Geografski vestnik 78-2, 2006, 25-38 Razprave RAZPRAVE OCENA RAZVOJA ZGORNJE GORENJSKE Z VIDIKA OKOLJSKE, SOCIALNE IN EKONOMSKE TRAJNOSTI AVTORICA dr. Andreja Ferreira Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, SI- 1000 Ljubljana, Slovenija andreja.ferreira@gozdis.si UDK: 504:910.1(497.4 Zg. Gorenjska) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti Trajnost razvoja Zgornje Gorenjske in njenih pokrajinskoekolo{kih enot smo ocenili s pomo~jo novega modela, v katerega smo uvrstili relevantne kazalce z okoljskega, socialnega in ekonomskega podro~ja. Dosedanji razvoj celotne Zgornje Gorenjske smo ocenili ugodno, ob tem pa opozorili na vrsto pomanjkljivosti na vseh treh podro~jih razvoja in velike razlike med osrednjimi in robnimi obmo~ji. KLJU^NE BESEDE trajnostno-sonaravni razvoj, model, metodologija, Zgornja Gorenjska, pokrajinskoekolo{ke enote ABSTRACT Assessment of the development of the Upper Gorenjska region from the aspect of environmental, social and economic sustainability The sustainability of the development of the Upper Gorenjska region and its landscape-ecological units was assessed with the aid of the model prepared specially for these needs and equipped with the relevant indicators from the environmental, social and economic spheres. The development of the Upper Gorenjska region as a whole was assessed as favourable, less favourable are inadequacies on all spheres of development and obvious differences between its central and remote areas. KEY WORDS sustainable development, model, methodology, Upper Gorenjska, landscape-ecological units Uredni{tvo je prispevek prejelo 29. maja 2006. 25 Andreja Ferreira Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti 1 Uvod Poglavje 40 Agende 21 iz leta 1992 poziva dr`ave in mednarodno skupnost, da razvijejo kazalce (indikatorje) trajnostno-sonaravnega razvoja, ki nosilcem pomagajo pri odlo~anju na vseh ravneh in pri sprejemanju nacionalne politike usklajenega trajnostno-sonaravnega razvoja. Kazalci imajo odlo~ilno vlogo v postopkih odlo~anja, saj posredujejo znanje v tak{ni upravljavsko-informacijski obliki, ki olaj{a proces odlo~anja, pomagajo meriti in preverjati napredek pri uresni~evanju ciljev trajnostno-sonaravnega razvoja, omogo~ajo zgodnje opozarjanje, kar prepre~uje ekonomsko, socialno in okoljsko {kodo, hkrati pa so pomembno orodje za pretok idej, misli in vrednot (Indicators of… 2001). Trajnostni razvoj lahko ocenjujemo s teoreti~nimi modeli in mno`ico kazalcev, ki pa so ve~inoma bolj primerni za dr`avno raven kot za regionalno in ob~insko. Na bolj podrobnih prostorskih ravneh naletimo na velike probleme s podatki, saj so pogosto dosegljivi le do ravni ob~in, kar {e posebej velja za ekonomske podatke. V nekaterih primerih so podatki koli~insko in prostorsko omejeni in zato nereprezentativni. Mnogi kazalci, ki so na dr`avni ravni nepogre{ljivi in omogo~ajo kvalitetno izhodi{~e za vrednotenje razvoja, so na lokalni ravni neuporabni, saj so na prostorsko omejenem obmo~ju pogosto homogeni, brez notranje diferenciacije, ki je potrebna za oceno dosedanjega in usmerjanje prihodnjega razvoja. Pogosta pomanjkljivost modelov je tudi obravnavanje le enega, najve~krat okoljskega vidika trajnosti. 2 Obmo~je preu~evanja Za obmo~je preu~evanja smo izbrali {tiri ob~ine: Bohinj, Bled, Jesenice in Kranjsko Goro. Poimenovali smo ga Zgornja Gorenjska. Pri snovanju modela za oceno razvoja z vidika trajnosti smo si zadali nalogo, da bomo ocenjevali trajnost dosedanjega razvoja Zgornje Gorenjske kot celote in posebej tudi njenih 19 predhodno dolo~enih pokrajinskoekolo{kih enot, ki jih prikazuje slika 1 (Ferreira 2005), in to z vseh treh vidikov trajnosti: okoljskega, socialnega in ekonomskega. 3 Metodologija Za oceno trajnosti razvoja smo uporabili petstopenjsko hierarhi~no lestvico: • ocena 5 - razvoj je izrazito pozitiven, • ocena 4 - razvoj je pozitiven, • ocena 3 - razvoj je povpre~en, • ocena 2 - razvoj je negativen, • ocena 1 - razvoj je izrazito negativen. Pri oblikovanju razredov obravnavanih kazalcev smo izhajali ve~inoma iz slovenskega povpre~ja, pri ~emer smo si pomagali z obstoje~imi viri, {e posebej s [tudijo ranljivosti okolja ([pes in sodelavci 2002). Pri nekaterih kazalcih (gozdnatost, dele` zavarovanih obmo~ij, turizem) se Zgornja Gorenjska mo~no razlikuje od celotne Slovenije, zato smo razrede prilagodili, tako da so se lahko pokazale tudi razlike med pokrajinskoekolo{kimi enotami. Skupno oceno razvoja z vidika okoljske, socialne ali ekonomske trajnosti smo dobili tako, da smo se{teli ocene za posamezne kazalce, jih delili z njihovim {tevilom, koli~nike pa zaokro`ili na cela {tevila. 4 Model za oceno razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske trajnosti Pri oceni razvoja z vidika okoljske trajnosti smo obravnavali kazalce po sklopih, ki jih prikazuje preglednica 1. 