Kaj je prinesel Božidarčku Miklavž? Spisal Jos. Kostanjevec l o vam jc bila Čedna sobica, kjer sta nocoj sedela BožidarČek in njegov atej ! Ni bila sicer velika in Bog ve kako bogato oprem-Ijena kakor so sobe bogatinov, a posamezni dcli preproste oprave so bili vsak na svojem mestu. V kotu ob oknu je stala visoka, rjava omara s steklenimi vrati, izza šip so se pa blesteli usnjati, raznobojni hrbti knjig in knjizic, ki so stale v lepih vrstah na mnogih policah. In vsaka knjiga in vsaka še tako drobna knjižica je imela na hrbtu prilepljen bel, modro obrobljen listič, na katerem je bilo zapisano z debelimi potezami število njihovo. To je bila knjižnica, katera jc bila skoro največje veselje Božidarčkovega ateja, ki je bil učitelj. Razen knjižnične omare je stala ob steni podolgič z blestečebelo odejo pregrnjena postelj, a zraven nje ozka, štirinožna mizica z okroglim ogledalom. V nasprotnem kotu je čepel železen umivalnik z belo skledo in belim, modroročajnim vrČem. To in pa zraven Že podolgasta, na konceh zaokroŽena svetla miza z nekaterimi pletenimi stoli okolo sebe je bila vsa oprava. Kaj ne, da nič posebnega? Res da ne, ali ako bi, Ijubi moj mladi bralec, našel kje na kaki stvari najmanjši prašek, bi dobil od mene, ki scm Božidarčkovega ateja prijatelj, lep blesteč cesarski cekin. In ako bi mogel pobrati na urnitih tleh najmanjšo smet, bi ti ne dal niČ manj. V kotu za vrati je razširjala ozka glinasta peč prijetno, mehko toploto, ki je božala Božidarčkove ude kakor topla, žametasta roka pokojne mamice, ki ga je tolikrat pritiskala v svoje varno naročje, ki mu je tolikrat gladila bledo ličece, ki mu je tolikrat privzdignila okroglo bradico, da je moral zreti v velike, blage oči, ki mu že davno več ne sijejo. Oh da, tam med Žtirimi zidovi zunaj vasi, tam, kjer se vzdiguje kriŽ pri križu, kjer je tako čudno tiho in mirno, da si ne upa motiti niti drobna ptica s svojim žgolenjem tega svetega, tajinstvenega miru, tam se vzdiguje tudi zelen griček, na katerem pripogiba roža žalujka drobne svoje vejice na kVesan kamen in križec. Tam, tam počiva Božidarčkova mamica, ki se je morala ločtti tako mlada s tcga sveta, ki je morala tako zgodaj zapustiti njega in ateja! Ah, koliko bi dal, ako bi zamogel samo enkrat še videti njeno sveto obliČje, ako bi mogel samo enkrat še sedeti z njo pri tej mizi! Božidarček je sedel na dolcnjcm koncu mizc ter pisal svojo domačo na-logo. Bil jc namreč v drugem oddelku prvega razreda. Pero je držal sicer še ->* 23 k- nekam trdo kakor bi se bal, da mu ne zdrkne izmed prstov, in glava se mu 'je 7, malim nosom večkrat sumljivo približala pisanki, a vendar so bile črke, ki jih jc črtal, šc dosti čednc in pravilnc. Atej je bil z njim popolnoma za-dovoljen. Pokazal mu je rdeče jabolko, katero je potegnil iz žepa ter dcjal: >To jc tvoje, kcr jc naioga spisana prccej lepo in čedno. Le pazi, da izdelaš svoje reČi vedno tako, potem bo nekdaj še kaj iz tebe!