flTO-m* xxvi Komentaiji ^ji so odglssovsll! — t\> Efevska kri n» Nemškem PROSVETA GLAS/¿0S¿0ra^£ NARODNE PODPORNE JEDNOTE ----«u^nm Chicago, III., torek, 28. novembra (Nov. 28), 1933. Uradnlâkl la a pravu tik 1 praatori. MIT 8. LawaSala A va. IN78m» Lawad¡^°ÍU. 2LSS5« ¿S5 mi, «f patata piavOad lar la »ali- llii, àM oí Oat », WTt aatWW aa ¡SHTST Yaarly ŠTEV.—NUMBER 2*3 Zadnjo «redo upoflleni v takozvanih | premogovnikih radarji *kptivnih" SOCIALISTI SE K.Vpo,Uvanje padlo [boje sovjetske " PROPAGAME I število brezposelnih tem meaecu na 10 poroča Green naraalo v milijonov, «-".Tr^rz lKwvi,i k„.n u „ . I Waahington, D. C. — William tirov, so last jeklarskih ko*. Krotkiksr j« Gre«, predsednik Ameriške,de- acij in premog se tamkaj Prtana«ovjetsko vlado in kri- lavske federacije, poroča, di je ilje ne za trg, temveč za ra- JWra Uktiko komuniatične ln- bilo v zadnjem oktobru 10,07«,-inHnafrlii _ vi lernaciona c La» l ..... «nozapadni Pennsylvaniji vo- —— Združenih državah — 11,000 več gj gvoje zastopnike za kolek- (FP) — Leo Krzy- ko v septembru, tirno pogajanje s svojimi delo-1 nečeinik socialistične stran- Brezposelnoat je porssls zara-kjalci- Volitve, ki so prve ^ ke; ^ te dni ¡¡^^»vo. v ka- di tega, ker je bilo meseca ok-frste v Ameriki, so se vršile na jen hv»J> Predsednika Roosevel- tobra odslovljenih 75,000 delavci sporazuma med fede- ta- k*r Je priznal Sovjetsko uni- oeV na farmah, 45,000 v tovarno vlado in voditelji rudar- Profitnega sistema nah za konzerviranje sadja in * unije UMW, torej so bile v R¡»W »n obsoja taktiko ko- Učivja, 7000 na železnicah in rfcielne; bile so tudi pod nad- nternadonale. 10,000 v hotelih in pralnicah, gontvom federalnega posrodO- ko**k. ki mora sle- Na drugi atrani je bilo upoalenih delavskega odbora, ki d 111 P"«nanju sovjetske vlade, 120,000 v trgovinah na drobno jamčil rudarjem, da bodo rj°ra bltl P"«nanje ruskega Ide- in nekaj malega v Industrijah. Uo svobodno volili. a'& P° ameriškem ljudstvu — u- V novembru je 13 mest prlja- U «a-i«fc JTf, •ynfmiiksga roda, ki vilo naraščanje uposlenosti, v Po pirih poročilih, ki smo jih I odpravi profit," pravi Krzycki. enem mestu ni bilo spremembe |*jli, je bila lista kandidatov Dočim se temeljne industrije/v lin deset mest je prijavilo naza-rajene rudarske unije zma- Evropi in Združenih državah dovanje. iU v 21 rovih, v ostalih o- hajajo v stagnaciji, Rusija stal- Green vidi svetlo stran v mezd Bih rovih so pa bili izvoljeni no napreduje. Mi socialisti ob- nem položaju na splošno.V okto-iidatje kompanjiske unije, žalujemo, ker je tretja (komu- bru so bile mezde povprečno kompanijskih kandidatov nistična) internacionale pok va- $1.20 višje ko v septembru in prejela okrog 10,000 glasov, rila uspehe Rusije s svojim dog- dolaraka kupna sila delavcev je npanijska lista pa nekaj čez matičnim in nerealnim insistirá- bila $6,000,000 višja ko v zad 1000 Prezgodaj je še, da bi ta va-s dogodek pretresli v vseh idrobnostih; to je nemogoče, ler nimamo vseh vesti in polil. Danes se ne bomo bavili vpraianjem, iz kakšnih nova k an adsk AAdamii izzval oster aaeri-stranka na- liki protest proti Jogoslsviji PRENJE Farmarji in delavci lavojevalt veliko smago pri volitvah v Britakl Kolumbiji njem, da so razmere v vseh dr-|njem marcu; kupna sila delav žavah prav take, kakršne so bi- cev vsled zvišanja mezde ae je le v Rusiji 1. 1917 in da mora| torej povečala 28%. raz- vse posnemati njene akcije. "Pravo priznanje Sovjetske unije bo prišlo šele takrat, ko bodo farmarji in delavci po vsem * je čez 3000 rudarjev vo-|fVetu ,l,edi" Ifled" ruskih * kompanijske kandidate, ozi- f8e ™bih koliko je ta vest resnična S^a^'' ^ kakšne bodo posledice tega1 J tm"' uovanja za dotične rudarje, io tako glasovali. Vse to si iramo za kasneje. Stavko v klavsksh Urijo Katoliški radlo-piMpr napadel ShiIHhi Imenoval ga je Bruta In povedal, da je Smith bogat bankir, zato je proti Rooeeveftn je važno tole: iamed MM radarjev v 20 premogov* lih, ki ao volili, je 10,000 g1a-| Delavci stops jo trumoms v unije >o za rudarsko unijo, da |jB) ta zastopa pri kolektivnem anju po zakonu Mire, do-i je 3000 rudarjev volilo apanijske kandidate, Ogrom-večina se je izrekla za orga :ijo — in s tem je vpraša- v katerih vidijo avojih interesov ■i____JI Uo v avoji radlo-pridigi ardito protekcijo| obdelal Alfreda E. Smitha, biv-Aega governerja v New Yorku in znanega prominentnega kato- Ottawa, Kanada. — (FP) — The Cooperative Commonwealth Federation, atranka delavcev In farmarjev, ki je bila uatanov-ljena pred enim letom, je od stranlla konaervatlvno stranko kot stranko opozicije pri voli tvah v Britakl Kolumbiji. Njeni kandidati ao dobili 82,000 glasov, kandidati liberalne atran-ke pa 104,000 glasov. Konaerva-tlvci, ki ao nad pet let kontroli rali 90 odstotkov sedešev v pro-vinčnem parlamentu, ao bili potisnjeni na tretje meato. CCF, ki predstavlja | Mednarodni odbor ga obrambo političnih jetnikov poalal protest jugoslovanskemu poslaniku v Washingtonu proti barbarskemu postopanju s političnimi jetniki pod diktaturo v Jugoslaviji. V ječah je 2100 nasprotnikov diktature in 120 oseb je bilo umorjenih Stavka klavaiiklb Mav-Hv v OMeag« 35,000 delavcev prissdetih. Dalje zahtevajo 50% mesdnegs povliks Chicago. — V nedeljo zvečer je 5700 organiziranih delavcev v člkašklh klavnicah odglaaovalo sa štrajk, ki ae je sačel v pon deljek zjutraj. Delavci, organi-enotno! airan! v treh unijah, dovažajo fronto delavcev in farmarjev v| Živino v klavnice in njihov Kanadi, ae je vrgla v kampanjo štrajk Je onemogočil delo oatallh z veliko energijo, čeprav je bila delavcev, katerih je okrog 35,000 v finančnem oziru zelo na slabih y klavnicah, nogah. Njeni kandidatje ao ae Stavkarji zahtevajo : 40-urni morali boriti proti opoziciji ka- delovni teden, 58 in pol centa Jitaliatičnega časopisja, katero mezdnega minimuma na uro In i pisalo, ds novs strsnks na-1 v splošnem povratek mesdne morava uvesti pouk stelsms in toljševlzma v javne šole, sko pride ns krmilo. Strsnks je aktivna tudi v drugih kanadakih provincah. V lestvice is leta 1929, kar snačl petdeset odstotkov povlška. Vse tri prlaadete unije — provale-valcl živine, nameščenci v mrzlem skladišču meaa in klavci go- t w----------— - a -----------«ninTv« M — orontu, ki je na glaau kot kon- veje živine ter drobnice — ao servativno mesto, je prišlo na včlanjene v Ameriški delavski shod, ns ksterem je govoril J. S. federaciji' Woodsworth, delavski vodjs In Član parlamenta, had 20,000 lljudi. Kanadaka vlada Je začela po-anemati Rooaevelta in je uata-novjla nad ato delavskih šoto-rišč za neoženjene moške, ki Lokalni federalni delavski odbor v področju NRA Je takoj sačel s posredovanjem. Detroit, Mich. — Rev. Chas E. Coughlin, znsni katoliški župnik fare Male cvetke in socialni.--- —............... pridigsr v rsdiu, je sednjo nede- ^morajo delati sa 80 centov na dan. Vladni uradniki zanikajo] govorice, da ta šotorišča pomenijo prisiljeno delo. Pravijo, da so možje v šotoriščih proetovolj Chicago. (FP) — Stavke Hškega lajika ter demokratakcga d, dočim je znano, da Jih je vla-v klavnicah so te dni izbruhni- voditelja, ki je v članku v "New da pognala v šotorišča z grožnjo le v Pittsburghu, St. Paulu, Los Outlooku" napadel Rooaeveltovo odvzetja podpore. Angelesu ln v nekaterih drugih valutno politiko. Coughlin je vnet zagovornik Rooaevelta. Župnik je obžaloval, da mora ožigoaati katoliškega gentlema-na, "odličnega katolika viaoke stopnje v javnem življenju, ki je svoje svetlo ime posodil ban kirjem Wall streets, tods.» ne smemo pozsbitl — je nsdaljeval župnik — da je Smith aam velik bankir, ki živi od bančnih dohodkov in valed tega Je naravno in-teresiran v tem, kakor vaak bankir, da ne trpe njegovi dohodki." Coughlin je indirektno imenoval Smitha zahrbtneža In hinavca, ki je komaj pred nekaj dnevi posetil Rooaevelta v Beli hiši in najbrt mu atianll roko v koto ameriškega priznanja in predstavništva mestih. V Omahi, Neb., in več «o, kolikor se tiče rudarjev. I drugih mestih, kjer je obstojajo je ta zadeva rtšens za la nevarnost stavke, so Armour, irske magnate, je eeveda Swift, Cudahy in druge klavni vprašanje. I ške družbe pričele odpuščati deri. lavce, ki so pozivali svoje tova «w>vanje je pokazalo, da riie na ^por proti izkoriščala» rudarjev hoče imeti svo- nju. Sftmo v ^ k|avni organizacijo. Ako bi imeli ike druibe vrgIe nad 16oo de rudarji Amerike isto pri- lavcev na ^to v zadnjih tednih, it glasovanja, bi polzeli stavke klavniAkih delavcev v »v približno enakem razmer- Pittaburffhu in st. pau|u vodi Aaj pa manjšina, ki noče Packinghouse Workers Indus- m\lTi *Je W0^' trial Union, v Los Angelesu ps i rna ta manjšina baš to - Amalgamsted Mest Cuttera k jr^oce imeti: hlspčetranje in Butcher Workmen of Americs. L ISMiUf wniiacija je prWru.