26 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave I.1 1.2 1.3 1.4 II.1 11.2 11.3 11.4 III.1 111.2 111.3 111.4 111.5 IV.1 IV .2 IV .3 IV .4 IV .5 V Bohinj Dolina Save Bohinjke Blejski kot Zgornjesavska dolina Voje Radovna, Krma, Kot in Vrata Pi{nica Planica Komna Jelovica Pokljuka Me`akla Planotasti svet pod Golico Pobo~ja ju`no od Bohinja in severna pobo~ja Jelovice Pobo~ja severno od Bohinja in pobo~ja Pokljuke Pobo~ja Me`akle Pobo~ja nad dolinami Planice, Pi{nice, Vrat, Kota in Krme Zahodne Karavanke Osrednji del Julijskih Alp km 0 10 20 B Avtorica: Andreja Ferreira, Gozdarski in{titut Slovenije Slika 1: Pokrajinskoekolo{ke enote na Zgornjem Gorenjskem. 27 Preglednica 1: Kazalci za oceno razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske trajnosti. ocena 5 4 3 2 1 raba tal dele` gozda v % dele` pozidanih povr{in v % >90 0-5 75,1-90 5,1-10 60,1-75 10,1-20 30,1-60 20,1-30 0-30 >30 poselitev {tevilo prebivalcev na km2 0-25 25,1-100 100,1-250 250,1-500 >500 delovna mesta {tevilo delovno aktivnih prebivalcev na km2 {tevilo delovno aktivnih prebivalcev v sekundarnih dejavnostih na km2 0-10 0-5 10,1-25 5,1-10 25,1-100 10,1-20 100,1-200 20,1-50 >200 >50 promet {tevilo prevo`enih km na km2 na dan 0-200 200,1-2.000 2.000,1-4.000 4.000,1-10000 > 10.000 turizem {tevilo no~itev na dan na km2 razmerje med {tevilom no~itev v mesecu z najve~jim in mesecu z najmanj {tevilom no~itev {tevilo po~itni{kih stanovanj na km2 nadmorska vi{ina planinskih ko~ v m velikost planinskih ko~ obisk planinskih ko~ na leto velikost smu~i{~ v ha <1 0-5 <1 1-10 5,1-10 1-10 = 1000 10,1-20 10,1-20 10,1-20 1000,1-1500,0 20,1-40 20,1-50 20,1-40 1500,1-2000,0 >40 >50 >40 >2000 ko~e z manj ko~e z manj ena ko~a z ve~ ve~ ko~ z ve~ kot 40 le`i{~i kot 80 le`i{~i kot 80 le`i{~i kot 80 le`i{~i ko~e z manj kot ko~e z manj kot ena ko~a z ve~ kot ve~ ko~ z ve~ kot 5000 obiskovalci 22.000 obiskovalci 22.000 obiskovalci 22.000 obiskovalci do 10 11-50 51-100 > 100 naravovarstvena dele` zavarovanih 80,1-100 60,1-80 40,1-60 20,1-40 0-20 obmo~ja obmo~ij v % dele` obmo~ij 80,1-100 60,1-80 40,1-60 20,1-40 0-20 NATURA 2000 v % / / / / Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave Raba tal: Obmo~ja z velikim dele`em gozda so ve~inoma brez ve~jih industrijskih in poselitvenih sredi{~, zato niso podvr`ena ve~jim obremenitvam. Ve~ji dele` gozda je tako z vidika obremenjevanja okolja izrazito pozitiven. Pri oblikovanju razredov gozdnatosti smo izhajali iz Ankove (1982) tipizacije in tipizacije krajin, opredeljene v Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na~rtih (1998). Pozidane povr{ine so v nasprotju z gozdom z vidika vplivov na okolje negativen pokrajinski element. Ve~ja prisotnost pozidanih povr{in (industrija, stanovanjska obmo~ja…) pomeni obi~ajno tudi ve~je pritiske na okolje (onesna`evanje zraka, vode, odpadki…). Kot vir podatkov smo vzeli karto rabe kmetijskih zemlji{~ (2002). Poselitev: Gostota poselitve je eden od osnovnih posrednih kazalcev obremenjenosti okolja, saj s koncentracijo poselitve nara{~a tudi koncentracija razli~nih ~lovekovih dejavnosti (industrija, promet…) in s tem onesna`evanje vseh okoljskih prvin, koli~ina odpadkov, hrup, poraba energije. Gostota poselitve je bila eden izmed {tirih kazalcev splo{ne obremenjenosti okolja v [tudiji ranljivosti okolja ([pes in sodelavci 2002), uporabljeni razredi pa osnova za oblikovanje na{e lestvice. Za vir podatkov smo uporabili centroide naselij (Podatki prostorskih enot 2003) in podatke o {tevilu prebivalcev po naseljih (Popis prebivalstva… 2002). Delovna mesta: Delovna mesta in z njimi povezani proizvodni procesi so neposreden vir razli~nih odpadnih snovi oziroma razli~nih emisij, ki so sicer koli~insko zelo razli~ne, a v {tevilnih primerih gre za pomembne emisije izpu{nih plinov ali odpadnih voda, ki so lahko resno breme okolju ([pes in sodelavci 2002). Ker podatki o {tevilu delovnih mestih niso dosegljivi, smo kot ustrezno nadomestilo uporabili podatke o {tevilu delovno aktivnih prebivalcev po kraju zaposlitve (Popis prebivalstva… 2002). Pri oblikovanju razredov smo izhajali iz lestvice, uporabljene v [tudiji ranljivosti okolja ([pes in sodelavci 2002). Poleg splo{ne gostote delovnih mest smo obravnavali {e gostoto delovnih mest v sekundarnih dejavnostih, saj so zaradi velikih koli~in raznovrstnih emisij za okolje {e posebej obremenjujo~e. Promet: V raziskavi smo uporabili podatek o prometni gostoti ({tevilo prevo`enih km na km2 na dan), ki je bil tudi eden izmed klju~nih kazalcev splo{ne obremenjenosti okolja v [tudiji ranljivosti okolja ([pes in sodelavci 2002). Vir podatkov je bila preglednica o prometnih obremenitvah iz leta 2003, ki so jo izdelali na Direkciji Republike Slovenije za ceste (Prometne obremenitve … 2003). Turizem: [tevilo preno~itev je eden izmed osnovnih kazalcev o virih obremenjevanja okolja zaradi turizma, saj prisotnost turistov nujno pomeni pove~ane pritiske na naravno okolje. V modelu smo uporabili kazalec {tevilo preno~itev na km2 na dan, ki poka`e, kje prihaja do koncentracij