« »Hvala lepa, atejs je izpregovoril ter nesel jabolko hitro na peč. Ni še trajalo dolgo, ko se je začela jabolČna koža črtati s temnimi lisami ter se krčiti. Na nekaterih krajih se je stisnila v neštevilne gubice, na drugih se napela tako, da je raorala poČiti. In iz teh razpok je silil peneči jabolčni sok, ki je iz početka ostajal kakor prilepljen na luknjici, a se potetn umikal drugemu, za njim sileČemu, nerad in počasi, prav počasi nizdoli, dokler ni zgledalo jabolko kakor bi bilo oslinjeno z belkastimi slinarni. A po sobici se je hkratu razŠiril tako prijeten in vabljiv vonj, da je vzkliknil celo Boži-darčkov atej: »Ah, kako to prijetno dišil« In Božidarček je vzel jabolko s peči ter zasadil vanj bele, zdrave zobe. Tedaj se je pa neČesa domislil. >Atej, kdaj pa bo sv. MiklavŽ?« je viknil vprasujoče, in oko se mu jc zaiskrilo, ko se je spomnil na prejšnja leta. Koliko mu je dozdaj vsako lcto prinesel ta radodarni svetnik! In skoraj vedno kaj novega, najrajši pa to, kar jc slučajno najbolj potrcboval. Da, najrajši je imel Božidarčck med vsemi svetniki sv. Miklavža in vsak večer je tudi molil k njemu tcr mu naroČa!, čcsa bi si prcd vsem žclel. »Miklavžev vcČer bo prav dancs oscm dni«, mu pojasni atcj. »Le pridno moli, morda se tc spomni tudt lctos!' »Atej, ali bi ne bilo prav, ako bi mu pisal pisemce ter ga prosil, kar bi imel rad? Saj bom pisal Iepo, saj vestc, da znam!« »Dobro; piŠi mu in potem oddaj mcni, da ncsem na poŠto!« mu pri-stavi atcj . . , Božidarček nagio pogoltne zadnji košček jabolka, vrže pccelj v peč in pripravi papir, ki mu ga je ponudil atej, tcr napišc to-le: f-'*i ttatecfo' }&*/L&. (Lst9waw &o?jz te-tia-t Jfe& /etcfe «7^ ^ma^ t'?g- 4aw4& t/ttet d#e*tertf#te /n- en ttožteK &n& firtj&a- ene- Aelet /ia o4*4& /&vo& e'n ate/iav- f/a /e*tfy 6tta j^w*«/», ^Sa **t'c -eAu- 2* ~>i 24 r<_ Atcj je pregledal list, se nasmehnil, pogladil Božidarčka po rumenolasi glavici ter rekel: >Dobro si pisal. Ne dvomim, da dobiš, česar želiŠ! . . .< Kmalo potem sta bila oba v sosednji sobi, kjer sta stali dve postelji, ena manjša, ena vcčja. V manjšo je Iegel Božidarček. Pogrnil se je črez glavo, a izpod odeje je bilo sliŠati, kako je molil. »Atej, zmolil sem Štirinajst očenašev in vero«, jc dejal Božidarček, ko jc poŠkilil izpod odeje ter zapazil, da sedi atej še zraven postelje ter prc- . bira knjigo. »No, zdaj se še prekrižaj in zaspi*, mu pravi atej. »Lahko noč, atej«, odgovori Božidarček, se prckriza tcr vnovič smuknc pod odejo. V kratkem jc sladko zaspal . . . * * Bilo jc o polnoči. Po sobi, kjcr sta spala Božidarček in njegov oče, se jc tresla blcda svetloba, prihajajoča od nočne svctilkc, ki je čcmerno brlela na mizici v kotu. Vse jc bilo tiho, samo semtertja je poknil in zaškrtal suhi les v kaki omari, da je bilo slisati, kakor bi kdo trdo stopil na pcto. Sicer pa se je Čulo samo dihanje obch spavajočili, kakor bi kdo pilil z drobno pi-lico mehki les — vedno v enakih presledkih, poČasi, poČasi . . . Ali Čuj, kaj je to? — Božidarček se je hipoma nemirno preobrnil, in iz grla se mu je privil jokajoč, zategel glas. Toda le za trenutek, in že je bilo vse tiho. Božidarčkov oČe se je takoj zbudil. Privzdignil je glavo ter vlekel na ušesa. In res, takoj je zapazil, da diha Božidarček močneje in hitreje