu smo gledali še pet zanimivih družabnih iger. Mladi gledalci in glavni navijači so imeli obilo užitka ob teku štafet z ovirami, vožnji »samokolnice«, šivanju krp na sotekmovalce, uživanju kuhanih jajc brez pomoči rok in podajanju balona z nogami. Po končanem tekmovanju, smo ugotovili, da so najboljšo pripravljenost ob
Moški nad 45 let — od leve proti desni: Bevk, Bedenk, Škofič in Ošabnik
Priča smo bili zanimivim igram na odlično pripravljenih igriščih v Kranju in Šenčurju.
Zal je tekmovanje v soboto nekoliko motil dež. V nedeljo pa se je potem tekmovanje nadaljevalo v lepem sončnem vremenu kot na vseh predhodnih turnirjih.
REZULTATI finalnih iger: moški do 35 let:
Jesenko, Kibernetika: Debevc, USE 3/6,6/4, 6/10.
Zmagovalna ekipa Iskre Kibernetike na Igrah brez meja 89
obilici športne sreče pokazali mladi iz DO Kibernetika, ki so zmagali pred mladimi iz DO Elektromotorji, ki so osvojili drugo mesto.
Po tekmovalnem delu se je nadaljevalo družabno srečanje, ki ga ni zmotil niti obilen dež.
M. P.
Rezultati tekmovanja na igrah brez meja
1.	DO Kibernetika	35 točk
2.	DO Elektromotorji	32 točk
3.	DO TELEKOM	29	točk
4.	-5. DO Instrumenti
Otoče in DO ERO 26 točk 6. DO Elementi
TOZD KEKO	23	točk
Moški do 35 let — od leve proti desni: Debevc, Lukman, Jesenko in Thaler
moški od 35 - 45 let:
Kert, Telek : Nadišar, Telek 6/2, 6/4.
moški nad 45 let:
Bevk, Kibernetika : Bedenk, ERO 7/6,6/1.
ženske:
Udovč, Kibernetika : Lapadarovič, Elektro-zveze 6/1, 6/2.
Tolažilna skupina: Žmitek, Telek
2.	Pezdirc, CEO
3.	Štrukelj, Kibernetika.	R. Kožar
f
irniri

Zahvali
■

PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA
Gardski Dolomiti
m
Ob odhodu v pokoj se prav lepo in iz srca zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz termoplasti stroji in tiskanje, kontrole, pomožne orodjarne in razigljanja za ;elo lepo darilo!
Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Vsem skupaj pa želim, da bi še naprej delali v slogi in da bi bili medsebojni odnosi zdravi!
Jožefa Radanovič
Tokrat nas bo pot vodila na doslej še neobiskane Dolomite, ki ležijo južno od Trenta, oz. severno od Gardskega jezera. Lovci na višine bodo nad tem delom Dolomitov gotovo razočarani, tudi poti ves čas vodijo pod gozdno mejo, strmine in naravne lepote pa vas bodo ves čas presenečale. Vedno boste namreč imeli pod podplati strehe hiš bližjih naselij in skozi dimnike boste lahko opazovali, kaj imajo kje na štedilniku.
Na pot bomo odšli v petek, 22.9.1989, ob 16. izpred Tivolija in se prek Fernetičev odpeljali z minibusom do Rive.
Naslednjega dne (v soboto) bomo za ogrevanje zlezli na Cimo S. A. T. (1250 m), 4 ure gor in 2 dol po srednje zahtevni ferati, se okopali v Gardskem jezeru (78 m) ter se odpeljali v Sarche, kjer bomo prenočili.
V	nedeljo nas čaka izredno težka ferata na Garsolo (967 m). Pot vodi čez strmo steno nad jezerom Toblino in je dodobra opremljena z jeklenimi vrvmi, je pa fizično zahtevna in le za nevrtoglave. Sledil bo spust v vas Ranzo in osvežitev v jezeru. Popoldne pa se bomo prestavili v Mori.
V	ponedeljek pa je na vrsti poslastica. Zgodaj zjutraj bomo splezali na Monte Albano (3 ure gor in dol). Do tja pelje spet izredno težavna ferata, ki pa jo bomo kot stari gadi zmogli.