pojava in s tem do najve~jih pritiskov na okolje. Obmo~ja z izrazito sezonskim turizmom so podvr`ena mnogo ve~-jim negativnim vplivom na okolje kot obmo~ja s celoletno turisti~no sezono. Zato smo v model vklju~ili tudi kazalec razmerje {tevila no~itev v mesecu z najve~jim in mesecu z najmanj{im {tevilom no~itev. Po~itni{ka stanovanja so problemati~na zaradi velike porabe povr{in, razpr{ene gradnje, neprimernega videza ter pogosto lokacij na ekolo{ko pomembnih obmo~jih, ki niso opremljena z ustrezno infrastrukturo. Po ugotovitvah Cigaleta (2004) je ravno v ob~inah Kranjska Gora, Bohinj in Bled najve~ po~itni{kih stanovanj v alpskem svetu Slovenije. V model smo vklju~ili kazalec {tevilo po~itni{kih stanovanj na km2, ki ka`e, kje prihaja do koncentracij po~itni{kih stanovanj in zato do velikih obremenitev za okolje. Zaradi zelo razvitega turizma na Zgornjem Gorenjskem smo pri oblikovanju razredov pri vseh treh kazalcih izhajali iz vrednosti, zna~ilnih za obravnavano obmo~je. Planinarjenje: Planinarjenje lahko postane z vidika vpliva na okolje problemati~no pri koncentraciji velikega {tevila planincev na ekolo{ko ob~utljivih obmo~jih, do ~esar prihaja predvsem na obmo~ju predimenzioniranih planinskih ko~ na ekolo{ko najbolj ranljivih obmo~jih. Vpliv planinarjenja na okolje smo v modelu obravnavali s tremi kazalci o planinskih ko~ah: lego po vi{inskih pasovih ter velikostjo glede na {tevilo le`i{~ in {tevilo obiskovalcev. Izhodi{~e so bili razredi, ki jih je uporabil Cigale (2004). Vse tri ocene so dale skupno oceno vpliva planinarjenja na okolje. Pri skupni oceni razvoja turizma z vidika vpliva na okolje se je ta upo{tevala le v primeru vrednosti 1 ali 2, in sicer tako, da se je skupna ocena zni`ala za en razred. Ocenili smo, da je v tem primeru vpliv planinarjenja lokalno tako velik, da ga je treba upo{tevati pri skupni oceni razvoja turizma z vidika okoljske trajnosti. 29 Andreja Ferreira Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti Smu~i{~a: V na{em primeru smo uporabili velikost smu~i{~a kot enega od poglavitnih kazalcev intenzivnosti vpliva na okolje, saj so od nje mo~no odvisni tudi opremljenost smu~i{~a s smu~arskimi napravami, dol`ina smu~arskih prog, spremljajo~a infrastruktura in {tevilo obiskovalcev. Podatke o smu~i{~ih in velikostne razrede smu~i{~ smo prevzeli po Cigaletu (2004). Naravovarstvena obmo~ja: Z vidika okoljske trajnosti je nara{~anje dele`a naravovarstvenih obmo~ij zelo pozitivno. Zgornjo Gorenjsko predvsem zaradi Triglavskega narodnega parka ozna~uje izrazito nadpovpre~en dele` zavarovanih obmo~ij (57 %), dele` obmo~ij NATURA 2000 pa je {e nekoliko ve~ji. Zaradi notranje diferenciacije obmo~ja oziroma razlik med posameznimi pokrajinskoekolo{kimi enotami smo pri oblikovanju razredov izhajali iz povpre~nih vrednosti za obmo~je Zgornje Gorenjske. 5 Model za oceno razvoja Zgornje Gorenjske z vidika socialne trajnosti V literaturi se pojavlja pester nabor kazalcev socialne trajnosti, med katerimi pa mnogi zaradi homogenosti na lokalni ravni niso uporabni (na primer pri~akovana `ivljenjska doba, stopnja brezposelnosti, dele` `ensk med zaposlenimi, izobrazbena sestava prebivalstva) oziroma ne obstajajo (na primer podatki o naravnem, selitvenem in skupnem prirastu prebivalstva). Osnovni vir so bili podatki popisov prebivalstva, ki so dosegljivi za raven naselij, kar je omogo~alo obravnavo kazalcev po pokrajinskoekolo{kih enotah. Poleg tega so podatki na voljo za dalj{a ~asovna obdobja, s ~imer je zagotovljena mo`nost spremljanja sprememb. Pri oceni razvoja Zgornje Gorenjske z vidika socialne trajnosti smo obravnavali naslednje kazalce: spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 2002 ter 1991 in 2002, indeks starosti prebivalstva leta 2002 in dele` delovno aktivnega prebivalstva v storitvenih dejavnostih leta 2002 (preglednica 2). Spreminjanje {tevila prebivalcev: Spreminjanje nas je zanimalo izklju~no z razvojnega vidika in ne kot dejavnik obremenjevanja okolja. Rast {tevila prebivalcev smo obravnavali kot kazalec vitalnosti obmo~ja, ki zagotavlja njegov nadaljnji razvoj. Dolgoro~na posledica padanja {tevila prebivalcev, sploh na redko poseljenih, hribovitih obmo~jih, je odmiranje naselij in kulturne pokrajine, kar je tako z lokalnega kot {ir{ega slovenskega vidika negativno. Starostna sestava prebivalstva: Starostna sestava prebivalstva je prav tako pomemben kazalec vitalnosti dru`be. Za prikaz starostne sestave prebivalstva smo uporabili indeks starosti, to je razmerje med {tevilom starih 65 let ali ve~ in {tevilom starih 14 let ali manj, pomno`eno s 100. Dele` zaposlenih vstoritvenih dejavnostih: @e vpreteklosti je ve~inska zaposlitev v primarnih dejavnostih veljala za izraz gospodarske in dru`bene nerazvitosti, na drugi strani pa so razcvet sekundarnega Preglednica 2: Kazalci za oceno razvoja Zgornje Gorenjske z vidika socialne trajnosti. Ocena 5 4 3 2 1 prebivalstvo indeks spreminjanja > 115 100,1-115 85,1-100 70-85 <70 {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 2002 indeks spreminjanja > 115 100,1-115 85,1-100 70-85 <70 {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 indeks starosti prebivalstva <80 80-100 100,1-120 > 120 ni mladih leta 2002 pod 15 let dele` zaposlenih v storitvenih dejavnostih >60 50,1-60 40,1-50 30,1-40 <30 v % leta 2002 30 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave sektorja in njemu slede~ dvig `ivljenjskega standarda spremljali {tevilni okoljski in socialni problemi (Vintar 2003). Nara{~anje dele`a zaposlenih v storitvenih dejavnostih ka`e na splo{en dru`beni razvoj, kar je z vidika socialne trajnosti ugodno. 