nego prej. Obrnil se je proti posteljci ter videl, da leži sinček obrnjen z glavo in trebuhom nizdoli. To je bilo vznemirljivo znamenje. Oče vrže odcjo raz sebe, skoči raz poslelj ter pristopi k BožidarČku. Rahlo ga obrne, da jc ležal kakor po navadi na desni strani. Nato ga še skrbno odene ter zieze zopet v postelj. Ali spati ni mogel več. Polastil se ga je nek čuden nemir. Usiljevala se mu je zla slutnja. In ta slutnja, žai, ni bila neopravičena. Črez nekoliko hipov sc Božidarček vnovič preobrne in zastoče. Hipoma je bil oče pri njem. »BožidarČek, Čuj, kaj ti je? Ali te kaj boli?« Prijel je dečka za roko, a tedaj jc hkratu začutU, da je bila ta roka vroča kakor razbeljeno železo. Položil mu je desnico na čelo in senca. Tudi tukaj sc jc čutilo, kakor bi bile napolnjene žile z žarcčim, tekoČim svinccm. V tem se je zbudil Božidarček popolnoma. OČe ga vnovič vpraša, ali ga kaj boli. Božidarček odgovori: »Nič, atej. Samo v ustih me nekaj peče!« OČe prižgc v tem večjo svetilnico, stopi v kuhinjo po žlico ter veli Božtdarčku, da naj odpre usta. Ta takoj sluša, a oče mu pritisne z zličnim ročajem jezik nizdoli, da se je videlo v grlo. Tam pa je bila koia nekoliko bolj rdeča kakor po navadi. »Morda ne bo nič hudega«, izpregovori črcz nekoliko Časa. »Jutri hočcmo precej poklicati zdravnika. Zdaj se pa zagrni, da se ne prehladiš!« F -X 25 .«- r Božidarček se je črez nckoliko časa pomiril ter vnovič zaspal. Očc pa L ni žel več v postelj. Oblekel se je popolnoma, zakuril peČ ter sedel nato k f' posteljci. Z upom \n s strahom se je oziral na bolnega sinčka. Kaj bi bilo, f ako bi mu vzel Hog njega, ki mu je bil edino veselje na svetu? Odkar ni bilo f več mamice v hiši, sta stanovala z BožidarČkom sama v eni sobi, spala v eni [ sobi; izprehajala sta se vedno skupaj in bila sta drug na drugega takorekoČ [ prirastena. Ako bi kdo odtrgal enega, bi bil odtrgal zraven tudi del telesa drugemu. Hrano so jima donašali trikrat na dan iz bližnje gostilnice, a stregla ¦ jima je stara ženica, ki je prihajala v šolo samo črez dan. Ni čuda torej, ako je bilo BoŽidarčkovemu oČetu sedaj tako hudo pri srcu, ko je pomislil, da f bi mu zamogla kruta bolezen odtrgati za vselej Ijubega otroka od njegove strani. V duhu je že trpel vse one grozne bolečine, ki pretresajo človeka, ko vidi, da mu črni možje odnaŠajo zadnji njegov up v mrzli grob. Težko, težko je čakal jutra, ko bo zamogel poklicati zdravnika. I Božidarček pa je v tem nemirno spal. Njegovo dihanje je prihajalo vedno nerednejše in tesnejše, in preobračal se je vsak hipec. Proti jutro se jc ne- koliko umiril, in videti je bilo, da mu je odleglo. Ali ko se je oče najmanj nadeja!, se je stresel Božidarček vnovič, planil pokonci, zakrilil z rokami ter preplašeno odprl oči, se ozrl kvišku, da je bilo videti samo očesno belino. i Takoj nato je silil z glavo v zid kakor bi ga hotel predreti. A v tistem L hipu je že padel na postelj nazaj ter se zvil v klopčič kakor kaČa. Vse to f se je godilo samo trenutek, a bilo je tako grozno in strašno, da se je Boži- I darčkovemu očetu skrčilo srce v prsih ter da je z Božidarčkom