Fonološki opis govora Vnanjih Goric (SLA 226) Vlado Nartnik IZVLEČEK: V članku je podan fonološki opis govora Vnanjih Goric, stičišča dolenjskih, gorenjskih in (rovtarsko)horjulskih narečnih posebnosti. ABSTRACT: The phonological description of the local speech of Vnanje Gorice, reflecting the peculiarities of the Dolenjsko, the Gorenjsko and the (Rovte-)Horjul dialects, is presented in this article. PARADIGMATIKA Glasovje govora Vnanjih Goric se kakor sicer v jeziku najprej deli na dve skupini: na skupino tonsko izrazitih zložnih (samo)glasnikov (G) in skupino navadno odpornih nezložnih soglasnikov (S), ki v govornem toku prvim navadno predhajajo ter se dalje delijo na podskupino zvočnikov (Z) in šumnikov (S). Sledeč akustični fonologiji slavista Romana Jakobsona, je romanist Žarko Muljačič trikotno paradigmo šumnikov in glasnikov prilagodil še izgovorni fonologiji tako, daje široki šumnik Ikl in glasnik I al postavil desno od visokega in svetlega šumnika Iti oziroma glasnika //*/ ter nizkega in temnega šumnika /pl oziroma glasnika lui Glasniki Za glasnino govora Vnanjih Goric je značilno zlasti to, daje kolikostna protistava dolgih in kratkih glasnikov prepoznavna posredno, skoz kakovostno protistavo čistih in motnih glasnikov. Dolgi glasniki i: e: a: o: u: Kratki glasniki i [e] e Vlado Nartnik: Fonološki opis govora Vnanjih Goric (SLA 226) u [g] a 1.2 Soglasniki Med nezložnimi soglasniki so na prvem mestu zvočniki, ki pomenijo prehod med zvočno najbolj ubranimi glasniki ter zvočno najmanj ubranimi šumniki. Glasnikoma /// in lui sta namreč bližja izrazito nešumna zvočnika I jI in /vv/, izrazito neglasni zvočniki Inl, III, Irl ter Iml, Ivi pa so bližji nevlačljivo-vlačljivim šumnikom Iti, Idi, I si, Izl ter /p/, I bi, Iß. 1.2.1 Zvočniki n l r j m v vv Šumniki t d c [3] s z c [3] š z k [g] X 8 P b f [v] Prozodija 1.3.1 Mesto naglasa kot posplošene toničnosti in kot znamenje zanjo je razpeto med oblikoslovnim ustrojem ter vzvratnim štetjem besednih zlogov. 1.3.2 Dolgi glasniki so samo tonični. 1.3.3 Kratki glasniki so lahko tonični ali atonični. 1.3.4 Tonični glasniki so lahko zategli (akutirani) ali obločni (cirkumflektira-ni). 1.3.5 Inventar prozodemov obsega četvero toničnost (6:, G:, ô, G) in atonično kračino (G). 2 SINTAGMATIKA Kot opis glasovja je paradigmatika izjemen vidik govorice (jezikovne dejavnosti). V govoru se namreč glasovi poustvarjajo sintagmatično, se pravi tako, da si sledijo v govornem toku in vplivajo eden na drugega. 2.1 Glasniki 2.1.1 Dolgi glasniki 2.1.1.1 Pred zvočnikom Irl se //:/ izravna z le:I (mè.r, nabé:rat). 2.1.1.2 Glasnik le: I ni mogoč za vzglasnim zvočnikom I jI (sné:, snçja - jo,jçja -jèzjâz). Vlado Nartnik: Fonološki opis govora Vnanjih Goric (SLA 226) 2.1.1.3 Zategli (včasih tudi obločni) I o: I ni mogoč za vzglasnim zvočnikom lwl oziroma Ivi (wojstor 'oster', wöle 'olje', wôzk 'ozek', wozi 'ožji', wôgleja 'oglje' - vole 'volja', vogu 'vogel'). 2.1.1.4 Obločni lo:l za vzglasnim zvočnikom Ivi ni ohranjen (ù:z 'voz', ù:sk 'vosek'). 