6 Model za oceno razvoja Zgornje Gorenjske z vidika ekonomske trajnosti Gospodarski razvoj je gonilna sila celotnega dru`benega razvoja, zato je tudi obvezen sestavni del vsakega modela za ocenjevanje trajnosti razvoja dru`be. Zaradi pomanjkanja podatkov na lokalnem nivoju smo morali tudi za raven pokrajinskoekolo{kih enot uporabiti obstoje~e ekonomske kazalce po ob~inah in posredne kazalce ekonomskega razvoja obravnavanega obmo~ja. ^e posamezna enota le`i v ve~ ob~inah, smo uporabili povpre~no vrednost vseh vpletenih ob~in, razen v primeru o~itne gravitacije naselij k zaposlitvenim sredi{~em v dolo~eni ob~ini. V tem primeru smo enoti pripisali vrednost ob~ine, h kateri gravitirajo obravnavana naselja. Zavedamo se, da se je s tem zmanj{ala zanesljivost rezultatov, a kljub temu menimo, da dobljeni rezultati ka`ejo glavne zna~ilnosti ekonomskega razvoja posameznih pokrajinskoekolo{kih enot in njihova medsebojna razmerja. V model razvoja Zgornje Gorenjske z vidika ekonomske trajnosti smo vklju~ili naslednje kazalce: gostota delovnih mest, bruto osnova za dohodnino na prebivalca, dodana vrednost gospodarskih dru`b na prebivalca in {tevilo turisti~nih preno~itev na dan (preglednica 3). Delovna mesta: Kazalec o gostoti delovnih mest smo uporabili `e pri oceni okoljske trajnosti, vendar nas je takrat zanimal v lu~i potencialnih obremenitev, tokrat pa ga obravnavamo v lu~i zaposlitvenih mo`-nosti. V tem primeru je ve~ja gostota delovnih mest izrazito pozitivna, saj zagotavlja vitalnost obmo~ja. Pri oceni vpliva gostote delovnih mest na razvoj obravnavanega obmo~ja z vidika ekonomske trajnosti smo uporabili iste razrede kot pri oceni njihovega vpliva na okoljsko trajnost, vendar v obratnem vrstnem redu. Dohodnina: Kazalec bruto osnova za dohodnino na prebivalca prikazuje ekonomsko mo~ prebivalstva obravnavanega obmo~ja. Na teritorialni ravni ob~in je bruto osnova za dohodnino na prebivalca edini kazalec, ki posredno, vendar zelo pribli`no poda tudi informacijo o kupni mo~i prebivalstva (Pe~ar 2003). Pri oblikovanju razredov smo izhajali iz povpre~ne bruto osnove za dohodnino na prebivalca po ob~inah leta 2002. Dodana vrednost: Kazalec bruto dodana vrednost gospodarskih dru`b na prebivalca uporabljamo za prikazovanje ekonomske mo~i in uspe{nosti gospodarstva regije. Pri oblikovanju razredov smo izhajali iz povpre~ne bruto dodane vrednosti gospodarskih dru`b na prebivalca po ob~inah leta 2002. Preglednica 3: Kazalci za oceno razvoja Zgornje Gorenjske z vidika ekonomske trajnosti. ocena 5 4 3 2 1 delovna {tevilo delovno aktivnih > 200 100,1-200 25,1-100 10,1-25 0-10 mesta prebivalcev na km2 dohodnina bruto osnova za > 1,300.000 1,101.000- 901.000- 701.000- < 700.000 dohodnino na prebivalca v SIT 1.300.000 1.100.000 900.000 dodana bruto dodana vrednost > 1500 1001-1500 501-1000 101-500 < 100 vrednost gospodarskih dru`b na prebivalca v tiso~ SIT turizem {tevilo turisti~nih 0-0,005 nad 0,005 nad 0,01 nad 0,05 >0,1 no~itev na dan na prebivalca do 0,01 do 0,05 do 0,1 31 Andreja Ferreira Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti Turizem: [tevilo turisti~nih preno~itev na dan na prebivalca je posreden kazalec, ki smo ga v model vklju~ili zaradi zelo velikega pomena turizma na Zgornjem Gorenjskem. Uporabili smo ga kot kazalec turisti~nega prometa, na osnovi katerega lahko sklepamo tudi o prihodkih iz turizma in o ekonomskem pomenu turizma na obravnavanem obmo~ju. Pri oblikovanju razredov smo kot izhodi{~e vzeli razrede, ki jih je uporabil Cigale (2004). Zaradi specifi~ne vloge se je ocena ekonomskega pomena turizma pri skupni oceni razvoja z vidika ekonomske trajnosti upo{tevala le v primeru ocene {tiri ali pet, in sicer tako, da se je delna ocena razvoja z vidika ekonomske trajnosti zvi{ala za en razred. Ocenili smo, da v tem primeru turizem bistveno prispeva k ekonomski uspe{nosti obravnavanega obmo~ja in predstavlja pomemben potencial tudi za prihodnji razvoj. 