|IIIM m fm§„ mu siisnii roso v Wfvaks izobrazba v Ameri- *«ns Ameriški delsvskl feders-l ntk pr,jate,jitva( medUm ko k * * komaj začela in dosegla | ciJl. I bil njegov nspsd ns predsednike Nekstere neodvisne kUvmske že „pi(|an ZKodovina ^ je ^^ družbe v Pittsburghu so ze I vilm! "Et tu, Brute!" stale na zahteve stavkarjev In Mie j€ pivoda|f ¿ako j,. »V€ j, n . i priznale unijo in znamenja ka-hjki demokrat" Smith, ki danes iLmib- j porodai°' j® ne- žejo, da bodo tudi večje korpo-^^j, iUU4de reakcionarJev »miki zdravnik, velik fašist, racUe kapitulirale. V stavki Je v Wa|| HtneiUf v drulbl dv#,h kM. J« »matral za stoprocent-1 še vedno okrog tisoč delsvcev. tolišklh škofov obiakal iMorga- Arijca, izvedel, da je bila Poskus klsvniških msgnstov, ki nov urad v New yorku jn ** «tara mati — Judinja. so nsjell detektive od neke agen- t|ra| Večje pijaojilo zs flnsncl- potrlo, da ee je|cije z namenom, da zlomijo rsnJe nelKitičniks Stste Empire stavko, se Je izjalovil na vsej | Building, črti. Krog 1500 delsvcev je za n. si« ti a I stavkalo v klavnicah Armour * kar L^u Kuf ^L66 Co. v St. Paulu, ko Je drutba K hočejo biti, h)0-| odkjonjja zahteve glede zvišanj. . ' «»nt samomor To ML^ u ^ ^tov na uro, narediti vai oni, ki neL^j^j. kovnega tedna na ««m niso odgovorni zs 40 ur in odprsvo prigsnjaštva °J,h l,r°dnikov — da al Iglične zahteve so predložili de lavci tudi United Packing Co., na katere je družba prisUls in ( k komaj ivstva. Nova atranka Ima prod aeboj veliko delo, kajti fašizem je pri čel dvigati glavo tudi v Kanadi. V Montrealu je bila prod kratkim uatanovljena organizacija "rjsvosrsjčnlkov", ki Je nszns-nlls, ds bo vodila odločen boj proti rsdikslnlm delavskim agi tstorjem In sovražnikom Ksns-de. _ Zdravnica ln njen sin obtožene umore Chicsgo. — Zagoneten umori 23-letne Rhete Wynekoop, kate-| ro ao našli pred enim tednom u streljeno v hrbet v privatni ope. racijski sobi njene tašče dr. Allce| L. Wynekoopove, Je bil pojasnjen zadnje dni, ko Je policija obtoži-la taščo in njenega sina Karieja moža umorjene, da sta odgovorna sa zlpčin. Oba ata deloma priznala. Motiv umora še ni znan.I !*» J* tako tlil. i^rav j». naredil! Nemški fa-1 k' tako prismojeni, da 1)0. da La saMaaalaaalla mi h™ sssissell NI|S H" ssiIsm l__ PHpHflMMVV V rVmMp Rudarji sahtevajo dela Is kruha, kmetje ps pomoči od vlsde. Nove francoske vlads Pariz, 27. nov. — Več ko 80,-000 rudsrjev Je včeraj demonstriralo v severni Franciji zarodi brezposelnosti. Samo v Ar-rasu je bilo v pohodu 10,000 rudarjev, ki ao zahtevali dela ln kruha. Vse te demonatraclje so bile mirne. IstoČaano je nsvslllo okrog 3000 kmetov ns Amlens, da prod-lože prefekturi svojs zahteve zs znlžsnje dsvkov in vlsdno pomoč, tods žandarjl so jih ustavili in prišlo Je do Izgredov, Ne-ksj oseb je bilo rsnjenlh. Francija je dobile včgraj novo vlsdo, ki ps Je starš po sestavi in programu. Ns čelu vlsde je Csmllle Chsutempp, minister notranjih zadev v trsh proj-tnjlh vlsdsh. Tudi U vlads ss opirs ns center in ims v svojem progrsmu sravnoveaenjs proračuna — torej znižanje plač Jsv-nim uradnikom. Komentar o priznanja KualJe Philadelphia. — "Ce Je verje-| ti konzervativnim virom, Je NRA Uko radikalna, da Rusija riskira mnogo, ker je priznala Zdruten« države," pravi "Philadelphia Rekord." Nov rudarski koaíNkt sa pajavlia v na 11 vet u M otarfev! sam Ali isbira moro kdo Ndati| j krvi ni v njegovih žiUh? »m*kem Porenju imajo le-|kl J" značilna. Neki du d< jal v cerkvi, da vsi J" Jude za ošete, naj »rkev. Veliko število Nsto Je duhoven ki imajo fudi-Inaj odidejo. Od- Ki ^ gotovostjo, da take a tem preprečila sUvko V vseh mestih, kjer imajo J klavniške družbe svojs podjetja, je v teku Intenzivna kampanja! za organiziranje delavcev in Je doeedaj dosegla fe velike uspe-he. _ Čistilci oken vztraja* v boje New York. - Krog «00 čistilcev oken Še vedno stavka v t*m mestu, toda aedaj Je posegel ' * kr, , ----»'" — mesiu, ukih j* k-—-- L *n«t nnH « kriŽa na ol-l konflikt zvezni delavski odbor In *'^esno Vkorakal iz pričakuje se izravnava spora, p- I Stavka trajs le šest mesecev. L Dalje UMW greši s območje PMH Wsat Frsnkfort, IN. — Vodi-teljl rudarske unije United Mine Workers, ki ao tu slmrovali zad» njo nedeljo, ao poalal I govarnerj« Mornarju ultimat, ds okličejo 'praznik rudarjev" In narod« pohod v okraj Hallne, kjar obratujejo štirje premogovniki v območju Prograaivne rudarske u-nlje, če bo gov*rn«*r ša nadalje držal dva f'eabodyJeva premogovnika zaprta. Takoj nato j« prišla veat is Hpringflelda, da je governar odpoklical vojaška čete Is okraja Malin«. Meato Kaos v lil« giamivalo ae Isatae elektrarne K no* villi , Tenn. — Volile! te-ga mesta so z 5I2'J irlsaovi proti 2560 sklenili, da m«sto Izda za WtSn.iHKi boniov za zgraditev lastn« elektrarne, ki bo dobivala IUé iz fad«raln«ga «kktrarakega ______________projekU v Muscle Shoelsu New York. — Mednarodni od-bor sa obrambo političnih jetnikov, ki ima avoj urad v New Yorku, 70 Fifth ave., je te dni naalovil na jugoalovanakega poslanika Pltamica v Washingtonu oater protest proti mučenju političnih jetnikov v Jugoslaviji. Protest bazira na poročilih In do-kumentamem materialu, kl ga je prineael Is Jugoelavlje Louia A-damič, ameriški plaatelj aloven-ske narodnoati, ki ae Je mudil eno leto v Jugoalavlji. Omenjani odbor seatojl iz pro-minentnih liberalnih piaateljev, mislecev, socialnih reformatorjev ln progresivnih tsr soclsll-stičnih voditeljev Zdrušenlh držav. Med temi so Normsn Thomas, Jarnea Mauror, Upton Sinclair, Arthur Garfield Hays, Clarence Darrow, Sinclair Lewis ltd. Odbor urgirá drja. Pltamica, poalanika Jugoalavije, naj sporo-či svoji vladi "ogorčenje podpl-sanlh proti sistemu politične per-sekuclje, ki drli 2100 nssprotni-kov diktature kralja Alekaandra v zaporih v strašnih rsamersh.M Podpisani protsatnlki obtožujejo jugoslovanski rollm, ds v zaporih vodilnih meat muči politična Jetnike, kl pripadajo raznim narodnostim ln verskim oprodelje-nJem — Hrvatje, Slovenci, muslimani, Maoedoncl etc. — in rasnim političnim skupinam, katerih politično udejstvovsnjs je prepovedano. Odbor dslje obtožuj« režim, ds Je odgovoren sa umoro 120 ossb, kl so bile direktno ubite v zaporih sli ps tako mučene, da so u-mrle zs rsnsml. Omenjajo ss nečloveške metod« mučenje kakor ibsdsnj« s iglo pod nohtovl, polaganj« živega oglja pod pazduho, dolgo pretepanje po pod-plutih In sadiranje ostrih prod-metov v telesa Jetnikov. Razmere v zaporih ao tsko nečloveške, ds morajo Jetniki speti ns golih tleh mrzlih In mokrih eellc. Prsvksr so prišle vesti o msanl gladovni atavkl 24« Jetnikov v saporu v Hromakl MI tro v id. V proteatu ae navajajo tudi bar-bsraks mučenje Jetnikov na spolovilih. Odbor našteva rssn« primere mučenj« in im«n« mučenih ter konflnlrsnlh političnih Jetnikov, Nekstsrl konflnlrsncl, ki so Intelektualci, s« nahajajo v mala-rljsklh krajih Macedonlj«. Končno pravi odbor, ds med vsemi poročili o p«ra«kucljah v vaeh d«ž«lsh, kj«r so diktatur«, ksr Jih Js odbor prejel v zsdnjlh letih, J« poročilo o mučenju člo-vaških bitij V Jugoslaviji nsj-strsšn«jš«. Protest Je podpisalo ii\ znanih In promlnsntnlh sm«rišklh pisateljev, publicistov, kritikov, sociologov, skonomov, zgodovinar-Jev ln n«ksj prof«sorJ«v t univerze Columblj« v New Yorku. Ameriški poalanlk odide v Rusijo la led«n Washington, D. C. — William C* Bullitt, prvi amoriški poaia-nlk v Kov Jet »k i uniji, odpotuje v Moskvo v ar««do. Nalogo ima, da tam preiAč« in ugoti»vi va« fwtrebno gU*d«< |ioalanlških In konzularnih prontorov, nakar a« vrn« v Washington in iioroča. Med tem a« bodo nadaljavala pf>-gajanja m«d ameriškimi In ru* akiml «kafwrtl xaradl uravnan Ja dolgov in aranžlranja trgovinska (»ogodtM*. Amerika ponovno saht«va Inautta Washington, i), C, — Ameriška vlada j« 24. t. m. ponovno sahtavala od CirčiK naj legalno pot In Izroči oblastem Hamuala In aulla, M nega čikaikega rasgssta. i _ ■ jA iSS ^úh» .......