vred za- stokal. r Hvala Bogu, za gorami se je zaČelo svitati, in noč se je polagoma umi- f kala dnevu. Nebo je bilo jasno kakor ribje oko. Na zaliodu je stal mesec, L bled in izmučen od prcčute noči ter je vedno bolj bledcl in bledel, dokler L ni pred očmi izginil kakor lahka mcglica. Obetal se je krasen, poznojesenski dan. ¦ Okolo devete ure se je zaČelo ob Soli veselo življenje. Otroci so priha-W jali k pouku Čvrsti in zdravi ter se zbirali v šolski sobi. Knjige so Že bile ¦ na klopeh, in nastalo je veselo, polglasno šumenje. V tej klopi so ponavljali L berilne vaje, v drugi so slovničarili, a v tretji računili. Videti je bilo, kako H jim je bito vsetn na tem, da bi kaj znali, ako bi bili vprašani. V Toda, kaj je to? Danes ni hotelo biti k njim gospoda učitelja o pravem ft času kakor po navadi. Videlo se jim je že dolgo, dolgo, odkar so bili prišli H.V šolo, in še se niso odprla vrata in še se ni v njih prikazala priljubljena Hoseba gospoda učitclja. H V tem času pa je bil spodaj pri Božidarčku gospod zdravnik. Prav tako ¦ kakor ponoči atcj je sedaj pogledal ta gospod BožidarČku v usta ter rekel: H »Prosim, poglejte sem tudi Vi, gospod učiteljU H In nagnil se je proti ustom tudi BožidarČkov atej ter zapazil tam zadaj It grlu kakor vinar veliko belo piko. ^K »To je — davica!« je dejal zdravnik ter resno zmajal z glavo. H >To je davicas je ponavljal nehote za njim Božidarčkov atej. -Sh 26 **- Kmaiu potem pa so otroci zopet stopali iz šole, a bilt niso več tako veseli. BožidarČka so imeli radi in žal jim je bilo, lco so zvedeli, dajebolan. Sola se je bila odpovedala za nekoliko časa . . . BožidarČek je bil torej bolan. V svoji posteljci je lcžal, dobro zagrnjen z debelo volneno odejo, a glavica se mu je udirala v mehko blazino. Okolo vratu je bil obvezan, da mu je v mrzli vodi izžeta ruta hladila vročino. Nje-gova prej tako cvetoČa lica so bila bleda kakor rjušici okolo njega, a oči so biie rnotne kakor voda, v katero pljuskne kamcn in se ji zarije v blato na dnu, Prcj so Še bile videti ribice, ki so veselo plavale po btstri vodici, a zdaj so se hipoma poskrile, in vse je kalno in mrtvo. Malo prej je tudi v Boži-darčkovih očeh plulo veselje in življenje, a zdaj so videti v njih kalni sledovi bolezni . . . Pretekel je prvi in drugi dan. Božidarček je ležal še vedno v vročnici, in bolezen se je hujšala, dejal bi, z vsako uro. Zdravnik ga je obiskoval več-krat ter vselej veleval, kako naj se ravna z njim. A dasi je Božidarčkov atej natančno izvrševal vse to, kar ]c priporočal gospod zdravnik, vendar je vse kazalo na slabže, in \z srca očetovega jc vedno bolj gineval up. Božidarček ni mogel že prav nič več požirati. Pri vsalcem požirku, ki mu ga je usilil atej, se je clavil in tresel, preden ga je spravil doli. Nazadnje celo juhice ni mogel spraviti iz ust. Božidarčkov atej pa se niti dan, niti noČ ni ganil od postclje. Skrbno je pazil na vsak dihljaj liolnega otroka, skrbno motril vsako žilico na Boži-darČkovem obrazu. Vsak hipec je potegnil odejo kvUku, da mu je scgala do podbradka, vsak hipec ga. pogladil po lascih, lci so bili potni, da je bila blazina vedno mokra. A vsak hipcc je tudi vpraSal: »Božidarčck, ali morda želiš česa?