2.1.2 Kratki glasniki 2A.2.1 Tonična kratka glasnika lo, el se pojavljata predvsem v zadnjem zlogu (pos,posà,pâ:si - ordeč, zolèn, soràk-ordé:ce, zoljâna, sorwâka - igrej(te), nçw(cat)) 2 A.2.2 Pred zvočnikom I jI se najde tudi prehod loi v [e] (somej 'semenj', rçja 'rja') 2 A.2.3 Pred zapornim zvočnikom I jI se kot položajna varianta lal govori [e] (krej-krâ.ja). 2.1.2.4 Pred zapornim zvočnikom lwl prehajajo I o, ë, il tonični v [o] (sçw 'šel', sodçw 'sedel', skrçw 'skril'), atonični pa se z njim zlivajo v lui (nâ.jdu, vi: du, xwâdu). 2A.2.5 Pred zapornim zvočnikom Iwl se kot položajna varianta lal govori [o] (stçw - stow a - stwâl, wastçw - wastâ.wa - wasta: ï) 2 A.2.6 Predtonični lel prehaja v [o], razen v predlogu in predponi pre- (presé.kow -sogotàt 'ščegetati'). 2.1.2.7 Za soglasniki // <— V, č, š, z/ je potonični glasnik lal izjemen (šu.Ta -di:le,po:jstle, kà:rjgle, sre.če, sre:čet, xi:še, du:še, ujaže, gri.že). 2.2 Soglasniki 2.2.1 Zvočniki 2.2.1.1 Odporni zvočnik I jI se pred glasnikoma //:, // ne pojavlja ((n)i:va 'njiva', krà.vi 'kravji'). 2.2.1.2 Zvočnik Iwl in glasnik lui oblikoslovno alternirata z zvočnikom ///, prim, ed. - mn.: pî:w pi.wa - pv.l pi: le, rjù.w rjü:wa - rjù.l rjù.le, djà:w djà:wa - djà:l djà:le, stâ.u stâ:wa -stâ:lstâ:le, dàru dârwa - dàrol dàrle). 2.2A .3 Zvočnik /vi niha med odporno neglasnostjo [v], zaporno nešumnostjo [w] in zložno glasnostjo [u] [vorvjo: - vorwmi: - vàru, sçwlsi:w - si: va -si:wkast]. 2.2 A A Odporni zvočnik Ivi se pred lu: I in I o: I ne pojavlja (ù:z 'voz', ù:sk 'vosek', paù:di 'povodenj', zoù: 'živo', tù:r, sù.ra 'svora' -mo:j, to.j, sô.j, xo.ja). 2.2.1.5 Zobni zvočnik lnI se pred zadnjenebnimi šumniki razširja [ugà.rjka]. 2.2.1.6 Za zadnj enebno varianto [rj\ zobnega zvočnika I nI se znotraj besede vzpo-stavlja tudi nevlačljiva varianta [g] vlačljivega šumnika Igl [wabèn gwà:s - wabèrjga gwasù:]. 2.2.1.7 Pred šobnimi šumniki zobni zvočnik /nI potemni (brà.mba, klà:mfa). 2.2.2 Šumniki 2.2.2.1 Šumniki se po zvenečnosti/nezvenečnosti prilikujejo sledečim šumnikom [škaf ja - škav bo:]. To velja rudi za zlitnika Ic, čl [ta:jga, orde:^ga]. Vlado Nartnik: Fonološki opis govora Vnanjih Goric (SLA 226) 2.2.2.2 Zveneči šumniki so sredi povedi dopustni tudi v izglasju (zo:b, lè:d, rù:g, mrež ja). 2.3 Prozodija 2.3.1 Kratki obločni glasniki so bolj navadni v zadnjih ali edinih besednih zlogih. 2.3.2 Kratki zategli glasniki so bolj navadni v predzadnjih besednih zlogih (zoljâna, sorwâka). Kolikor jih najdemo tudi v zadnjih, gre za onemitve končnega atoničnega /// iz //, el in lui iz lu, ol. Kratka zateglost v zadnjem zlogu je torej drugotna (njâs <— nesi, nwâs <— nosi, mwâst <— mostù, ros jat <— res eta). 2.3.3 Dolgi glasniki so možni v vseh besednih zlogih. 3 IZVOR 3.1 Glasniki 3.1.1 Dolgi glasniki z li:/ (zi:ma, si.ri) z toničnega /// v nezadnjem besednem zlogu (li.pa) z /de:/ (ki:) z lu:I (lu:Č) z toničnega lui v nezadnjem besednem zlogu (ku:xat) z lo:/ (kodu:, nu.č, mu.rja) z lq:l (gu:s - mo:ž) z /fo:/ (pu:t) z Ivo:I (naù:, gau:ru) z I odi (pu: nu.č - pçwné) z /o:w/ (gormu.ja) z le:I (pe:č) z toničnega lel v nezadnjem zlogu (né:su) z le:I (pe:t) z toničnega lel v nezadnjem zlogu (glé:dçw) z /e:/ (re:č) z toničnega lel v nezadnjem zlogu (bre:za) z //':/ ter lil v nezadnjem zlogu pred zvočnikom Irl (pasté:r, ské:ra) o: iz lo:l (mo.j, to.j, so.j - mu.