^ . ....... PROSVETA" PROS VETA THE EN LIG HTENMKNT „LASII.O IN lAtTNWA »WVIWP HA—W W tmà Ni |mii>po«mc jbdsotb Um TlllrfSiül rtUii for tk. VmHU mitu- *nd (Mn f* M Cm» oiUw> »r»*»io- will im* r«turM*. ■ , mm Ii ■lu.iini ■ i m Glasovi it naselbin flfcilmive beležke is rtefb krajev torkk, 28. novembra. NmW> 1'ROSVETA NI1H »*■ LewwUle^A^. ' ■knsk* of tn k fku >Uk • UMI Domač drobiž V delu je npas! Pittsburgh. Pa. - l*lavake -----------—, »«zmere so slabe. Delavstvo je ST h m, - *** ■ - He delno zajioslcno. Dosti jih je, FU .. •»» - .rez dejM več u, posebno sta- rih delatcev, kafer* je izkoriščajoči sfstepi in nimajo izgleda, da dobe delo. Poklicni delavci v gradbeni industriji so pro-porčno bolj prizadeti kot drugi. Na račun new deala trgovci [pridno navijajo cene vsakdanjim potrebščinam. Delavec, čeprav lela, ni nič na beljeni, a tisti, ki ie delajo, danes večji .siromaki kot so bili v H oo v rovih dobrih časih". ' VoHtve so za nami; narod j? tel s slona na osla. Kaj nam ljo isel prinesel, je težko v naprej w ve dat i. Mašina republikanskih veljakov je polomljena. To je dobro aaamenje, da narod je začel lekolfko misliti. V Pittsburghu je do 5,000 Slovencev — kulturno mrtvih. Vobenih koncertov, iger itd. Pev-iko dhištvo "Prešeren" se mora »oriti za svoj obstanek. Ako priredi igro ali koncert, nima gmofc-lega ne moralnega dobička. !ume ae, da banketi in razne pap-tije so bolj obiskane — ker živino le za želodec. Cltplnica Ima le par čitateljev, *eprav ima precej raznovrstnih cnjig. To pomeni, da že vse znf-no, ali pa, da smo mrtvi za vsak lapredek. Dvorana Slovenski dom se mo-•a boriti za svoj obstanek s fji Nov grob v Htare» kraju Eveleth, Minn. Jakob Semič je prejel vest, da je v Išk. vasi pri Igu umrl njegov oče Janez Semič, star 85 let. V sta. rem kraju zapušča že priletno ženo In dve hčr ri, Ameriki pa dva sinova, Jakoba Evelethui Inj Johna, o katerem se pa ne ve, kje je. Ako kateri čitatelj ve zs Johna Semiča, naj ga opozori na to vest. Operacija McKies Rocks, Pa. — Uršula Stajdohar se nahaja v bolnišnici, kjer je prestala težko operacijo. Članice ženskega kluba jI želijo hitrega okrevanja. Članica umrla La Salle, 111. — Tu je umrla Mary Certalič. članica društva Triglav št. 2 SNPJ. Njen pogreb je imel veliko udeležbo, kar je dokaz, da je bila priljubljena v naselbini. fte nekaj novih grobov Lorain, O. — Umrl je Anton Pire, doma iz Iške Loke pri Ljub-IJani. V Ameriki je l?il 20 let in zapušča ženo ter dva otroka. Cleveland. — Umrla Je Karo-lina Požar, roj. Stanič, stara 45 let in doma iz Spodnjega Vremena na Notfanjskem. V Ameriki je bila 20 let in zapušča mo-ža in tri otroke. Bellaire, O, — Tu je umrl Rudolf Tomažič, star 66 let in doma iz Maribora, ki je tu dolgo let vodil trgovino z mešanim blagom. Smrt v atari domovini Cleveland. Jos. Centa je prejel vest, da je v Mali Slivnici pri Velikih Laščah umrl njegov oče Prane Centa v starosti 86 let. V Ameriki zapušča štiri hčere in sina. Umorjen Hrvat Cleveland. — V hrvatski hiši 1026 E. 60th st., Je bil pred nekaj dnevi zaklan Stefan Jukič zaradi neke ienske Virginije Webb, okoli katere so se sprli. Dva Hrvata — Jock Byuck In Nick Zuro — sta bila aretirana in Byuck je primal umor. Unijsko glasilo žigosa kapltall stilno časopisje St. Louls, Mo. — "Eden naj zoprnejšlh pojavov netolerant nosti v zvezi s programom Nire je zahteva po 'svobodi tiska', katero nnglašajo representant tistega tiska, ki je vedno služilo propagandi finančnih raketirjev in Industrljcev," piše The Rail road Telegrapher, glasilo bratovščine železniških telegrafistov, mednarodne unije, ki je pridružena Ameriški tfelavsk federaciji. Glasilo kritizira kapitalistično časopisje, ki vedno bega svoje Čitatelje s napačnimi Informacijami in potvarje-niml vestmi. "R. R. McCormick, izdajatelj čikaške Tribunq, je eden naj glasnejših zagovornikov svobode tlsks, toda on je imel v službi gsngeše kot poročevalce", dostavlja glaailo telegrafistov. "On podpira tudi sodnika Wilkerao-na, ki Je 1. 1«22 Izdal injunk cijo proti ftelesnišklm stavkar jem in Jim tako odrekel pravico do svobodnega tiska in zborova nja." lančnega stališča. Ako bo šlo ta-'co naprej, je nevarnost, da jo zgubimo v bližnji bodočnosti. To n> veJjk udarec za celo slovensko naselbino. Ne v mrtvilu, ampak v delu e naš spas.—John Ran, 118. MvMni delavci «e vedno v stavki Paterson, N. J. — Krog 10,-000 svllnih delavcev še vedro stavka v tem mestu in okolici. Pred nekaj dnevi, ko je vladni «pravni odbor podal njim naklo-njen odlok, »o sklenili vrniti se na delo. toda potem, ko so vlded, ds tovsrnsrjl ne bodo upoštevali od lok s. to «e premislili in poisčiii stsvkovne Mrsle. Volitve in volilci San Francisco, Call/. — 2e daljo ni bilo nobenega glasu iz naie laselbine, materiala pa je obilo, ia se ga objavi. Najprej naj pride na dan kampanja in volitve za mestne oče-;e. Da ni socialist zmagal, je krivo to, ker siromak nima denarja in je po večini, kot se je »am izrazil, tudi brez dela, a vseeno se je našlo 5,000 glasov zanj. Ako se premisli, kako se je inteligenca izrekla za mestno upravo, to je za svojo elektrarno, potem nI čuda, da ni naš kandidat ^eely dobil več glasov. Vzemimo socialistične ideje nekoliko v pretres. Vsa javna dela, o*, naprave morajo spadajti judstvu, kot n. pr. elektrika, voda. plin ltd. V San Franciscu Jc tudi pocestna železnica v ljud ski upravi; voznina stane samo &c, ne 7c in 10c kot drugod. Naša Inteligenca se je izkazala na stran) privatne družbe P.G. k t. In poVrhu tega še trgovske zbornice (chamber of commerce), ^ je agencija za stavkolomstvo — 1009? . Ako kdo dvomi, naj se obrne na osebe, ki so bolj št« dirarie kot Jaz. Ta organizacija ni še nikoli Imela seje pri odprtih vratih ih njeni člani so s* mo veletrgavcl, torej pijavke za izstradano ljudstvo. Pa kljub temu jo ljudstvo posluša in gl* suje kot mu ona narekuje. Za kaj? fcato, ker jim tako trobijo po radiju. Rad bi vedel, koliko teh naših inteligentov ve, koliko čas stane na radiju. Primera: Ako kdo govori 5 ali več minut, stane $2 na minuto, ako bi pa samo rekel med programom "Ride on muni d pal railway, because it is i member of NRA", te besede bl" stale $10. In ako bi komisija prevzela to atvar v roke, bl se našel sveličar. ki bi vam trobil, da Je potrata ljudakega denarja, kar pa privatni kapital sme — saj ga vi plačate, ne da bi vedeli. 8eveda Je godrnjanje, kadar je treba plačati: "Že apet tisti pro-kletl "elektrik bili'*, od katerega privatni intereai porabijo 10 do zs zapiranje valih oči — s vaiim denarjem. Naj še omenim, da se je hri bovaka inteligenca prej izkazala tudi v tem. da so glasovali sa kandidata, katerega Je priporočila trgovska abornics. In to Je bil Adolph Uhl. ki bo naprsvil it vseh volikev in Is sebe največjega osla. Sam ae je izrekel, da ni niti centa izdal is svojegs lepa za kampanjo, dasiravno Je trobil v radio noč in dan. Največjo "založnice" v njegov sklad so bi le chamber of commerce. P. G. k K In Market St. Railway Co. Za kaj ? Slepec lahko vidi skebstvo lite cene WektHki in mogoč« »višanje voznine na pocestni železnici s 6 ns 7 centov. Ako ste imeli čas in ste preštudirali volilno listo, preštudi-t<>, da si bi lahko mnogo prihranili samo v par letih* na elektriki, ako bi bila 10', - znižana. To pišem zato, ker ta stvar bo zopet pred nami, in ker S. F. inteligenca rajši plača 100% mesto liVf; kar bi bilo, ako bi volili da za točko 3. Prii>oročam, da volite "da" tudi če b'i čez 2 let; stalo 10 milijonov, ker do tega bo priSlo prej ali slej. Pred mesecem je imel Norman Thomas tukaj dfebato. Vstopnice so bile razprodane še prodno je on prišel sem. Cež dva dni je imel predavanje v drugi dvorani; tudi ta dvorana je bila napolnjena. Seveda naša "hribovska inteligenca" je bila zastopana. W smo bili trije, dva s hriba in eden iz South San Francisca, Max Rolih. Zakaj omenjam te stvari ? Dne 4. nov. so se zbrali vsi "Jagarji" v San Franciscu v Seals stadij zvečer. Program: "Ali ste že kdaj šli lovit šneie (snipes)? To še lovi takole: Najprej si pri-žgeš svečo, potem vzameš vrečo in jo držiš odprto in Čakaš, da ptič prileti v vrečo. Seveda, ako si dovolj potrpežljive narave, boš čakal, dokler te sveča speče v roko, ali pa do zore. To je vse v tem "jaganju." Ali vseeno jih je bilo približno 80,000 in, ako bi vsi volili kot se spodobi, bi se marsikomu odprle oči. Da pa niso vsi volili kot se spodobi, je razumljivo, ker glavni voditelj te "jage" je bil tu-kajšnji nadškof Hanna. Bližajo Se volitve v naših društvih. Dolžnost članstva je, da pride na sejo in voli v odbor člane, katere misli, da so sposobni, ne glede na versko ali politično prepričanje. (Ako se ne oglasim pred prazniki, voščim vsem članom, članicam in čitateljem vesele praznike!) Andrew Leksan, 304. imun. (Os Stroju) 10, naznanjenih 0. tako so opisali krajo i glasov. Nadalje: "Ce zmagajo dpmo- kratje. zmagajo tammanisti, posebne v drž. zakonodajo. In Če ne verjamete, prečrtajte ta U številke, potem pa sodite: "Serif Farley V mestu N. Y. je bil po governerju odstavljen Zakaj? Zato, ker je vložil v bank<> $:V21,000, plače jč pa imel le $87,000. Izgovoriti se j* hotel, d|i je "našel" mnogo de narja v neki plehnati škatli, pa ni šlo. tfekateri drugi dem. u-službenci so tudi vlagali mnoge denarja v banke. Registrator \t okrpja Kings z letno plačo o^ $9,000 do $12,000, je vloži $547,254! Podšerif iz okraja N. Y., s (šestletno) plačo $7,-500, je vložil $662,311. Oseba v mestnem sodišču t letno plačo $3,720, je vložila v 7 letih vo delo plačujejo od $800 na $900 na leto! Taka je slika demokratske mašine v N. Y. Njen slikar je njena sestra republikanska mašina. Ubogi trpin, kdaj, oh kdaj Vendar se misliš otresti teh svojih izkoriščevalcev?! Pristopi kamor spadaš, to je v vrste delavstva, v njih stranko. J. Matekovich. HMka demokratske msdine n ■ i Gowaitda, N. Y. — Volitve, ki so se vršile 7. nov., so za nami. Delavstvo se je v večini izreklo za demokrate in ponekod za republikance. Pravi delavski kan-didatje so tu pa tam prišli v urade; njihov namen je: delovati za naše pravice. Teh pa ne bomo dobili nikdar, če bodo naši zastopniki v manjšini. V tukajšnjem okraju so zopet odnesli zmago republikanci. Pred volitvami so izdali pam-flet, v katerem so svoje dem. bratce slikali takole: "Mi smo za pošteno glasovanje in štetje. Demokratje so tatovi glasov, kar kaže ta tabela." V enem distriktu«so volilni stroji kazali sledeče glasove: Demokratje (na stroju) 308, naznanjenih 513; rep. (na stroju) 65, naznanjenih 6; soc. (na stroju) 17, naznanjenih 0; ko- $186,799.19. Prvi mestni klerk s plačo $8,500, vložil $299,499.