7 Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske trajnosti Razvoj celotne Zgornje Gorenjske smo z vidika okoljske trajnosti ocenili kot pozitiven (ocena 4). K temu so najve~ prispevala obse`na neposeljena obmo~ja z visokim dele`em gozda, kjer razen turizma ni okoljsko obremenjujo~ih dejavnosti. Poleg tega Zgornja Gorenjska izstopa po zelo visokem dele`u zavarovanih obmo~ij, kar je pozitivno tudi z vidika prepre~evanja potencialnih negativnih vplivov na okolje. Podrobnej{i pregled po pokrajinskoekolo{kih enotah poka`e, da so med njimi velike razlike. Vse enote v stranskih alpskih dolinah, na pobo~jih, planotah in nad zgornjo gozdno mejo so dobile z vidika okoljske trajnosti oceno najmanj 4, ve~ina celo oceno 5. Razmere so popolnoma druga~ne v glavnih alpskih dolinah, katerih razvoj je z vidika okoljske trajnosti ocenjen z ocenami od 1 do 3. Omenjene enote so podvr`ene {tevilnim negativnim vplivom zaradi koncentracije razli~nih ~lovekovih dejavnosti. Zaradi neugodnih naravnih dejavnikov v ve~jem delu obravnavanega obmo~ja je pritisk na ravninski svet {e toliko ve~ji. Najbolj okoljsko obremenjena je Zgornjesavska dolina, ki je dobila oceno 1. Pritiski na okolje so {tevilni in intenzivni ter presegajo samo~istilne sposobnosti doline. Za Zgornjesavsko dolino je zna~ilen nizek dele` gozda (31 %) in visok dele` pozidanih povr{in (24 %). Gostota poselitve je dale~ najve~ja na vsem obravnavanem obmo~ju, saj na km2 `ivi skoraj 700 ljudi. Podobno je z gostoto delovnih mest, ki je skoraj {e enkrat ve~ja kot v Blejskem kotu, ki se po ponudbi delovnih mest uvr{~a na drugo mesto. Zaradi tak{ne koncentracije ljudi sta poraba energije in vode ter koli~ina vseh vrst odpadkov in emisij veliki. Vsakodnevno potovanje na delo prispeva tudi k prometnim obremenitvam, ki so `e tako ali tako velike, saj prek Zgornjesavske doline poteka eden od glavnih krakov slovenskega prometnega kri`a, ki Slovenijo povezuje s sosednjimi dr`avami in {ir{im evropskim prostorom. Medtem ko so obremenitve zaradi gostote poselitve, delovnih mest in prometa najve~je v spodnjem delu Zgornjesavske doline, je zgornji del podvr`en predvsem pritiskom zaradi turizma. Zanj je zna~ilno veliko {tevilo turisti~nih no~itev in po~itni{kih stanovanj. Tu je tudi smu~i{~e Kranjska Gora, ki obsega nad sto hektarjev povr{in in ima v sezoni ve~ kot 100.000 obiskovalcev, kar dodatno prispeva k skupnim obremenitvam obmo~ja. Podobno, a za spoznanje ugodnej{e stanje je v Blejskem kotu. Tudi tu gre za velike zgostitve prebivalstva, delovnih mest, industrije, turizma in prometa, le da so te za razred ali dva manj{e kot v Zgornjesavski dolini, zato je tudi skupna ocena razvoja z vidika okoljske trajnosti za razred bolj{a, in sicer 2. Razvoj v preostalih dveh glavnih alpskih dolinah, v Bohinju in Dolini Save Bohinjke, smo ocenili z oceno 3. Tudi ti dve enoti sta podvr`eni raznovrstnim pritiskom, le da so ti precej manj{i kot v Zgornjesavski dolini in Blejskem kotu, k ~emur najve~ prispeva obrobnej{a prometna lega. Dolina Save Bohinjke zaradi ozkega dolinskega dna, vrezanega med strma pobo~ja Jelovice in Pokljuke, ni primerna za razvoj ve~jih industrijskih in podobnih obratov in prav tako ne za obse`nej{e poselitvene komplekse. Zaradi ozkega dolinskega dna pa se sicer sorazmerno majhni vplivi posameznih dejavnikov ka`ejo v ve~-jih obremenitvah (na primer prometnih), kot bi se na primer na prostranih ravninah. V Bohinju je mo~no razvit turizem, zato so tudi njegovi pritiski na okolje razmeroma veliki. Turisti~ni obisk je velik, 32 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave z vidika vplivov na okolje je negativno njegovo izrazito nihanje prek leta. K obremenitvam okolja prispevajo tudi veliko {tevilo po~itni{kih stanovanj in planinske ko~e z mno`i~nim obiskom. K bolj{i oceni pa pripomore ve~ji dele` gozda, manj{i dele` pozidanih obmo~ij ter relativno velik dele` naravovarstvenih obmo~ij. 8 Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika socialne trajnosti Pri oceni razvoja pokrajinskoekolo{kih enot z vidika socialne trajnosti smo dobili popolnoma druga~no sliko. Najbolj{e ocene so dobile enote v glavnih dolinah, ki so bile z vidika okoljske trajnosti ocenjene bolj ali manj negativno. Tak{ni rezultati so v veliki meri pri~akovani, saj so doline, sploh alpske, zaradi izrazito ugodnej{ih naravnogeografskih in posledi~no dru`benogeografskih dejavnikov privla~ne za razvoj poselitve in dejavnosti, kar se ka`e v pozitivnem socialno-ekonomskem in pogosto negativnem okoljskem razvoju. Razvoj celotne Zgornje Gorenjske smo tudi z vidika socialne trajnosti ocenili z oceno 4 oziroma kot pozitiven. Zanj so zna~ilna podobna gibanja kot v celotni Sloveniji, odstopanja v negativno smer so majhna. Oceno 4 so dobile vse enote v glavnih dolinah, ki so tudi najve~ prispevale k skupni oceni razvoja Zgornje Gorenjske z vidika socialne trajnosti. Vendar tudi v teh enotah nekateri kazalci (spreminjanje {tevila prebivalcev, starostna struktura prebivalstva) v zadnjem obdobju ka`ejo slab{o demografsko sliko, kot je razvidna iz skupne ocene. To pomeni, da se bodo v prihodnosti tudi tu soo~ali z vse slab{imi demografskimi gibanji. Zelo pozitivno pa smo ocenili zaposlitveno sestavo prebivalstva v vseh {tirih enotah, saj je dele` zaposlenih v storitvenih dejavnostih