č) z toničnega loi v nezadnjem zlogu (ko:že) z Iq:I (zo:b) z toničnega /c/ v nezadnjem zlogu (go:ba) z //:/ (čo:n, so.nce) z la:/ (và:s, wà:s, stâ:t, bâ:t se) z toničnega /al v nezadnjem zlogu (ža.ba) Vlado Nartnik: Fonološki opis govora Vnanjih Goric (SLA 226) iz I o: I (mà:x) iz toničnega loi v nezadnjem zlogu (gâ:ne) iz umično naglašenega loi (dâ:m - kâ:m) Kratki glasniki / iz vzglasnega lil (igrat) iz potoničnih sklopov Ijijel (krà:vi, davil di: vi, bra:ti) iz potoničnih sklopov Ion, ijl (wâgi, ška:ri) u iz vzglasnega lui (ugâ:né) iz vzglasnega Hol (ugàt se) iz predtoničnega loi (kugâ: - ragà:) iz predtoničnega Iwl (usà:k) iz po toničnega /// (stâ:u, ba:u se) iz potoničnega /// (Jâ:buk, dàru) iz potoničnega lui (tré.bux, kwâzux - mu) iz potoničnih diftongov low, owl (cé:rku, ce:rkuca,pi:šuka, bü:kuja, lé:suja) iz potoničnega sklopa Ivi! za zvočnikom Irl (mâruca) iz izglasnih sklopov loi, it, ëil (né:su, xwâdu, Ijâtu) e iz toničnega loi pred zvočnikom Ijl iz I nI (mej, somej) iz umično naglašenega lel pred Ijl (mçja) iz lal pa tudi la:I pred zvočnikom Ijl (dej, mçjxori) o iz toničnega le:I za odpornim Ijl (jom) iz toničnega lël v nezadnjem zlogu za odpornim Ijl (jodwa) iz toničnega lel v nezadnjem zlogu za odpornim Ijl (jotra) iz lo:l za odpornim Iwl (wokno) iz izglasnega loi (dno, sokon) iz lil (cvoli:wa, sot, xwâdot) iz lui (sokno, cè:wlo) iz lël (codi:, xron, vi:dot) iz loi (mogwà, rož, gâ:bor) izpred atoničnega /f/ (smordi:) izpred sklopa /le/ (molot) iz predtoničnega le/ (lodu:) iz predtoničnega lel (mosu:,jozi:ka) iz predtoničnega lal (čoka:wa) ç iz 11:1 in /// v diftongu z Iwl (vçwk, dçwg) iz izglasnih sklopov (//, ei, oi, oi, ovi, ow, aw, al) pred zvočnikom z Iwl (zasçw, mçw, sçw,forzçw, mastçw, mastçw, iskçw, dé:wowl iz lel ob zanikanem prihodnjiku ne bo (nçw) e iz toničnega /// pred zapornim zvočnikom Irl (sèr) iz toničnega lel (kmèt, prèc, safer, cogarèta) iz toničnega lel v zadnjem zlogu (več) iz toničnega lel (njâse) iz potoničnega lel (pa.rnet) iz potoničnega lal v položaju za // <— / č, š, ž/ (wole, ka:če, xi:še, Vlado Nartnik: Fonološki opis govora Vnanjih Goric (SLA 226) ujaže) a iz umično naglašenega lel z odpornim I jI (sjâstra) iz umično naglašenega lel z odpornim I jI (jâcmenjâzk) iz umično naglašenega loi z odpornim /vv/ (stâwalstwâla) iz umično naglašenega IqI z odpornim /vv/ (mwâsk) iz umično naglašenega hI z odpornim /vv/ (dwâns) iz umično naglašenega /a/ za odpornim /vv/ (svv&Z&fl) iz umično naglašenega I al z odpornim I jI (djaleč) izpred toničnega /f/ znotraj besede (pàrst, srobàron) izpred sklopa Ivel (smaré:ka) izpred sklopa Irel po onemitvi /// iz lël (žarf) iz toničnega I al v zadnjem zlogu (bràtjàst 'jaz') iz toničnega loi v zadnjem zlogu (strap) iz toničnega lql v zadnjem zlogu (stràk) iz atoničnega I al (navàida) iz atoničnega loi (nage:, brbtaf) iz atoničnega Iql (rakè:, rwâka) iz atoničnega lel (jà:strab) iz lel v klitiki in priponi je (ja, rosjà) iz lel v spolniku en in nikalnici ne (an naü:mon cwçwk, nasre:če, na vé:m, nâm 'ne bom') 3.2 Soglasniki 