- 25. In mnogo drugih, zraven tudi neki policaj, ki je v 10 letih vložil $92,240. Uključen je tudi neki konjski zdravnik, ki si je z neko osebo, katere pa ni dal, razdelil $2,000,000, zakar pa je bil samo malo časa v zf poru. Dalje: Takoj po volitvah in polomu na borzi so si začeli zvji Sevati že prejšnje mastne plače. Županu Walker ju s $25,000 ns $40,000; komptrolerju s $25,000 na $35,000; Joseph V. McKeeju (ta je bil Cvetkovichev kandji dat za župana pri zadnjih vo litvah) s $15,000 na $25,000. Drugim s $15,000 na $20,000 itd. Mesto je kupilo posestvo, oce njeno $5,000, in plačalo $124,-632! Drugo ocenjeno $20,000, plačalo $222,147 itd. Mnotfo komišna, kaj? Dobri računski izvedenci rep so tudi opisali izvanredna zasedanja, o katerih sem pisa pred nedavnim. Samo eno Je; stalo davkoplačevalce $114,000 Zatem so stočili solze na državni budget. Od zadnjega rep governerja, 1. 1922, se je budge1 zvišal s $183,159,710.24 na $826,000,000, in zraven je luk nja za $114,000,000. Poleg tega se je dri. bondni dolg zvišal za $110,000,000. Nazaj v mesto N. Y. so šli, in nam povedali da mesto dolguje bankirjem $2,500,000,000! In še mnogo drugih reči so opisal v tej rep. cunjici. Na koncu pa apel na volilce, naj glasujejo za rep. listo v celoti. Well, v našem okraju so uspeli s svojo taktiko. Vsi dobri amendment na glasovnici so tudi propadli razen enega, v našem okraju Jako so zopet z lahkoto potegnili volilce za nos in prišli precej bliže koritom, da bodo tud oni deležni visokih plač in mnogo komišna. Volilci bodo pa še naprej plačevali tako visoke plače tem "ljudskim zastopni kom", kateri protektirajo bogatine, take bogatine, kateri so pokradli naš denar iz bank in ta ke, ki nam za znoj no in nezdra my Zmaga rudarjev pri volitvah v zapadni Pennsyîvanlji ni refti-te spornega vprašanja Pittsburgh, Pa. — (FP) —, Pri najvažnejših volitvah, lei so ae doslej vršile pod nadzorstvom vladnega delavskega odbora, ie l, < rudarska unija UMWA tèùiKala v skoro vseh "kaptivnih" premogovnikih, katere lastuje jeklarski trust. Izjema je le okrtj Fayette, kjer je bila unija Fri-ckove kompanije zmagovita v nekaterih največjih premogovnikih. Volitve, pri katerih naj bi Se rudarji izrekli za svojo ali kompanijsko unijo, so bile razpisane po vrofcih stavkah, v katerih po rudarji zahtevali od jeklarskih družb priznanje unije in kolektivnega pogajanja. Vrnili so s na delo ieîe potem, 1co jim je predsednik Roosevelt obljubil, CA bo vlada rešila konflikt v njih zadovoljstvo. Te volitve pa niso rešile spop-rega vprašanja, kajti Frickovi kompanija je že naznanila, da çe bo priznala UMWA niti v prerio-jrovnikih, v katerih so se ruda!r-ji izrekli za njo. Na listi te organizacije so bila namreč le imena Johna L. Lewisa in drugih uradnikov in družba se bo pogajala s temi le kot s posamezniki, ne kot z repre^entanti rud c u~ Vv4 Art Young, delavski kari turist, ki je pravkar izdal ko 135 karikatur z „asU "Art YoungH Inferno." proi ta je že objavila več karikatur. nje«re far- ske unije. To vse kaže, da bodo sledili nadaljnji spori na premogovnem polju. Predsednik UiMWA Lewis, ki je odšel v Washington z name nom, da pridobi • industrijskaga administratorja Johnsona, da slednji imenoval tudi reprezep-tante delavstva v Nat'1. Bitumi nous Coal Industrial Board, še ni komentiral izida volitev v zapadni Pennsyîvanlji, dočim je senator Wagner, načelnik vladnega delavskega odbora, izrazil svole zadovoljstvo nad mirnim izido: volitev. >m SREDNJI VEK V SEVILJI Umor ženske, ki Je "uročila" * otroka Nataàanài robo«! Stroj. «U karji. ki Jim ko n*o4 od jedel robot, ki ko t odi asm popU pijočo "cocktail" as goste. Nats-M radi vedeli, če pride Pred porotniki v Sevilji se vršil te dni proces, ki spominja na srednjeveške Čarovniške procese. Obtožena sta bila kmet Rodrigo Soredo in njegova žena, da sta umorila svojo sosedo, neko Sia dabovo. Pred nedavnim je Sorodevim obolela sedemletna hčerka naj brž za pljučnico. Siadabova je nato sosedam nasvetovala, naj pokličejo zdravnika na pomoč. Toda Soradova, ki nimata zaupan ja v zdravnike, sta se obrnila rajši do neke vedeževalke Iz sosedne vasi, ki je prišla in za drag denar ugotovila, da je otroka uročila neka coprnlca. Treba jo je najti in prisiliti, da otroka odročf. Soredova sta dolgo ugibala, kdo bi bila U čarovnica In sta se končno zedinila, da ni to nobena druga nego Siadab. Zvabila sta jo pod neko pretvezo v svojo hišo, zaprla sta za njo vrata in navalila nanjo, naj povrne otroku sdravje. Nesrečnica jima se veda ni mogla pomagati, a zaman ao bila njena zatrjevanja, da nima o čarovništvu niti pojma. Privezala sta jo k otrokovi postelji in tam sta jo tako dolgo čaaa obdelovala s palicami, da se Je zgrudila mrtva. Morilca sta se morala sedaj zagovarjati pred aodnikl. A vse prizadevanje teh, da bi jima odprli oči o strahotni zablodi njiju praznoverstva, da je bila 8iadabova čarovnica In da Jo kot takšna zaslužila svojo usodo, ni pomsgslo. Moža ao kon čno obsodili na dosmrtno Ječo, ženo pa na 20 let robije. AU sta naročeni m itak "Prwrfo"? Podpirajte svoj list! v< i" VOjM kupčij Sodružno zadružno gi| "Die Konsumgenossenscha ki izhaja tedensko v Prajn, roča: V zadnji številki "Wirtschaft" čitamo v por* o poteku zadnjega borznega na v Pragi tudi nasleden miv stavek: "Nudalje vpli na borzo zunanje j>olitični yodki, o katerih ne nepregi razpravlja in v katerih po\ postajajo pojmi rojim, obi ba, odpor in oboroževanje ie vsakdanji kruh. In ravni motiv borznega gibanja do v zadnjem času zaradi »ta finančnih tranksakcij v cernu Zivnostenske banke novih in novih vzpodbud in trditev." V zvezi s tem ra: va nato zgoraj navedeni način in sestavo teh finam transakcij in prihaja do zak ka, da se ustvarja v politič okvirju Male entente neki «t ki "precej sliči mogočni kon traciji kemične veleinduat Dalje čitamo: "Ni še dolga smo opozorili na združitev zvezo med družbama Au Verein in Tschechoslowaeki Verein in Tschechoslowi sehen Explosivstoff A. G. D ba iz Ustja je na eni strani zana z belgijsko Solvay-sku in je udeležena pri sesti družbah gornje družbe v Ril niji in Jugoslaviji. V Jug viji je družba iz Ustja polei ga udeležena pri "Zorki", jugoslovanski kemični indu ji. Zdaj je pa ta družba polnila tudi svoj položaj muniji in sicer s tem, < kupila večino delnic druj največjega kemičnega kond v Rumuniji, t. j. družbe N sesti A. G. V Ceškoslovaš družba iz Ustja utrdila I odnošaje do češkoslovaAke < be za izdelovanje eksploz snovi. Glavni delničarji sli sta pa spet družbi Imp Chemical Industries in S< Central de Dynamti. Od 6 slovaške družbe za UdeM eksplozivnih snovi vodijo tudi do Družbe za izvoz t nika Sellier & Bellot; glavn natelj češkoslovaške družb izdelovanje razstreliv je ob upravni svetnik zgoraj n» ne tovarne smodnika. "Ka se zveze med to kemično strijo, ki bodo v kaki priN vojni neizmerne važnosti, jejo kar tako za šalo ali ' en dan? Gospoda hoče za*P in nič drugega kakor zh*I Najbolj mastne dividendc vtaknejo v žep pri vojnih tvah. Seveda bodo činiteij družb v najširji javnosti ■ovali svojo miroljubno,t' kler ne izbruhne - vojna to pač ne škoduje nji, če si ns ta mastni k*» stojno pripravlja, kaj ne. ko češki list. Mi mo delsvstvo ns to u*** vsssnje kšefts in kap.ta eelo v produkciji smodnil« mičnih snovi in * ne škoduje kapita^1^ zsksj bi potem delavcu dovalo mednarodno stvo z delavstvom ki Je potrebno zs obre*» jgr.tr,i ä;:* kapiuii*™* delavstvo radi ' »»^oM aaplU in tem boj pr«" kapitalizmu nem<»f< TUHKK. 2*. NOVEMBRA. mimogrede PROSV ETA (Iz Ljubljane) u-je dobimo v kratkem ne-Z ljudsko univeno v Ljub-To staro- misel je pograjal Zveza kulturnih dru-ki je znana kot nekdanja Ica ljubljanskih kinemato-' tt predvajanje nemških Eloperet (ki jih ZKD tu-.¿.j ¿e redno predvaja kot En* filme"). Zveza obeta, C Ljudska univerza pod nje-i vodstvom "nudila splošno Ljo izobrazbo". Nuditi ho-sPlošno" izobrazbo v pred-a o katerih je nemogoče 'no predavati: o nacional-umetnostnih, literarnih, gorskih, socialnih, sociolo-¡n državoslovnih vpraša- 0 teh stvareh se ne da preti "nevtralno", kakor napoje to ZKD. In četudi bi ae ' ZKD nam je porok, da bi predavanja imela njeno ten-E o tem je govorila ZKI) ng svojem občnem zboru 5. * Glede na tendenco preda-j in vsega delovanja ZKD ijo baje Ljudsko univerzo i-vati Ljudsko nacionalistič-iiniverzo. _Za karteliranje tolsta ZKD m «vojem občnem zboru go-■v isti sapi o Ljudski uni- 1 m o Radiu Ljubljana in o iranju kinematografov. 