St. 12 (1806) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 22. marca 1984 Cena: 15 din
I
S
13. februarja 1975 je bil list odlikovan 2 redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
\
s
YU ISSN 0416-2242
Kako iz zemlje iztisniti še več hrane?
Novomeški zadrug’ je uspelo v tržno pridelovanje pritegniti le tretjino kmetov
.NOVO MESTO — Kje so vzro-ki, da novomeška Kmetijska zadruga Krka ne povečuje pridelka hrane še bolj, zakaj je v družbeno usmerjeno pridelavo vključena komaj tretjina kmetov? Ta in podobna vprašanja so bila rdeča nit razprave v ..Krki", ki jo je skupaj ssodelavci pretekli četrtek obiskal Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije.
Na območju Kmetijske zadruge Krka je okoli 32 tisoč hektarov kmetijske zemlje pa kar 12 tisoč hektarov njiv. Toda zdi se, da doslej še niso znali do kraja izkoristiti tega bogastva. Resda se je v zadnjih nekaj letih precej povečeval obseg kmetijske pridelave, da zadruga odkupuje zmeraj več tr-
• Pot do obnove zaupanja kmetov pa tudi družbe ne bo lahka. V zadrugi bodo morali temeljito premisliti svojo bodočo organiziranost, spet pa bo morala postati prva naloga zadruge primarna kmetijska proizvodnja, ki je bila v preteklosti očitno zanemarjena na račun ostalih delov.
žnih presežkov hrane — zlasti jeto očitno pri mleku, krompirju in še kje — a iz zemlje bi se nemara dalo iztisniti še več.
Vzrokov za tako stanje je več, slej ko prej pa je glavni ta, da zadruga razpolaga s premalo pospeše-| vidci. Okoli 2000 hektarov zemlje, kolikor je pride na enega pospeševalca, je le preveč za še tako zagnanega kmetijskega strokovnjaka.
V zadrugi sicer nameravajo podvojiti število pospeševalcev, toda z razpisi je križ, saj se nanje ne prijavlja dosti kmetijskih strokovnjakov.
Vendar je vzrok za relativno slabe rezultate, ki jih zadruga dosega, tudi ta, da znotraj zadruge še ni dorečeno, kako se bodo organizirale posamezne temeljne zadružne organizacije, kajti nekatere se vedejo kol povsem samostojne enote. Prav tako ni pravega sozvočja med posameznimi deli zadruge, komercialo, pospeševalno službo ipd. Ne nazadnje bi prav prišlo tudi več sodelovanja med vsemi dolenjskimi kmetijskimi zadrugami, da ne govorimo o sodelovanju med zadrugo in občino.
Kmetje na območju novomeške kmetijske zadruge se tudi ne ogrevajo več toliko za sodelovanje z zadrugo. K temu je verjetno prispevalo nekaj napak, zagrešenih v preteklosti. Zdaj pa to zaupanje plahni tudi zaradi neurejenega trga. Kmet, ki zadrugi odproda kmetijske pridelke (pogodbe je doslej podpisala le šestina kmetov), z vsemi prejetimi družbenimi bonitetam' iztrži še vedno manj kot tako imenovani prosti strelci. Kmetje kooperanti pa so dodali, da bodo morali v zadrugi nasploh bolj odgovorno delati in si spet pridobiti zaupanje kmetov.
J. SIMČIČ
*
CVIČEK JE SPET IMEL PRVO BESEDO — Največja družabna prireditev na Dolenjskem, ki bi po mnenju nekaterih lahko trajala še dlje, kot je, je minila podobno kot prejšnje. Začela seje v četrtek s sprevodom po novomeškem Glavnem trgu, kjer so vinogradniki pokazali, kaj vse je treba narediti za dobro kapljico, in se končala v
ni na zadnji strani Dolenjskega lista. (Foto: J. Pavlin)
prt I
> dogajanju v športni dvora-
Izgubarje še uspava potuha
Medobčinski svet Zveze sindikatov za Posavje o političnih in gospodarskih razmerah v regiji — Kovinarjem primanjkuje dela, Inpletu pa repromateriala
KRŠKO — »Sindikati moramo postaviti strokovne službe pred odgovornost, če ugotovimo, da sanacijski programi izgubarjev ne zagota-vlajo ozdravitve in socialne varnosti delavcev,” so poudarili na zadnji seji medobčirfskega sveta Zveze sindikatov za Posavje.