3.2.1 Zvočniki 3.2.1.1 Nešumna zvočnika lj, vv/ sta posebej nastala: j iz I nI (pri starejšem rodu) (kwàj kwâj(n)a, lù:kjallù:kna, lù:kjel lù:kne, ucçjalucçjne) iz /// (mçjxori) iz Irl (fâ.jmaster) iz drugotno naglašenega lel po umiku naglasa s kratkega oksi-toničnega zloga (e- —> é—> jâ) (sjâstra, njâswaj'âdon) je drugotni I jI pred glasnikom hI iz /// (jat) je drugotni I jI v položaju med glasnikom in vlačljivimi zobniki pa tudi prednjenebniki (w6jstor,po:jstle,fçjst, gnçjzd, gràjzd, gro:jzdja,pà:jsxa, bejz) w iz /// v izglasju in v sklopu z la, o, ol (dà:w - dâ:wa, čwave:ka, pà:wc) iz drugotno naglašenega loi po umiku naglasa s kratkega oksi- toničnega zloga (o- —» ô—> wâ) (kwâza, nwâsu, wâda) je drugotni /vv/ pred glasnikom I al iz loi (wabwà:k, wabràz) 3.2.1.2 Neglasni zvočniki In, l, r, v, ml so posebej nastali: / iz // j (vole,pè'Aem, Iblâ:na — iblâ.jtar) iz III (lu:č, lü:na, lü:ze) iz III (kalù: - kalè:sa, là:g - Padô.g) Vlado Nartnik: Fonološki opis govora Vnanjih Goric (SLA 226) iz Iwl (bù:ku - bù:klé) °" r je drugotni Irl v položaju med glasnikom in vlačljivim pred- °^ njenebnikom /z/ (ferzçw) °s v iz Iwl (vi:dom, vé:m, pava:bom) 3.2.2 Šumniki 3.2.2.1 Šumniki so se razvili posebej: *n t iz Ixtl (tôt) lpt1 (toč) d iz Iti (cvode) ,^ Idvl (lodi:ce) ^ Č iz It'l (své:ce,sré:ce) ^ 1er I (če: va, če: vol) ^ š iz 1st7 (go.še, toš,pi:šk, tu:ršca) ^ lčl (poška, noske:) ^ //?£/ ((u)šoni:ca) I boš I (uš) ^ A: iz /z7 (ät/a/wß) ^ //// (kè, tré:kltré:t) ;> x iz Idi (xče:r, paxpwàt) q Ikl (xrâ:sta) ^ g iz Igl (grâ:bt,grà:d) ^ Igli (gabàk) ^ Iwl (grâ:bc, zgù:n) w / iz I bi (draft! : na) ^ lgl(nù:ft) ~ b iz Iml (browli:nc 'mravlja') 3.2.2.2 Zveneči šumniki se vrh tega pojavljajo kot variante nezvenečih fone- fo mov. 3.3 Prozodija 3.3.1 6: ^- 6: <— ô v nezadnjem zlogu 3.3.2 G: ^- G: 3.3.3 Zô <— G po umiku naglasa s kratkega oksitoničnega zloga na predtonična kratka glasnika (e, o) 3.3.4 G <— ô v zadnjem ali edinem zlogu 3.4 Nemenje glasov 3.4.1 Nemenj e glasnikov Najbolj pogosto nemijo atonični glasniki li, u, o, o/ glede na položaj v besedi. Praviloma preminejo izglasni glasniki in glasniki v položaju za zvočniki. Tako premine izglasni i (<— i, e) v DM ed, ITdv, Omn samostalnikov a- 203 Vlado Nartnik: Fonološki opis govora Vnanjih Goric (SLA 226) Literatura BENEDIK, Francka, 1997, Fonološki opis govora vasi Pungert, v: Jezikoslovni zapiski 3, Ljubljana 1997, str. 157-166. BENEDIK, Francka, 1999, Vprašalnica za SLA, v: Vodnik po zbirki narečnega gradiva, Ljubljana, str. 26-102. LOGAR, Tine, 1993, Slovenska narečja, str. 112-114. LOGAR, Tine, 1996, Fonološki opisi, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Uredila K. Kenda-Jež, Ljubljana, str. 241-216. MULJAČIČ, Žarko, 1972, Opča fonologija i fonologija suvremenoga taljanskog jezika, Zagreb, str. 1-320. NARTNIK, Vlado, 1972/73, Poskus nove obravnave slovenskega fonološkega sistema, Jezik in slovstvo XVIII, str. 81-91. NARTNIK, Vlado, 1987/88, Med fonemi in sindemi, Slava II, str. 79-86. NARTNIK, Vlado, 1995, Dinamika oblikoslovnega naglasa v slovenskem knjižnem jeziku, Jezyki slowianskie 1945-1995: Gramatyka - Leksyka - Od-miany, Opole 1995, str. 167-171. 