0-je želja po karteliranju in ipoliziranju vsega prosvet-iivljenja, kamor prišteva kajpada tudi kinemutogra- V resoluciji pravijo delegati lnih kulturnih društev: naj skuša vsa sokolska podjetja in druga kino jetja združiti v enoten kar-da monopolizira povpraševa-filmov v dravski banovini »tem regulira program in ce-filmov." O Radiu Ljubljana nhevajo, da ne pride eks-itacija radiofonske družbe ■Ljubljana v roke zasebne-kapitala, ampak da se izroči gi naprednih nacionalnih ev, ker lahko edino t4 jam-dane bo Radio Ljubljana sa-prosvetna ustanova, ampak bo služila tudi širjenju na-ne ideje, solidarizma in dr-jansko vzgoje. V tako za-ki jo je treba šele osno-naj vstopi ZKD z deležem 10,000 Din, temu primerno pa ZKI) tudi odloča v vodstvu Ko pa govori resolucija o liranju kinematografov, ne niti besede o solidarizmu lobnem. Tu je sttšati le be-[kartel", ki je glasnejša od resolucije. Sredi avgusta je izdal fi-minister odlok, da se mo-«pet pobirati taksa od službe-rtzmorij, in sicer tudi za nato leta 1924, ko je bilo pobite takse ustavljeno. Nance in delodajalce je to rilo in Zveza organizacij lih uslužbencev v Ljublja-jf »klicala zaradi tega sestala Ka je vodil magistratni |of Jančigaj. Sklenili so, da zahtevali omiljen je tega ■•ki gn pa je treba poprej liti za vso državo. Zakon Piuje namreč za prečanske ■10 odstotno takso na let-k za ozemlje bivše Srbije »ore pa samo 1 odsto ™ru javna dražba para čnljev, ki so ga bili nekemu čevljarju za ne-■ davke. Pri prvi dražbi niso mogli prodati. Mo-PJ« vrAiti nova dražba. Ali r *ugi dražbi čevlje pro-!r za koliko, tega listi le [Porodu. Klovna vojna je uničila I c<,lot nega premoženja in .hh-it 126 milijard do-M "trani anUnte in 61 ■ «J na strani centralnih sil. ^ « uničeni denar bi lahko noveAtvo: v M. v««ko po 1000 v«ic*r ........100 K»h domov .... 10 ............... 16 h KnjUnic...... t iv .........7 t N */ "trill ..... 1 in ' ............ 30 •«•Ukih strojev., 1 ! ............. 10 M T; Pl H» m I ase, ■>It * X.. ^ r »fe. Le v nekaterih krajih se bodo morale volitve najbrž ponoviti. Medtem ko so bile v Sloveniji tri oz. štiri kandidatne liste, sta bili v drugih pokrajinah vloženi le dve listi: socialistična in nacionalistična. V nekaterih ^»krajinah (Vojvodina) nacionalisti sploh niso mogli sestaviti kandidatne liste in se volitve zaradi tega sploh niso vršile. O rezultatih v Sloveniji smo že pisali. Na Hrvaškem in v Srbiji pa so zmagali z veliko veČino socialisti, nacionalisti so dobili zelo malo glasov (n. pr. v Skopi ju le 33. socialisti pa 2838!). Seveda je mnogo razočaranja, posebno Se, ker so nacionalisti izvršili vse mogoče stvari, da bi dobili čim več glasov. Zmage kajpada niti sami niso pričakovali. — M. K. Genetik Hml Morgan Letos točno na dan 100 letnice Nobelovega rojstva je prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo veliki ameriški genetik prof. Thomas Hunt Morgan. Ta mož, ki zdaj deluje na kalifornijskem tehnološkem, institutu v Pasadeni, je ustvaril podlago novi panogi znanosti, ki s popolnoma novih vidikov pro učuje zakone dednosti. Morgani-zem, kakor se imenuje njegoviNa ta nHČin se lastnosti obeh ro- jedro. Preden se «ačne slanic» deliti, ko pokaže, kako ae jedrc razdeli v drobnim paličicam i*> dobna samostojna telesca. To so kromosomi. Vsak kromozom se potem po dolgem razdeli v dva dela in iioaamezne polovice se počasi oddaljijo proti unvmu, od-nosno drugemu jiolu stanice, kjer se obe skupini združita v novi jedri, središči obeh novih sta-nic, ki sta nastali iz prvotne stanice. V kromo/.oinih se pa na« hajajo nosi tel j i dednih lastnosti,] geni, ki se s cepitvijo kromozo-mov enakomerno poruzdett} mod obe novi stanici, in ker se vsak organiaani razvije iz ene same stanice, je jasno, da mora ime-ti novo bitje v vseh svojih delih poginoma enotno dedno m^so jn, sicer tisto, ki je bila v najprvot-nejši stanici, to je v oplojeni jajčni stanici. Spolne stanice, ki po združitvi stvoruo osnovno sta-nico bodočega Jitja, se pa dele nekoliko druga/?. Pri teh se kro-mozomi ne cepijo, ampak celi razdele v dve skupini, katerih vsaka zase se potem strne v jedro novih stanic, ki imata vsaka le polovico kromozomov in torej tudi le polovico celotne dedne mase. Pri oploditvi nastane iz moške in ženske splošne stenice nova enotna stanica, ki vsebuje spet polno Atevilo kromozomov, torej spet celotno dedno maso, ki pa seveda izvira po polovici od očeta, po polovici pa od matere. nauk, uči, da je mehanizem po-j ditelJ«v preneseta ria novo bitje, dedovanja utemeljen v takozva-| To so osnovna dognanja znanih genih, ki so navadna snovna nosti o dednosti. Jasno je, da je telesca in sestavni del kromozomov. Kromozomi, s katerimi so neločljivo združeni geni, so telesca, v katera se spremeni jedro stanice pred vsako delitvijo. Zagonetni pojav podedovanja vseh specifičnih vnanjih in notranjih lastnosti tega ali onega bitja je torej po modernem nauku—vsaj kar se tiče njegovega mehanizma — popolnoma materielne narave. Odkar je Mendel po neštetih poskusih s križanjem muhe rosike odkril pravila o kvant ita-vnih odnosih dednosti, so učenjaki takoj zaslutili, da mora iti pri številčno tako strogo ustaljenih deležih, po katerih se lastnosti podedujejo na potomstvo, le za prenašalee, ki so ugrujeni že v materielni strukturi dotičnega bitja. Tudi prastari pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa je podzavestno priznanje, da vse tisto, kar se podeduje na potom-stvo, ni nobena slučajnost in ni-kakšen dar od nekje zunaj, marveč da je že bilo vse ustanov-ljeno v roditeljih in da se je ka-kor meso in kri i>odeljevalo naprej od enega potomstva do dru-gega brez kraja. Ker je izhodi-šče razvoja večine živih bitij o-plojena jajčna stanica, so začeli genetiki v prsti obračati po-zornost nji. V tej stanici mora biti po logičnem soslednju misl! do vseh podrobnosti točno ustaljeno ogrodje bodočega bitja. O-plojena jajčna stanica pa seveda ni produkt enega samega bitja marveč vsebuje takoj po oplodi tvi del dedne mase ženske sta niče in drugi del dedne mas« moške stanice. Kako se na ta na čin v naj prvotne jšem zaplodkn novega bitja ustanovljena dedna masa podeduje na novo bitje, s« ..............................."In tudi ti znaš to'/'í daTpazovatTVr¿litvi stanictf "Naravno." Vsaka stanica ima uredi prs snovi ali protoplazme staničm med njimi še nešteto problemov nešteto nerešenih vprašanj, preko katerih so skušali priti genetiki starejšega kova po trhlem mostu drznih spekulativnih teorij in hipotez. Poglavitna zasluga Hunta Morgana je baš v tem da je delo v tej mladi panogi znanosti navezal na atroge statistične metode, da je vsako podmeno čeprav se je logično izkristalizirala iz tistega, kar je bilo ip poprej neizpodbitno uataljeri«, dokazal z zadostnim številom konkretnih poskusov na živ^h. Po njegovi zaslugi je znanost o podedovan ju dosegla tisto solidno podlago in tiato stopnjo strogo-sti, ki nam jamčita, da se. bode ta za razumevanje vsega Življenju tolikanj važna vprašanja, počasi temeljito razjasnila. jn—Zis. ZA KRATEK CAH ., 11 "Vidimo te več pri tvoji tip-karici, nego pri tvoji ženit" "Seveda.. To je edina, kateri lahko sam kaj diktiram." • Gospodinja: "Marija, videla sem slučajno, ko vas je pekov pomočnik zjutraj poljubil. Od iutri dalje bom samu hodila po ruh!" — Služkinja: "To vam ne bo nič pomagalo. Pomočnik ljubi samo plavolase." ♦ Peterček: "Mama, mama, o-četa moramo zbuditi!" —■ "Pa ¿akaj neki?" — "Pozabil je vzeti spalni prašek!" Pepček je prišel iz šole in pravi: "Oče, ali so res ljudje, ki ogov, ki so postavili določene «ikone, katerih človek n> sme pivd.stopit i. Zu prestopki* ae moru pokoriti, da ne nakoplje zadrugi jezu uiaJjcnega božanstva. Amuleti, čarovniki Itd. intujo seveda veliko vlogi». Duša po smrti živi dulje in sicer v boljši onostranosti, Igor m ovenča z rdečimi cvetlicami In se oprosti vseh muk in skrbi. V otalem ima duša pri živem človeku svqj aeuei V lenimi. Med verskimi ceremonijami zavzema veliko vlogo ples, katerega ae v Afriki udeležuje vae. staro in mlado, žensko in moško, v Aziji pa plešejo samo ženske. Kultura teh zanimivih in kakor smo videli praaturih ljudstev je kar se da primitivna, toda povsem Člpvoška, nič kanlbal-skega nI na pjej. V marsikaterem ozlru prekaša celo kulturo dosti civlliziranejših ljudstev. tMavsko zbor-dr«avi zaključene.j' Volilna Mednarodna zadraiaa II-ga in naoiji Upravni svet je zavrgel aplikacijo "asimiliranih** nemških zadrug za pristop v ligo ' Dunaj. ~ N« avojl zadnji seji ae je upravni svet Mednarodne zadružne lige pečal s vprašanjem nemškega zadružništvu, katerega ao okupirali In "(talinlli-rall" fašisti. Pred seboj je Imel aplikucljo nemških fašističnih zadrug za pristop v ligo. Pred nacistično "revolucijo" sta bili v Nemčiji dve centralni zadružni zvezi. Osiednja ^unija nemških zadrug, katero so kontrolirali "marksisti", je btia pri-družena Mednarodni zadružni zvezi, Narodna unija nemških zadrug, ki je bila ihkI vodstvom centralistične, to je katoliške stranke, pa je pretrgala zveze z mednarodnim zadružnim giban jem že pred vojno, lotu 1D13. 