Nato bomo odpeketali domov.
In kaj vse morate imeti s seboj: pas, 4 m 11 mm vrvi, 2 vponki, čelado, 2 prusika, svetilko, PP, potni list, lire, spalko, potrdilo za primer zdravljenja v tujini, morate pa biti tudi zavarovani za primer reševanja v tujini pri PZS.
Ture so izredno zahtevne in le za zelo izurjene planince, cena pa bo v glavnem odvisna od prevoza, ob prijavi pa vplačajte 1,200.000 din.
Prijave: Jančar Breda, do 12.9.1989, v torek, 12., ob 17. pa bo v gostilni Kovač v Vikrčah še sestanek in pregled opreme!
Izlet bosta vodila Uhan in Ručigaj.
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Števci (podsestav) in Osnovni organizaciji sindikata TOZD Števci za prelepo darilo, vzpodbudne besede in lepe želje. Vsem skupaj želim veliko osebne sreče in delovnih uspehov.
Marija Jerala
| Planinska sekcija kranjskih DO Iskra)
PLANINSKI
OBVEŠČEVALEC
Pohod na Javorov vrh
Ljubitelje planin, predvsem Pohodni kartončki se dobijo pa vse Iskraše, ki jim je pri srcu pri referentih: KIBERNETIKA.: Jakob nad Preddvorom, ob- Rajko Kožar, tel.: 29-52, TELE-veščamo, da je Planinska sek- KOM: Alojz Lakner, tel.: 26-59, cija kranjskih DO Iskra pripravi- ERO: Olga Pajk, tel.: 28-22. la za letošnjo jesen akcijo »Pohod na Javorov vrh«.
SREČNO!
Mala oglasa
Prodam motor ATX 50, star eno leto, odlično ohranjen, opremljen z dodatno opremo, ima povečano moč motorja, prevoženih 2200 km, telefon: 064/23-670.
Zelo ugodno prodam dva otroška zimska kombinezona št. 2 in 3, rabljena po eno sezono in motor za čoln TOMOS 4,5 KM, rabljen dve sezoni. Informacije po tel.: 061 /442-937.
Pot je predstavljena na lično izdelanih kartončkih. Vsak pohodnik, ki bo osvojil Javorov vrh, to potrdi z žigom, ki ga dobite na vrhu.
Ob sestopu v koči na Jakobu dobite spominsko značko. Koča bo v jesensko-zimskem času odprta vsak vikend.
Odprto prvenstvo
Iskra Commerce v tenisu ’89
Ljubitelje tenisa vabimo na odprto prvenstvo posameznikov v tenisu, ki bo potekalo na igriščih Iskre Commerce, Vodnikova 155 (ob športnem parku Ilirija-.
Pričetek tekmovanja bo v petek, 22. septembra, ob 16. uri, nadaljevanje pa bo v soboto, 23. septembra, ob 9. uri.
Propozicije tekmovanja:
—	na prvenstvu lahko nastopijo delavci iz vseh DO v SOZD Iskra
—	tekmovanje bo potekalo na 7. dobljenih nizov
—	finale na dva dobljena seta
—	igra se s svojimi žogicami
ŽENSKE — brez starostne omejitve TOLAŽILNA SKUPINA — se oblikuje po 1. kolu
Priznanja
Prvi trije igralci v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje.
KW.
MOi
brez starostne omejitve
Prijave t
Prijave zbirata do 20.9. 89 — MATOH Jadranka, Kotnikova 6, tel. 312-322 int. 386 in PODLOGAR Marko, Trg revolucije 3, tel. 213-213 int. 24-20.
Ob prijavi je potrebno poravnati 50.000,— din prijavnine.
ISKRA COMMERCE Komisija za šport in rekreacijo
Koča Iskra 961 m
2*
Javorov vrh
zaposlitev—
Pristopa:
iz Preddvora do Jakoba r20‘ od Jakoba do Javorjevega vrha rSO1 iz Kaliiča do Javorjevega vrha r30' od Javorjevega vrha do Jakoba T
Iskra
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovlnske Industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenlk. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa orolzvodov.