« Ali Božidarčck je vcdno odkimaval z glavo tcr očeta pogledoval tako žalostno, da je ta onemcl ter obračal svoj pogled po drugih predmctjh; zakaj ni mogel dolgo gledati tch velikih, zdaj že vdrtih oči ter tega bolestncga iz-raza v njih. Časih je, da bi ušel temu pogledu, hitel k pcči ter tam brskal in popravljal ogenj, dasi ni bilo prav ni6 potrebno. Ko je pa zbiral polenca ter odpiral vratca, je potcgnil večkrat ?. roko preko oči ter vselej že v kali zadušil solzo, ki mu je semtertja silila z nevzdržno močjo na dan. In dnevi so potekah počasi, tako grozno počasi. A kaj šc dnevi! Noči. noči! Teh ni bilo ne konca, ne krajal Peti dan Božidarčkovc bolezni se je pooblačilo nebo. Nikjer ni bilo vi-deti več krpe modrega nebesnega oboka, povsod dolgočasno, sivo, semtertja črnikasto obzorje. Po drevju pa je listjc, kolikor ga še ni bilo popadalo na tla, Šelestelo in sušndo v nekem mrzličnem trepetu, ki ga je povzročila ne-prijetna sapa od sevcrozahoda. In ptice so se približale stanovališčem ter pla^no frfotale okolo skednjev in kozelcev kakor bi si hotele poiskati in pre-brati kraj, kjer bi bilo nadalje najboljc njihovo zavetiŠČe. Res, kmalu so po zraku trepetalc prve snežinke ter lezle v ovinkih niz-doli, prav kakor bi jih bilo srain svoje usiljivosti, da prihajajo prve. A kmalu ->* 27 hs~ . _ _. ^ so jih pritisnile druge v hrbet. ZaČele so se gnesti druga ob drugo, in firez nekoliko časa so se še komaj videle začrnele drevesne veje skozi gosti metež. In snežilo je . . . snežilo . . . Božidarček je za nekaj hipov pozabil svojih bolečin ter zrl iz postelje Hskozi 5ipe. Črez nekoliko časa se je obrnil k ateju ter dejal tiho, komaj slišno, ^ft hripavim glasom: »Atej, meni se zdi, da leze zdaj nebo na zemljo. Le po-^Hlejte, če ni res?« ^H Privlekel je kožčeno svojo roko izpod odeje ter kazal z njo proti oknu. ^btej se je ozrl za roko in takoj videl, da ima sinček prav. Res je bilo videti, ^Kakor bi se pogrezala nizdoli velikanska sivobela plast ter obstajala nad zemljo, ^Bt njeni sestavni delci — kakor bi se tresli ter požirali drug drugega. ^M Kamor je seglo oko, povsod je bilo drugi dan belo, mrtvaško . . . Boži-^¦Sarčku je bilo pa vedno slabše in slabše. Videti je bilo, kakor ne bi mogel ^več pomagati niti zdravnik, niti zdravila. ^B Jutri pa je fmel biti Miklavžev večer, oni večer, ki ga pričakujejo otroci ^B takim veseljcm, a tudi s strahom. ^H Tudi BožidarČek se je hipoma spomnil tega. ^m >Atcj, Hog ve, ali mi bo sv. Miklavž prinesel to, česar sem ga prosil ?< ^E Ateju je bilo v tem hipu tako hudo pri srcu, da bi se bil najrajŠi raz-H^okal. Res, Miklavž jc jutri, a mesto da bi se njegov sinČek vcselil toiikih pri-B^etnih reči, ki bi mu jih gotovo prinesel ta svetnik, pa bo tnorda Že ležal trd Hfta belem mrtvaškem odru. In zraven bodo brlele dolge sveče, in mesto ja-Blbolk, rožičev in bonbončkov se bodo svetile okoto njega kapfje, s katerimi Hga bodo kropile roke soscdov. Tako si je mislil BoŽidarčkov atej, in bilo mu Hje hudo, oepopisno hudo . . . ^V Ali odgovoril je vendar: »Prav gotovo ti prinese vse, česar si prosil, in Blnorda še več, veliko več!