8 prihodom Hitlerja na, vlado ao bile "Asimilirane" tudi nem ške zadruge, kakor vso dolavske organizacije. Hitler je razpustil obe zvezi oziroma Jih združil v enotno fašistično organizacijo in jo priklopil avojl "delavski fron ti". Pred par meseci pa jo nfemška fušiallčiia zadružna zveza vložila aplikacijo za pridruženje Med narodni zadružni liki, o čomqr je razpravljal Upravni svet na svo> ji zadnji seji. Upravni svet Je zaenkrat odklonil aplikacijo In sprejel sklep da pošlje v Nemčijo preiskovalno komisijo, ki naj proučj fašistično "asimilacijo" zadrug In o rezultatu poroča prihodnji seji Komisija bo poslana v Nemčijo le pod |>ogoJom, čo vlada preiskovalce m garantira osebno Svobodo in je ne bo skušala ovirati pri delu. Obenem Je upravni svež «prejel tudi nov i>ogoJ za pridružen je k Mednarodni zadružni ligi. Ta pogoj, k L se tiče va4h, tudi ž« pridruženih organizacij, je, d« more spadati k zadružni ilgl le taka zadružna organizacija, ki poleg politične In verske svobode garantira tudi plemensko In narodnostjo svobodo. Ker pri nemških fašističnih za drugah tega ni, jim je pristop v Mednarodno zadružno zvezo av tomatlčno zabranjen. Poleg tega pa Je njih glavni vodja, blv «i eentrist iq aodaj fašist dr. Hchioesner ki je bil prej načelnik Narodne (katoliške) zadružne zveze, nedavno tudi rekel, ds Im> treba zavreči roehdalaki princip in iznajti — "nemškega". Nemški fašisti lahko vzame jo prizlv proti odloku upravne ga sveta Mednarodne zadružm* lige na drugo inštanco, ki Je ek-sekutiva, in od tukaj pa na konvencijo. Tega fiujbrže ne bodo storili, ker bi imeli proti sebi «-notno delavsko fronto in bi doživeli le no\o blamažo. Odkar so nacisti "asimilirali" zadrug«, «e J» promet v zadružnih trgov inah znižal za 40 odstotkov ktfub veliki oglaševalni kampanji, Z "asimilacijo" so 1-m#11 srečo, ne morejo pa prisiliti delavstva, ki Je z velikimi žrtvami zgradilo svoje orgsnlzs-cije, da bi kupoval" v fašističnih zadrugah , a-.«.», j ",tk*" Prt Ksnvsnr I Ja d*!av«fce »rgsaUsri > odgodena New York. — Mido*na. kon veneija Konf/rsnre ta progresivno aiuijn, k| se Je Imela fr Šltl v novembru, Je bila odgo dena na 2. dečembrs Vršlls m bo v Piiulisrghu. Pa. Minnesotski socialisti in fariMr-litortti Konvencija določila jasne le nmernice napram f a mursko delavaki stranki, a katero ho "po možno»!! Modelovala" 84. Paul, Minn. —- Kakšno stA-llšče naj minnesotaki socialisti zavzamejo napram Farmer tabor party. je bilo glavno vprašanje na konvenciji državne socialistične stranke, ki se je vršila v tem mestu, levičarski socialisti so argumentirali, naj stranka pretrga vae stike s far-mar-laboriti ter naj bo v politiki aktiv na kot samostojna skupina. Kanvencijs je končno sprejela resolucijo, ki naglašu srednjo pot: socialisti bodo obdržali svojo identiteto kot organizirana skupina in bodo pri volitvah sodelovali s far mursko delavsko stranko le "kjer In kolikor bo to priporočljivo." Socialisti bodo tudi v bodoče lahko člani Farmer l*abor party. vendar bodo pa gradili lastno organizacijo, ki si pridržuje pravico postavitve lastnih kandidatov, ako bo to potrebno. Na konvenciji Je bilo slišati mnogo kritike farmarsko delavske stranke ln njenih voditeljev, ki so pri zadnjih predsedniških volitvah agitirall ta demokratsko listo. Kritika je bila naperjena proti konservatlvnoatl in oportunlsmu Former-Lubor par-ty. Minnesota je nekdaj imela močno socialistično gibanje, ki pa je po vojn! domalega razpadlo. /. organiziranjem farmarsko delavskt* stranke so mnogi socia» listi smatrali, da Je socialistična stranka nepotrebna In so jo pustili umreti. Zadnjih pur let pa so sprevideli, da je to stališče zmotno in pričeli graditi lastno gibanj«. Tudi levičarski farmar-laboriti so bolj in bolj nezadovoljni « konservativnostjo njih atranke in jo skušajo radikallziratl. Za tem atreme tudi nov« smernioe socialistične stranke, ti bo skušala vplivati nanjo s bolj opredeljenim stališčem kakor «o ga Imeli minnesotaki socialisti v preteklosti. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki pravi, naj socialistična platforma ne naglaša reform«, ampak se koncentrira na program za odpravo kapitalltma. Sprejet Je bil tudi načrt ta organiziranje socialističnih postojank po v«ej državi. Od narodne organizacije j« bil navzoč glavni tajnik Clarence Henior. Dva ugrabitelja llnčaaa v Kaliforniji Han Jo«e, Cai. — 1 lesna množica okrog 3000 oseb Je zadnjo nedeljo navalila n« tukajšnjo d* krsjno ječo in oe i>ola*Uls Jacka Holmeau ter Thomasu Thurmon-da, ki sta bila obtožen« ugrab-1 Jen ju in umora mladega Brooke L. Karta. Množica J« odvlekl« jetnika čet ceato v St. James IMrk in ju tam obesila na dr«v#-su v navzočnosti lft,Q0Q gledalcev. Nšvzočlh J« bilo tudi mnogo žensk, ki so svoje otrok« držaje visoko v zrak. da «o mogli videti obešanj«, Thurmond, ki j« bil nspol nezavesten, Je šel mirno v smrt, toda Kolmea, velik in močan hrust, «e je srdito branil in pobesneli moški! so mu rsz-tepli obrss v kašo ter strgali obleko g nJega, tako da ao ga obesili čisto nagega. — Ooverner Kalifornije Rolph Je kasneje I«, javil: "To je nsjboljšs lekcija, ki Jo j« naša država mogla dati Ameriki. Kalifornija Je pokazals da ne bo I rjm-Im ugrabiteljev V svoji Spodi" , . , Kssio»rovor "Pred poroko sem jaz govoril, ona Je ps poslušala. Po poroki Je ona govorila, Jaz ps posluisl. ZdsJ sva tli leta poročena In o-ba govoriva, poslušajo pa sosedje." o Aha I "Pri sosedovih Je zsdnje tri dni nensvadno mirno, prej ats as ps zmerom prepirala. Kaj nsj to pomeni 7" "Gotovo ats.se sprist" 0 ( žaljena kuharico Ooepft .(srdito): ' Kolikokrat bomo še prismojeno Jedli 71" Kuharica (užsljeno); Hamo petnajstkrat še, milostljlva. Dane* smo petnaj»u*ga, prvega ps I grem T Omeniti je treba še, da se je pogoato obrego-val ob častitljiva poglavja vojne umetnosti ter rad kritikoval ukoreninjene vojaške metode in običaje. Smatral je, da je znaten del predpisov za vojne vežbe izza špansko-ameriške voj-. ne zastarel in neraben. O vojaški šoli v West Pointu in o vojni akademiji je imel svoje točno opredeljene nazore in misli. Nekaj časa pozneje sem iz vojnega seznama razbral, da je Blakelock po rodu iz Virgimje in da je dovršil častniško šolo v West Pointu in vojno akademijo. Iz drugih virov sem zvedel, da je kmalu po špansko-ameriški vojni, ki »e je udeležil le v neznatni meri, prebil štiri leta v nekem oddelku, ki so ga poslali učit se jeziks ns Kitajsko; potem je bil še kot poročnik vojaški ataše pri ameriških poslaništvih v Pe-trogradu, Berlinu, Rimu in Carigradu; vmes pa je služil pri najraznejših četah širom Združenih držav in v tropskih pokrajinah ter bil tudi, kakor sem že omenil, vojni opazovalec na Balkanu. Na splošno so bili vsi prepričani, da je premožen in da je za vladanja republikanske stranke imel v Washingtonu mogočnega prijatelja, ki ga sedaj ni ve^med živimi, ker le tako ai je bilo mogoče razlasti dejstvo, da so ga zdaj pa zdaj pošiljali na zavidanja vredna mesta v tuje prestolnice in drugam, kljub vsem prenapetostim in njim primernim neugodnim ocenam v njegovem službenem listu. V Nekega popoldneva me je službujoči najvišji ptittčastnik naše začasne novinske stotnije poslal na raport h kapitanu Blakelocku na njegovo stanovanje. Vznemirjeno ugibajoč, kaj se bo zgodilo, sem se bližal njegovemu stanu na kraju častniškega oddelka, veliki leseni hiši, v kateri je bilo prostora za stanovanje štirih samcev. Vendar ni bila nobena skrivnost, da Blakelock rajši stanuje sam zase, kar se je z druge strani zopet sijajno ujemalo z željami njegovih vojnih tovarišev, ki niso radi stanovali z njim pod isto streho. Poslopje je odmevalo od presekanih sunkov v žogo, ki so prenehali, ko sem pozvonil pri vhodu. V nekaj trenutkih se je pojavil Blakelock ter me vprašal, ali ne bi hotel za teden ali deset dni prevzeti pri njem mesta častniškega sluge. Njegov Kitajec je zbolel, vendar upa, da bo v desetih dneh zopet na nogah. Blakelock j« še dodal, da bom toliko časa, dokler bom pri njem, oproščen nekaterih rednih dolžnosti in da me bo nagradil s trikratno redno plačo, ki jo določa paragraf 17., točka E, tabornih predpisov. Odgovoril sem, da sprejmem, bolj iz ž«lje, da bi moža pobliže spoznal, kakor iz pohlepa, da bi si dnevno prislužil šest srebrnikov več. In tako sem postal njegov sluga all "dog-robber", kakor so v redni vojski zaničljlvo nazlvall častniškega slugo. Ce izvzamem majhno telovadnico, ki si jo je