povsod ve~ji od 50 %. Med preostalimi enotami jih je sedem neposeljenih, zato so bile izklju~ene iz ocenjevanja socialne trajnosti. V ve~ini poseljenih enot na planotah in pobo~jih je bil razvoj z vidika socialne trajnosti ocenjen kot negativen oziroma v enem primeru kot izrazito negativen, izjemi sta Planotasti svet pod Golico, ki je dobil oceno 4, in Pobo~ja Me`akle, ki so dobila oceno 5. Za Planotasti svet pod Golico dejansko ugotavljamo dokaj ugodna demografska gibanja, saj se je {tevilo prebivalcev v obeh obdobjih precej pove~alo, ugodna je tudi zaposlitvena sestava prebivalstva. Skrb pa zbuja neugodna starostna sestava prebivalstva, na osnovi katere lahko sklepamo, da se na obmo~je priseljuje staro prebivalstvo, kar je z vidika prihodnjega demografskega razvoja negativno. Oceno 5 za Pobo~ja Me`akle pa je treba obravnavati z zadr`ki, saj je v enoti le eno naselje, to je Ko~na, ki je v bli`ini dna Zgornjesavske doline, pred letom 1952 pa je bila celo del naselja Blejska Dobrava. Po zna~ilnostih razvoja in funkcijski povezanosti z bli`njimi dolinskimi naselji bi omenjeno naselje prej sodilo k Zgornjesavski dolini kot k Pobo~jem Me`akle, kamor je bilo uvr{~eno zaradi lege. Druge poseljene enote na planotah, pobo~jih in v stranskih alpskih dolinah ve~inoma zaznamuje padanje {tevila prebivalcev v obeh obravnavanih obdobjih in zelo neugodna starostna sestava prebivalstva, ki napoveduje padanje {tevila prebivalcev tudi v prihodnje. V enoti Radovna, Krma, Kot in Vrata ter Pobo~ja severno od Bohinja sploh ni ve~ mladega prebivalstva, torej mlaj{ih od 15 let. Opazen je ob~utno ni`ji dele` prebivalstva, zaposlenega v storitvenih dejavnostih, kar ka`e na odvisnost od dohodka iz sekundarnih in primarnih dejavnosti. 9 Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika ekonomske trajnosti Rezultati so pokazali veliko ujemanje med ocenami socialnega in ekonomskega razvoja. Razvoj celotne Zgornje Gorenjske smo z vidika ekonomske trajnosti prav tako ocenili pozitivno, z oceno 4, k ~emur je pripomogel kazalec o turisti~nem prometu, saj bi bila sicer skupna ocena 3. V primerjavi s slovenskim povpre~jem so za Zgornjo Gorenjsko zna~ilni za razred manj ugodni ekonomski kazalci, zaradi izjemno razvitega turizma pa se je pri kon~ni oceni Zgornja Gorenjska izena~ila s Slovenijo. 33 Preglednica 4: Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti po pokrajinskoekolo{kih enotah (oznake za enote so enake kot na sliki 1, ZG - Zgornja Gorenjska, S - Slovenija). oznaka enot I.1 I.2 I.3 I.4 II.1 II.2 II.3 II.4 III.1 III.2 III.3 III.4 III.5 IV.1 IV.2 IV.3 IV 4 IV 5 V ZG S raba tal dele` gozda v % 49,8 43 28,6 30,5 72,8 79,2 76,2 80,1 81,4 96,3 88,6 92,1 77,8 81,1 89,8 93,3 78,4 84,1 / 72,4 59,3 ocena 2 2 1 2 3 4 4 4 4 5 4 5 4 4 4 5 4 4 / 3 2 dele` pozidanih povr{in v % 7,3 8,6 15,1 24,4 1,2 1,5 1,7 3,9 0,1 0,3 1,2 0,2 2,6 0,2 0,4 0,9 0,1 0,5 0 2,4 5,3 ocena 4 4 3 2 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 skupna ocena 3 3 2 2 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 3 poselitev {tevilo prebivalcev na km2 120,6 03,5 328,8 696,5 0 4,9 0 0 0 4 0,8 23,6 1,2 1,3 6,2 0 21 0 50,3 96,9 ocena 3 3 2 1 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 delovna mesta {tevilo delovno aktivnih prebivalcev na km2 po kraju zaposlitve 33,9 1,2 126,5 233,4 0 0 0 0 0 0 0,2 0 2,2 0,2 0,1 0,5 0 14,6 0 18 40,4 ocena 3 5 2 1 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 4 3 {tevilo delovno aktivnih prebivalcev v sekundarnih dejavnostih na km2 17,5 3,7 45,5 71,2 0 0 0 0 0 0 0 0 1,3 0,1 0 0,1 0 13,3 0 7,4 15,3 ocena 3 5 2 1 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 3 5 4 3 skupna ocena 3 5 2 2 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 4 3 promet {tevilo prevo`enih km na km2 na dan 1126 7480 2726,2 11172,1 0 122,8 655,7 62,9 0 15,9 53,1 0 0 10,7 60,4 32,8 37,3 41,1 0 706,6 1575,1 ocena 4 2 3 1 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 4 4 turizem {tevilo no~itev na dan na km2 19,3 0 42,1 30 0 0 0 0 0 0 0,6 0 0 0 0 0 0 0 0 3,6 1 ocena 3 5 1 2 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 razmerje med {tevilom no~itev v mesecu z najve~jim in mesecu z najmanj {tevilom no~itev 44,5 / 9,4 13,1 / / / / / / 18,1 / / / / / / / / 14,4 3,4 ocena 2 / 4 3 / / / / / / 3 / / / / / / / / 3 5 {tevilo po~itni{kih stanovanj na km2 16,1 1,7 13,1 22,4 0 0,4 0 0 0 0 2,5 0,2 5,5 0,1 0,3 0,1 0 0,2 0 2,6 4 skupna ocena - to~ke zaradi planinskih ko~ in smu~i{~ 3 5 2 1 5 5 5 5 4 5 5 5 4 3 4 5 4 5 4 3 5 naravovarstvena dele` zavarovanih obmo~ij v % 45,4 0 10,1 6,1 100 98,4 95,3 76,2 100 0,4 98,5 94,6 0 58,3 72,2 61 91,4 0 100 57,1 10 obmo~ja ocena 3 1 11 5 5 5 4 5 1 5 5 1 3 4 4 5 1 5 3 1 dele` obmo~ij NATURA 2000 v % 65,2 3,3 8,6 6,2 100 98,4 95,3 76,2 100 87,7 98,8 97,6 0,6 62,7 77,5 72,2 91,4 8,4 100 67 35,5 ocena 4 1 1 1 5 5 5 4 5 5 5 5 1 4 4 4 5 1 5 4 2 skupna ocena 4 1 1 1 5 5 5 4 5 3 5 5 1 4 4 4 5 1 5 4 2 skupna ocena razvoja 3 z vidika