204 PEZDIR, Marija, (ok. 1955), Glavne značilnosti govora vasi Vnanje Gorice: Semi- te N N > & 3.4.2 in /-debla v Red in Dmn, samostalnikov /-debla (ri:b, ni:t; ri:bam, nhtom), v Imn pridevnikov, zaimkov in deležnikov na -r, -/, -n (dwâbor, dé:wal, plè:l, zdè:wan - mwâj, twâj, swâj), v 3. os. sedanjika ednine glagolov (xç:d, vi:d, grà:b), verjetno analogično po tem tudi v dvojini in množini (xô:dva, xo.dta, xo.dma, xô:dte, xô:dja), v velelniku (xwâd, xwâdta, xwâdma, xwâdte), v prislovih (dà:w, drè:w, dwâst). V Imn samostalnikov moškega spola je /// preminil samo občasno. Pri tem je predvsem važno, da led in Imn zaradi nemenja ne bi sovpadla. Glasnik ///je navadno preminil, če je kljub temu ostala oblikovna razlika med Zed in led ter led in Imn (màt\ - ma: t, toč - ti:Č). Glasnik loi je preminil samo v ITed srednjih samostalnikov in pridevnikov ter v prislovih na -o (me:st, ši:w, dwâbor). Preminek loi je tudi oblikoslovne narave. Osrednji kratki glasnik hI je v potoničnih zaprtih zlogih (pe:sk, pe:tk) morda preminil kar po oblikoslovni naliki (pé.ska, -o, -am —■»pé:sk). Najbolj poredko je preminil končni lui v DMed moških samostalnikov (brà:t,por brà:t), kjer so bolj običajne oblike z ohranjenim -o (brâ:to). Preminki soglasnikov Od soglasnikov sta po prilikovanju najbolj pogosto preminila I jI in lwl. Zvočnik I jI je preminil v položaju pred //:, // ((n)i:va, krà:vi), zvočnik lwl pa v položaju pred lu:I (ù:z, na u:da 'na vodo', paù:di), Zvočnik Irl je preminil za zlitnikom I čl (če.da, če:vol) Šumnik Idi je preminljiv pred homorganim zvočnikom I nI (jâden - jâna, dà:n -pçwne) Zlitnik Ici je preminil v skupini Išči <— 1st3! (ka:še 'kašča', dari:še). Vlado Nartnik: Fonološki opis govora Vnanjih Goric (SLA 226) narska naloga, Ljubljana, str. 1-8. °v- SMOLE, Vera, 1999, Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262), Jezikoslov- °" ni zapiski 4, Ljubljana 1998, str. 73-88. ^ ŠKOFIC, Jožica, 1999, Fonološki opis govora Krope (SLA 202), Jezikoslovni zapiski 3, Ljubljana 1997, str. 175-189. m Phonological Description of the Local Speech of Vnanje Gorice ^ Summary The speech of Vnanje Gorice joins and combines the Dolenjsko, the Gorenjsko and the (Rovte-)Horjul dialectal peculiarities. The stress position is not determined by N counting syllables of a given word and, besides the short unstressed vowel (V),four stresses are possible (V:, V:, V, V). The system of five long stressed vowels /i:/—/e:/ - /a:/-/o:/- /u:/forms a non-centralized triangle. The system of seven short stressed ^ or unstressed vowels forms a centralized rectangle [e] — /e/ - /a/ - [o] behind a ^ hanging triangle /i/- h/- /u/ representing a bridge to the consonants /j/- /x/ — /w/ O . The consonants /j/ - /w/ originating also from the palatalized-velarizedjuxtaposition ^ of the consonants /n/-/I/ simultaneously acquired the ability to form the complexes m /ja/- /wa/from /e/- /o/ with the shift-back stress, while the sibilant consonant /x/ is O juxtaposed to the voiced phoneme /g/, similarly as the sibilant consonants /s/ and /š/ ^ are juxtaposed to the voiced phonemes /z/ and /z/. ^ N 205