uredil v eni izmed sob, in knjižnico, je bilo njegovo stanovanje povsem značilen častniški stan. Nekega dne, ko je bil Blakelock zdoma, se nisem mogel vzdržati, da ne bi pogledal v nezaklenjene knjižne omare. V eni so bile vojaške znanstvene knjige v angleščini, francoščini in nemščini; v drugih so bila dela morda dvanajstih najrazličnih, zapadnih in vzhodnih jezikih najraznejšc vsebine. Številne so bile mod njimi življenjepisne študije o možeh, kakršni so bill Bismarck, Napoleon, Juslinijan, Kriderick Veliki, George Washington, Garibaldi, Ivan Grozni in Peter Veliki. Nadalje sem videl knjige in brošure, ki so jih napisali Shaw, Emerson, Nietzsche; med temi knjigami je bilo tudi nekaj sodobnih ameriških pisateljev. Skoro polovica naslovov na teh. knjigah je bila v jezikih, ki jih nisem poznal. Na steni je visel ogromen in podroben vojni zemljevid, na katerem so raznobarvne bucike in drobne zastavice vojskujočih se narodov risale sovražni si fronti. Blakelock je često govoril z menoj, toda vedno z istim napol norčavim izrazom; zastavljal mi je naj razne j še čudaške probleme in mi dajal ugibati uganke, svareč me pred slabimi ženskami iz proslulega Kokosovega gaja v Panama City ju in zagotavljajoč mi vedno znova svoje brezmejno zaupanje v moje vojaške spretnosti in vrline. Samo enkrat je izrekel pred menoj na videz povsem resno opazko, češ, da upa, da bodo polk vendarle že kmalu poslali v Evropo. Nekega jutra sem našel skoro tretjino ki? j ig pometanih iz knjižnih omar in nakupičenih v zadnjem hodniku. Moje presenečenje se je spremenilo v začudenje, ko mi je Blakelock ukazal, naj zanesem knjige na ognjišče ter jih sežgem. Storil sem, kakor mi je bilo ukazano, toda nikakor se mi ni posrečilo, da bi bil zbral toliko poguma ter ga vprašal, kaj naj vse to •pomeni. Videti je bil nenavadno kratkobese-den in rezek. Zvečer me je vzel s seboj na starino v Panami City, kjer je nakupil zvrhano vrečo starih indijanaric in detektivskih romanov, kuharskih knjig in razlag sv. pisma, zbirk pridig in za nekaj dolarjev celo zbirko del Eiberta Hubbardta; potem ml je rekel, naj vso to ropotijo zanesem domov ter jo razpostavim po praznih policah v knjižnih omarah. Vsa ta zadeva s knjigami se je zdela silo čudna in nerazumljiva, dokler se mi ni &ele mnogo mesecev pozneje odkrila kot primer Blakelockovega grenkega in posmehljivega humorja. Nekdo, ki je užival njegovo zaupanje, po imenu Mihael Koška, ki boste o njem takoj slišali več, mi je povedal, da ga je na dan, preden sem sežgal knjige, službeno obiskal častnik iz vojnega poročevalskega urada; naj-prvo ga je na dolgo in široko križem izpraše-val kaj misli o Nietzscheju in drugih hunskih pošastih, potem pa mu je v imenu poveljujočega generala ukazal, naj se brez odloga iznfcbl nekih knjig iz svoje knjižnice. ENAJSTO POGLAVJE Mož z debelo glavo I P Ko se je polk vrnil iz džungle, so me z LojM-jem in še s približno dvanajstimi novinci dodelili stotniji "M" in prenehal sem biti "dog-robber" pri kapitanu Blakelocku. Njegov Kitajec je bil zopet čil in zdrav. Ko mi je Blakelock odšteval plačo za moje službovanje, mi je dejal: "Prišli boste v zelo dobro stotnljo. Ko se boste javili pri vašfem novem oddelku, sporočite prvemu seržfentu, seržantu Koški, da bi me zelo veselilo, če bi ga kmalu zopet videl." "Yes, sir." Ko sem prišel k novi stotniji, sem nemudoma stopil v pisarno ter prvemu seržantu sporbčll Blakelock ovo željo. "V redu," je dejal seržant. "Hvala vam." Potem se je ozrl k meni. "Vi ste eden izmed naših novincev, mar ne?" me je vprašal. "Yes sir." "Kako vam je ime?" Povedal sem mu. "Vaša narodnost? Kje ste rojeni?" (Dalja prihodnjič.) B. K.: Požig Mmikega parla-manla—kapitalistična provokacija Goerlngovl in Hitlerjevi računi so jasni. Umakniti se danea še ne moreta. Zato priče ubijata, nedolžne zapirata in jih tirata prod sodišče. Zaprtim "poftlgal-cem" sta odvzela vse pravice zagovora, odklonila sta vse inozemske zagovornike, ki so se sami prijavili v obrambo nedolžno obdolženlh, ker pač ne moreta drugače. Zgodilo bi ae lahko pri razpravi, da bi kateri izmad zagovornikov in obtoženih stegnil roko in a prstom pokazal na prave zločince in krivce. Znani pariški odvetnik Moro-Giafferi-ja. ki se Je tudi prijavil z« zagovornika. a ni dobil od nemške vlade nobenega odgovora, je zato Iz Pariza Javil: Hitlerjev retim s» hoji resnice in ima dovolj vtroka. da se J« boji. C« gledam n» sadvvn kot pravni strokovnjak. s vidika k atenskega po-stopnlka, In ¿o govorim kot odvetnik, ki je proučil vso spis« in dokasno gradivo. moram po najMJti vesti laja-viti. do jo dal pobudo sa pater v p» »loftfu drtmrne§m storit UmWs| m 4m mn dni Imdt nmU§ so |Mti|. Deterding ne je sdaj lahko Skril. k. r je int. Hrll mrtev. Goering ga ne more isdatl, ker bi s tem še bolj obremenil sebe. Zato bo Deterding zaenkrat kot Poncij Pilat v ozadju in če bo kdaj Goering prisiljen kaj izjaviti o tem požaru, bo pač dejal: "Interesi nemškega naroda in njegovega prebujenja so zahtevali, da sem dal saftgatl parlament." Kajti za nacionalizem, ki ga prepoveduje fašizem, se more In mora uporabiti vsa sredstva. Tako nekako pravi fašistični katekizem. Zadaj za takim nacionalizmom pa sede Deterdlngi vsega sveta, sa prljsaao» a lokavo smehljajo in si sa hrbtom mane j o roke. Nafta, premog, lito, stabilizacija valute, velelnduatrija sploh In za vse to j« eno samo ime — kapitalizem ... 1020 1. so bili narodni socialisti Is nesnatna stranka, ki pa si Jo le takoj v sačetku poiskala stika s denarnimi mogotci. Eden ismod prvih njtnih podpornikov Ja bil manahevski tajni svetnik Hormann Aust. g^vni akclo-nar pri Montkovskl tobačni retijl. Ta je svesal Hitlerja napraj. 10tS Je bil pakt med Hitlerjem la glavnim delom velelndust rijalcev le aklenj*" Pri pro-ceeu soper Hitlerja Je prlllo na dan. da je prejemal v Ivlcarakih frankih podporo «udi Is inoaemetva V I. 1022 23 ao dobivali njegovi funkcionarji tve^a plače v llahtni valuti, ki Jim jo Je pretkrbel monakoveki milijonar Hanfstegel, keterega sls Je denee strankin ^•■opienl lef. tefc» radodaren Ja Ml Indu.rrtjalec v. Ret hberg. ki Je tkeei dve leti podpiral Hitlerjev teeaik "Voelkieebe Seohorhter" in sat« sahtevel. da erga-ntmlre njegov prijatelj Raeenherg veliko gnnjo «oper Rusija. Velik nepre-dek v i ves i s <-1,kapitalom je napra-*U ttltier, ko je im 1. dobtl os «vaje stran salkega tovarnarja Mutschman na, ki je pri svojih prijsteljlh sbiral sanj denar. L. 1928 In 1929 je dobil sveso s ruhrskimi industrialcl. Poleg saanega Thyssena ga je s velikimi vsotami sačel podpirati Emil Klrdorf, največji magnet tega industrijskega osemlja. L. 1980 je povabil HKlerja gospod Blohm, lastnik tvrdke Blohm 4 Voss, Hamburg. V Jeseni 1932 1. ja Thyssenovs skupina pttredovala stik s baronom Schroederjem v Koelnu. Papenovim Intimnim prtjateljam in lastnikom treh največjih renskih II dovskih bank. Tods to la daleko niso vsi. Od njegovih Inoaemskih podporni kov smo omenili la Deterdinga. Treba pa ja omeniti le rajnega Ivara Kreugerja, v katerega sapulčini naila policija potrdilo ss 100,000 msrk, ki jih Je Isročll Hitlerjevemu pokretu. Blvli nemlki poslanec A. v Grafe trdi, da je skutal Hitler preko posredovanja Amerikanca Kurta G. W. Luedecka in princa Ferdinanda Pruskege itvabltl denar tudi od H Forda. Na Holaadakam je sbiral sanj denar universitatel profeeor v. Bts-sing. Podpirala sta ga tod i fetka in-lustrlalca nemAkega porekle v. Duech-»!ts in v. Arthaher. Da je prejel pre-cojinje vsote od Musaollnlje in da je pri um sabarantal jutno Tirolska, pa je teke vaeeplotno mane. Angleški parlamentarec T. D. Norel ja prvi opoaoril na Hitlerjevo sveso s francoskim vojao-industrijski podjetjem .V h ne Ide r in U C reeac Paul Paure je t« sadove spravit francaakl parlament in dokasal. ds te d rut ha ai dajala denarja samo is tvoji* fraaeoekih podjetij, temveč tod I Is tistega dele Akodovih sa vedet v Pilaehu. |i stoji pod njegovo kontrolo Zastopnik drutbe je sicer sedajo veet semo v tolike demontiral, ds je laja vil. da denarja ai dajeta**»!