okoljske trajnosti 3 2 1 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 5 5 5 4 5 4 4 oznaka enot I.1 I.2 I.3 I.4 II.1 II.2 II.3 II.4 III.1 III.2 III.3 prebivalstvo indeks spreminjanja {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 2002 ocena indeks spreminjanja {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 ocena indeks starosti prebivalstva leta 2002 ocena dele` zaposlenih v storitvenih dejavnostih v % leta 2002 ocena skupna ocena razvoja z vidika socialne trajnosti 109,3 4 100,9 4 110,9 3 54,8 80,7 2 105,6 5 140,7 2 60 121,9 5 99 3 105,1 3 64,5 115,5 5 95,3 3 91,1 4 60,2 delovna mesta {tevilo delovno aktivnih prebivalcev na km2 po kraju zaposlitve Ocena 33,9 1,2 126,5 233,4 dohodnina bruto osnova za dohodnino na prebivalca v SIT Ocena 1,032.126 1,125.892 1,219.658 1,106.371 dodana vrednost bruto dodana vrednost gospodarskih dru`b na prebivalca v tiso~ SIT Ocena Delna ocena razvoja z vidika ek trajnosti 382 798 1214 670 turizem {tevilo turisti~nih no~itev na dan na prebivalca Ocena Skupna ocena razvoja z vidika ek trajnosti 0,2178 0,1528 0,2011 / 67,5 1 97,5 3 450 1 39,4 1,224.305 825 / / III.4 III.5 IV.1 IV.2 IV.3 IV 4 IV 5 ZG 64,3 1 95,3 3 142,4 2 43,7 61,9 99,6 68,3 84,8 152,6 / 114,2 124,9 1 3 1 81,3 107,7 112,8 2 5 94,1 119,4 1 200 5 5 146,8 221,4 2 71,4 5 91,2 2 2 2 12,5 55,9 48,5 1 3 42,5 63,2 0,2 1 1 2,2 1 0,2 1 0,1 1 0,5 1 1,032.126 1,219.658 983.791 1,125.892 1,125.892 983.791 382 1214 905 798 798 905 2 * 110,4 3 54,8 / 4 5 / 97,4 101,1 14,6 1,106.371 670 3 101,4 3 60,1 4 96,3 4 52,7 18 40,4 1,116.132 1,137.960 734 1333 0,0718 / 4 / 4 0,0099 V S / / / * 0 0 3 1 4 5 1 2 2 3 3 4 4 4 4 3 4 3 4 4 3 4 4 4 / ** 3 3 3 2 3 3 2 3 Andreja Ferreira Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti Med pokrajinskoekolo{kimi enotami sta najugodnej{o oceno razvoja z vidika ekonomske trajnosti, torej 5, dobila Zgornjesavska dolina in Blejski kot. Zgornjesavska dolina izstopa po veliki gostoti delovnih mest, Blejski kot pa ima nekoliko vi{jo bruto osnovo za dohodnino ter dodano vrednost gospodarskih dru`b na prebivalca. V obeh enotah, {e posebej v Zgornjesavski dolini, k ekonomskemu razvoju mo~no prispeva turizem, ki je pripomogel k za razred vi{ji skupni oceni ekonomskega razvoja v obeh enotah. [e ve~je {tevilo no~itev na dan na prebivalca ima Bohinj, ki pa ima pri drugih ekonomskih kazalcih (ponudba delovnih mest, dodana vrednost gospodarskih dru`b na prebivalca) ve~inoma za razred manj ugodne ocene, kar je dalo skupno oceno 4. K manj ugodnemu ekonomskemu razvoju Bohinja veliko prispeva njegova prometna odmaknjenost. Podobne ugotovitve veljajo tudi za Dolino Save Bohinjke, za katero sta zna~ilna izrazito pomanjkanje delovnih mest in turisti~na nerazvitost, zaradi ~esar je bil njen ekonomski razvoj ocenjen kot povpre~en, saj je dobil oceno 3. Ekonomski razvoj v vseh drugih poseljenih enotah na planotah in pobo~jih smo ocenili z ocenami 2 ali 3, k ~emur je v negativnem smislu najbolj prispevalo izrazito pomanjkanje delovnih mest. Pri bruto osnovi za dohodnino ter dodani vrednosti gospodarskih dru`b na prebivalca smo morali izhajati iz ob~inskih podatkov, zato so ocene podobne kot v glavnih alpskih dolinah. Predvidevamo, da so realne vrednosti nekoliko manj{e od prikazanih, po drugi strani pa zaradi odvisnosti prebivalstva od zaposlitve v dolinah te razlike verjetno niso tako velike. V nekaterih enotah je ekonomska slika mogo~e celo nekoliko ugodnej{a, saj k njej prispeva tudi turisti~ni promet, ki ni zajet v turisti~ni statistiki, saj ta bele`i le turisti~ni promet v pomembnej{ih turisti~nih krajih. Teh v omenjenih enotah z izjemo Pokljuke ni. Na Pokljuki pa kazalec {tevilo no~itev na dan na prebivalca ne da realne slike, saj sta bila v enoti leta 2002 registrirana le dva stalna prebivalca, zato tega podatka pri skupni oceni nismo upo{tevali. 10 Sklep Dosedanji razvoj celotne Zgornje Gorenjske smo ocenili ugodno, ob tem pa opozorili na vrsto negativnih dejavnikov, ki resno ogro`ajo udejanjanje na~el trajnostno-sonaravnega razvoja v prihodnje. Pomanjkljivosti se ka`ejo na vseh treh temeljnih podro~jih razvoja: okoljskem, socialnem in ekonomskem. Eden od bistvenih pogojev trajnostno-sonaravnega razvoja je tudi prostorsko usklajen razvoj, katerega cilj je zmanj{evanje razlik v razvitosti med razli~nimi obmo~ji in zagotavljanje bolj{ih `ivljenjskih razmer na robnih obmo~jih. S tega vidika se pomen ugodne povpre~ne ocene Zgornje Gorenjske precej zmanj{a, saj jo zaznamujejo zelo velike notranje razlike. Tako se pokrajinskoekolo{ke enote z uspe{nim socialno-ekonomskim razvojem praviloma soo~ajo z velikimi okoljskimi obremenitvami in obratno. Pri preizkusu modela za oceno razvoja z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti na preu~evanem obmo~ju so pri{le do izraza tako njegove prednosti kot pomanjkljivosti. Poglavitna prednost modela je, da obravnava vse tri vidike trajnosti in da je primeren za ocenjevanje trajnosti na ravni pokra-jinskoekolo{kih tipov in enot. Med pomanjkljivostmi pa gre omeniti predvsem veliko podatkovno zahtevnost modela (zaradi pomanjkanja podatkov so nekatere ocene manj zanesljive) in subjektivnost pri oblikovanju vrednostnih lestvic kot posledico pomanjkanja le-teh na lokalni ravni. 