« ^m »Se veČ, vcliko več«, je ponavljal Božidarcek za njim, in za bipec mu Hge zakrožil smebljaj okolo bledih ustcn . . . l * * * H^ Na Miklavžev večer je lezal BožidarČek dolgo trdo in nepremiČno. Malo Hfcred mrakom jc bil pri njem zdravnik. Ko je odhajal, je majal z glavo ter Hsočutno pogledal Božidarčkovega oČeta. Rekel pa ni drugega nego tihe be- ^ptede: »Kakor nocoj kane. Ali bo, ali ne bo!« In odšel je . . . ^B Atej pa je sedel na navadno mesto k posteljci, nagnil glavo k sinčku ¦ta zglavje ter si skušal vsako misel izbiti iz glave. Ali ni hotelo iti in ni hotelo! H^ Zunaj so se pa od daleč čuli glasovi rjovečih parkljev in rožljanje verig. ^BTiglasovi so zdramili tudi Bozidarčka. Odprl je oči, zaČudeno pogledal okolo ^Bebe, a skoro nato vprašal: »Ali bodo priŠH tudi sem?< H >Ne, sinek! Bolan si. K tebi pride sam Mikiavž in sicer ponoči, ko boš Bspal. In prinese ti vsega, česar si želi tvoje srce!« H »Ali res? Ah, atej, prosim Vas, nastavite krožnik!« ^V >Kam pa naj ga denem: ali na okno, ali na peč?< H >Na okno, na okno!< -X 28 «- Atej je prinesel velik krožnik ter ga postavil na okno, da se je s po-steljce videl prav dobro. »Tako, zdaj bo prav. Ti pa, Božidarček, se prekrižaj in zaspiU In res je kmalu potem Božidarček zatisnil oči. Zraven postelje je bedel njegov atej ter molil. A čudno se mu je vidclo, da se BožidarČek tako dolgo ne prebudi. Doslej je Še vsak večer zatisnil oČi lc za liipec in že jih je zopet odprl. Nocoj pa je spal, trdno spal. In njegovemu ateju se je celo videlo, da diha veliko lažje, veliko enakomernejše. Žarek upanja se je prikradel v njegovo srce, prav kakor se prikrade prvi solnčni žarek po nevihti na terano poljano . . . Sele proti jutru je Božidarček najprej zakrilil z rokami po zraku kakor bi se hotel pretegniti, a takoj nato je odprl oči. Takoj mu je pogled splaval proti oknu. Dvignil se je kvišku, da bi bolje videl ter je strmel na krožnik. In glej, tam na dnu krožnika sc je ščepirila široka pisalna mapa, na nji je bil svinčnik, nožek, puška, Škatljica peres, a okolo in okolo so se kopičili orehi ter blestela kakor zlato rumena jabolka. >Ah, ah, vse mi je prtnesel, prav vse«, je viknil Božidarček ter hotel vstati. Okolo usten mu je zopet krožil vesel smeh, in lica so mu rdela veselja. Toda atejeva roka ga je rahlo potlačila zopet na postelj ter ga odela. Moral je potrpeti. Ko se je zdanilo, je prišel vnoviČ zdravnik ter pregledal Božidarčka. Izraz na njegovem obrazu ni bil več tako temen, in Božidarčkovemu očetu, ki ga je ves Čas opazoval, je bilo, kakor bi mu kdo vlival hladilnega olja v skeleče rane. Zdravnik je potem zagledal MiklavŽeve darove. Nasrnejal se je prijazno, se obrnil k Božidarčku ter izpregovoril: >Vidiš, dragi moj prijateljček! Miklavž te ima pač rad, ker ti je prinesel toliko lepih reči. Ali prinesel ti je še več, prinesel ti je nocoj to, kar je na svetu vrcdno največ, princsel ti }e — zdravjel Nocoj sc ti je obrnilo na bolje, in v kradvem boš zopet Čil in vesell . . .«