-ba. temveč pri njej aa ste vi jeni nem-MU ravnatelj. Visoki gospodje aikok ne dajejo oficielno, vedno sa hrbtom in preko dragih, ali dajejo in to je edino vaino. V Nemčiji je danes 2800 ljudi, U razpolagajo s več kakor milijon markami. Imenujemo samo najvaŠnejle in na jbogateljle: Viljem II. (le vedno najbogatejll človek v Nemčiji) 700 milijonov; knes Albert Thum-Taxis £40 milj ono v; rodbina Krupp 200 milijonov; valeindustrijalec Thyssen 120 mili- šaL Ind. Wolf 110 milijonov; njegov kompanjon O. Strauss 60 milijonov; Knez Hohenlohe-Ohringen 120 milijonov; bsnklr Mendelssohn 120 mili josov; knez Fuer sten be rg 100 milijonov; knez Henckel-Donnersmark 100 milijonov; grof Henckel 66 milijonov, val. voj. Sachsen-Weimar 36 milijonom; vojv. Albreeht Wuertemberiki 86 milijonov; knez Ernst Hohensollern 80 milijonov« tej«, sv. dr. Bosch 16 milijonov; Kari v. Siemens 16 milijonov itd., itd. Dr. Mayer, eden izmed Hitlerjevih državnikov, je izjavil: "Pod nobenimi pogoji ne trpi voditelj kakšnih eksperimentov v gospodarstvu. Koncentracijski tabori so sa politične zločince, ne pa sa podjetnike, ki niso narodni socialisti." To je povedal tistim pristašem, ki so mislili, da bo Hitler res izvedel vsaj kakšno socialno reformo, če že ne socialne revolucije. Toda druge revolucije ne bo. Takole izjavil pred kratkim sam. Hitler in proletariat, to sta dva nepremostljiva bregova. Med njima zija globok prepad, kajti Hitler in njegov režim zastopata in vladata edino v imenu profitariata. V. Ker živimo v družbi, ki veliko da samo na sposobnost in talent posameznika in ker imamo tudi med našimi intelektualci pobor-nike slovitega "individualizma", ki ae ga drže krčevito kakor polž svpje hišice, ne bo napak, če se tudi mi malo pobliže seznanimo vsaj z nekaterimi osebnostmi nacionalne revolucije. Fašizem dviga osebnost nad vse. Meinberg, edsn izmed voditeljev narodnih socialistov, je na nekem kmečkem zborovanju poudaril tole ttffeel: "Voditeljstvo nima z znanjem nobenega opravka!" Mogoče», da je to povedal v obrambo samega gospoda driavnega kanclerja Adolfa Hitlerja, ker je splošno znano, da gospod kancler ne bere nobene posebne literature. Najljubši so mu ilustrirani čaaipiki in v svoji vili ima popoln* izdajo Karla Maya, kar je vsekakor več nego zanimivo. Kajti iz tega bi se dalo vendarle rssiimeti, zakaj je rasne druge pisatelje, ki niso v njegovi knjižnici, dal sežgati. Toda pustimo tega reveža pri njegovih wine-tovskih Karl-Mayadah, saj se tako preveč pile o njem. Zanimivejše bo nekoliko podrobno spoznati nekatere osebne vrline gospoda Goeringa. Znani pravni strokovnjak in profesor na londonski univerzi, Harold Laski, je objavil v "Dai ly Herald u" članek z naslovom: "Von Goering, veliki top naci-bande", v katerem pravi med drugim: Goering ima manda divje vesslje nad grosodsjstvt in njegova morala ja nitja od gangeterjev v Chicagu. Obdal ss Js s ljudmi podobnega kalibra ... On je poosebljeno nasilje in njegovo zadoščenje raste s velikostjo nasilja. Sa Nemčijo je nesreče, ds je prišel do teko velikega mesta; teko je, kakor «e bi Capone all Jack Dia mond bila člana vlade Zdrulenih dr-lav." Praške "Lidove noviny" so pred kratkim objavile daljši čla-nek o požaru v parlamentu In so med drugim ugotovila sledeče: "Veliki del povojne nemtke zgodovine je satemnila senca teh ljudi, na boječ se pred nobenim zločinom. Skoro vsi so patološke pojava, sadisti, narkotiki, homoeeksaalel. Eden ismod njih je Edmund Hetnee, vodja Uasijskih napadalnih čet, ki ja bil obsojen savoljo umora v Stetinu. Pri raapravl proti njemu Je rekel sodnik (te as Je zgodilo le pred nekaj leti Op. p.): "Ko Je Isvrtil zločin nad svojim tova ritem, ae je Heines vrnil h kartam v gostilno." Heinee je orga skd ral laai v ftleelji aonsaelonelni bombni atentat In beetijalni umor delaven Potempe. ki so ga do smrti mu-ČIR pred njegovo leno. Dragi je nad-pesečnik Rehuís. vodja borlineklh na padslnih čet. Od eodilta Je dokazana, da Je lav rti I skoraj pol ducate sMRaev in da Ja bil tudi ddj časa v Je* Tretji je ka petan Killnger. vod-Ja ealkih napadalnih čet. ki je bil adeleten pri umoru Erebergvra in Ratheneua. aaan pe svoji knjigi o pača. v kateri popisuje a beeedeml. ki Jih al mogoče poaaUeaiti. kako ja «kaaal zmrcvariti salada dekle. V tam krapi Je todi gre« Helldor/, lef no nskpvskega ttaba napadalnih čet, nato ttot-hm, znan po svojih homoseksualnih aferah s otroci v netni starosti in drugimi, in k tem le lahko pritte-jemo bivtega vodjo bavaraklh napadalnih čet, adaj le ubitega G. Bella. Hitler je pod vplivom teh ljudi. Oni so pretorisnska garda in vse narodno socialistično gibanje stoji in pada z njimi." Od teh ljudi je Goering dospel na najvišje mesto. Postal je predsednik nemškega državnega zborn Tudi on nima nič lepše preteklosti od prej imenovanih poveljnikov Hitlerjevih napadalnih i oddelkov. Švedski časniki "Fokets Dagblad", "Aebetaren" in "Ny Dag" so prinesli dokaze o njegovem morfinizmu in internaciji v švedski blaznici radi težkih duševnih motenj. Iir 0. Stotnik Goering je po ponesrečenem puču 11. nov. 1928. 1. zbežal iz Nemčije, ker mu je grozila trdnjav-ska ječa. Takrat ni bilo nobene smrtne nevernosti zsnj, kskor je to dsnes v Nemčiji sa mole, ki se priznavajo k socializmu in se bore proti Hitlerjevemu fsiismu. Betel je preko Innsbrucks v Rim. L. 1926. je prestavil mesto svojega delovanja v Stockholm. Bil je poročen s Katarino v. Fock, članico Ivedske aristokratske rodbine in je menda skulal po vplivu njene družine dobiti kako službo. Goering je letalski častnik in jftekofdobfl pri neki stockholmski letalski družbi službo. Is pričevanj njegovih prijateljev je neovržno 'dokazano, da je bil te med vojno kot pllot-fovec hud morfišiet. Njegova žena je bHa ,v prvem zakonu poročena t j nekim švedskim stotnikom, s kateri* ja imela fante. Pri ločitvi je sodišče otroka prisnslo očetu. Ko je otrokov oče 1926. 1- težko zbolel, je mati zahtevala otroka zase. Proti temu ni bila samo moževa družina, temveč todi njena. Oba ste na vse načine hoteli preprečiti, da bi pritel otrok v vzgojiteljsko oblast Goerings Toda mati ja kljub temu začela prav do za otroka In temu procesu se je zahvaliti, da imamo danes sensacio-nelne dokumente o Goeringovem morfinizmu. Očetovi zastopniki so sodišču/predložlH zdravniški dokument, podpisan od sodnega sdravnika Kar la R. Lundbergha. Po rasnih pričsh so prišle naravnost strahotne rasmere is Goeringove familije na dan. Sinček Thomas, ki je po nastopu očetove bolezni nekaj časa bival pri materi, je kmalu sapadel Goeringovemu vplivu in priča Norberg Je ispovedala, da je nekega dne nalla pri llletnem Thomasu ^črno listo" s kljukastim krilom a več kolonami imen raznih oseb, ki Jih bo treba ubiti, če aavla-dajo naciji na Švedskem. Kot dulevno bolan človek je bil Goering interniran 1926. 1. v Lang-bru, Zdravniki so ga sposnsli ss blasneša. Sprva je bil v saeebni bolnici av. Katarine, kjer se je moral podvreči odvajalni morfljski kuri. Ker pa je imel često teko stralne napade blaznosti in pobeeneloeti, se je bolniško osobje uprlo, da bi ga le vnaprej streglo. Zato je bil Interniran v Langbru, kjer so ga dali v odddlek sa pobesnele. 6. septembra 1926. ao ga pregledali v bolnici Kon-rsdsburg pri Stockholmu, ki ga je poslala naaaj v blasnlco. Tolik6 iz švedskih sodnih aktov, o Goerlngu. Zavedamo se kočljivosti takih zasebnih afer, priznavamo, da je Goering osebno, subjektivno kot človek mo- JOHEK. 28, novemm **¡vel v vojn, in nT! tragedij,, u* M opravičuje niti n, ' »Jegovega pok reta. Taki 1. »Padajo v blaznico nt ,, 'jj nUtrake predsednike. Vred ÍL 1Ü V.h08pit^ ¡n <*3 ät1 ** mmi.tr.kn Ä P0'Ja ljud¡ J (Dalje prihodnjič.) ZNAMENJE PRVOVRSTN] Natančni kadilci vedo ds stalen pepel na ogorku cigi nastane le iz pravega pravila rečega finega tobaka. To jI karakteristično zna je prvovrstnega tobaka v L Strike cigaretah, le leta i kakovosti cigarete slavne njih tobaka. Samo izbran bak se kupuje za Lucky in po izkušenih kupčevalc velikem svetovnem trgu U Pri izdelovanju Lucky S 6e več izdelovatelji rabijo i najbolje najfinejše srednje kove liste. Okrog Sest in i deset odstotkov cele tobaka stline je odvržene v prow izdelavi. In konec temu (pridejo Lucky Strike Jt vaj ni pakirani iz zrelega, me okusnega izbranega tobak In po vrhu vse te pažnj izbiranju najfinejše vrste ka, izdelovatelji Lucky Str dodali tudi proces prepeč« to v varstvo vašega grla boljši okus. V Luckies dobite vedm boljše vrste tobak, vselej vrstnejši izdelek. Konsekvi Lucky Strike cigarete so mile in gladke. To je viro kaj imajo te vrste cigarete nost pri natančnih kadilci) povsod. Zapomnite si, doli len, beli pepel je Luckies -menja fine vrste. KNJIGE Ss Rs F« Pri Prosveti oziroma Ki Ms tlel SNPJ imsmo ns rokah ksj dobrih knjig in če ksteiv naročiti, aedsj je čas u ta Ameriški Slovead. staas.... Slovenko Aaglelka Sleraks. _ lfalaveatara v ksbsrsts Jimasie Higgins ........ Hrbtenica, Igra ......... Mai brati, Igra.......... Denar la naročilo pošljite m PROSVETA 2667 & Lawndale And Ali ste ie naročili Pi to tli Mladinski list in prijatelju sH sorodni domovino? To Je edin trajne vrednosti, U mal denar lahko po svojcem v domovino. JUGOSLAVIJO Veste . . . Pitaw* S i i. i . i i M ZMERNE CESE ► MBH• rntml Ukahd se** * HAMBURG-AMERICAN LIHI 177 N. Michigan Ava. Chicago. H—m TISKARNA S.N.P SPKKJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt spadajoča d< Tiska vabila sa vasaliea In shodt, vlzitnice, ä knjiga, koledarja, letake Itd. v slovenskem, hrra slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jesiku i» VODSTVO TISKARNI APELIRA NA CLAB & N. P. J., DA TISKOVINE NAHOCA V SVOJI TISKARNI daje vodstvo tiakarae S.N.P.J. PRINTER 1667-69 Sa. Lawadak Artaat