11 Viri in literatura Agenda 21: Programme of Action for Sustainable Development, Rio Declaration on Environment and Development. The United nations Conference on Environment and Development. Rio de Janeiro, 1992. 36 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave Anko, B. 1982: Izbrana poglavja iz krajinske ekologije. Ljubljana. Cigale, D. 2004: Posledi~na navzkri`ja in obremenitve slovenskega alpskega sveta zaradi turisti~ne in rekreativne dejavnosti. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Ferreira, A. 2005: Vloga gozda v trajnostno-sonaravnem razvoju Zgornje Gorenjske. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Indicators of Sustainable Development: Guidelines And Methodologies. 2001. Medmre`je: http://www.un.org/ esa/sustdev/publications/indisd-mg2001.pdf (24.6.2005). Karta rabe kmetijskih zemlji{~ 1:25.000. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2002. Pe~ar, J. 2003: Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Ljubljana. Podatki registra prostorskih enot. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2003. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme~kih gospodarstev. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1991. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2002. Popis stanovni{tva 1961. Savezni zavod za statistiku. Beograd. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na~rtih. Uradni list Republike SLovenije 5/98. Ljubljana. Prometne obremenitve 2003 in 2004. Medmre`je: http://www.drsc.si/docs/Promet2003%20pregled.pdf (8.4.2005) [pes, M., Cigale, D., Lampi~, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A. 2002: [tudija ranljivosti okolja. Geographica Slovenica 35, 1-2. Ljubljana. Vintar, K. 2003: Okoljevarstveni vidiki sonaravnega regionalnega razvoja Slovenije. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. 12 Summary: Assessment of the development of the Upper Gorenjska region from the aspect of environmental, social and economic sustainability (translated by Henrik Cigli~) The sustainability of the hitherto development of the Upper Gorenjska region and its landscape-ecological units (LEU) was assessed with the aid of the model prepared specially for these needs and equipped with the relevant indicators from the environmental, social and economic spheres. The selection of indicators and their arrangement in different classes were made on the basis of an accurate analysis of the hitherto development of the area and of the analysis of the existing systems of the sustainable development indicators or the environment and development models. From the aspect of the environmental, social and economic sustainability, the development of the Upper Gorenjska region as a whole was assessed as favourable, considering its largely well preserved natural environment, its until recently positive demographic development, and the relatively favourable economic trends. Less favourable are the obvious differences between its separate areas, which become evident when dealt with at the LEU levels. LEUs with successful socio-economic development are faced, as a rule, with great environmental pressures, and vice versa: characteristic of the LEUs with favourable environmental indicators are in most cases explicitly negative demographic trends and unfavourable economic indicators. Although the region's main Alpine valleys, especially the Bled Corner (Blejski kot) and the Upper Sava valley, are marked with a relatively favourable socio-economic development, they are faced with great environmental pressures from different sources, such as industry (Jesenice), tourism, dense population, and traffic. Slopes, plateaus and side valleys are, on the other hand, marked with very negative demographic trends and, in turn, with gradually overgrown arable land. Although the state of the environment is, on average, very favourable indeed, we should not overlook the locally highly 37 Andreja Ferreira Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti burdened areas, such as those with numerous weekend cottages and flats, most frequently visited mountain chalets, ski slopes, etc. Very positive from the aspect of the future environmental development is the high share of protected areas (special areas of conservation). The greatest advantage of our model lies in the fact that it deals with all three sustainability aspects and that it is suitable for the sustainability assessment at the LEU levels. The model also has certain inadequacies, such as the relatively high data complexity and subjectiveness in the preparation of value scales and marginal (critical) values of the studied indicators. 38