Ko so govorili o političnih in gospodarskih razmerah v regiji, so se najdlje zadržali prav qb nekaterih delovnih kolektivih, ki pogosto poslujejo z izgubo. Delavci v brežiški Tovarni avtomobilskih prikolic, tozdu 1MV Novo mesto, še zdaj ne vedo, koliko deviz so ustvarili in kolikosoprispe-
• Za uvedbo tako imenovanih socialnih kartic za delavce so doslej največ storili Sevničani, medtem ko v Brežicah akcija močno zaostaja. MS ZSS je sklenil, naj se akcija zbiranja solidarnostne pomoči za v toči prizadete kmete v sevniški občini nadaljuje, kajti doslej so zbrali 3,3 milijona dinarjev, od tega večino v sevniški občini. Akcija v Krškem in Brežicah še poteka.
vali k celotnemu prihodku in dohodku podjetja, je dejal predsednik MS ZSS Jože Peterkoč. Menil je, da ni sprejemljivo, da se izgube kar delijo. Delavci kritizirajo, da se ne spoštuje zakonitost in da imajo izgubarji potuho. Brežičani so povedali, daje tudi v Slo vinu, nc le v IM V, problem prikazovanje deviznega učinka. Pri tozdih, ki imajo sedež delovne organizacije izven občine (Salonit, Trimo...), nimajo delavci skoraj nikakršnega vpliva na organizacijo, trženje. To so bolj nekakšne enote, obrati.
Krška tovarna Djuro Salaj še vedno občasno pade v kratkotrajno devizno blokado, v kovinsko—predelovalni industriji, pred-
vsem Metalni in Kovinarski, pa nimajo dovolj dela. Metalna bo nekaj delavcev poslala na delo v Irak, Kovinarska pa si obeta delo v Sovjetski zvezi. V IGM Sava so poslovali z motnjami, zagate so povzročali nizki osebni dohodki, šlo pa je tudi za izsiljevanje oz. težnje po uravnilovki.
V sevniški občini so imeli sindikati zadnje čase več dela z Žago, tozdom- brežiškega GG, kjer na
★«-)(*****«■*-k*********** ★ *
| Ribnica slavi t £ spomin na * | zmago in poraz Ž
£ Osrednja svečanost v J £ Dolenji vasi £
* — ★
★
letošnjem ♦
^ RIBNICA — Ob	j:
★ prazniku občine Ribnica se bodo * £ občani Ribnice spomnili /mage* £ partizanskih brigad nad Italijani v £
★ Jelenovem žlebu 26. marca 1943, *
♦ razen tega pa tudi tragedije ba- * it taljona 9. brigade v Makoši skoraj £
* natančno leto kasneje, 25. marca * £ 1944, ko je zaradi izdajstva sovra- * *žnik iznenadil bataljon, ki je £
* kratkem boju imel 15 mrtvih, še * £več ranjenih, 65 partizanov pa je £ ^ sovražnik ujel.	£
* Jutri, v petek, 23. marca, bo ob *■ £ 13. uri spominska svečanost pri *
* spomeniku v Makoši, na kateri bo £
★ govoril predstavnik 9. SNOUB, v * £ kulturnem programu bodo našlo- £ it pili člani KUD France Zbnšnik iz £
* Dolenje vasi. svečanosti pa se * £ bodo udeležili borci, občani, mla- £ it dina in drugi.	£
★ Svečana seja zborov občinske * £ skupščine in vodstev družbenop-£ it olitičnih organizacij v počastitev £
* občinskega praznika bo v soboto, * £ 24. marca, ob 10. uri v Dolenji va- £ it si. Na njej bodo podelili letošnje £ £ občinske nagrade in priznanja, v ★ £ kulturnem programu pa bodo na- £ ir stopili člani KUD FranceZbašnik £ £ i/ Dolenje vasi.	★
* Svečanosti ob letošnjem prazni- £ £ ku so se začele že 34marca z otvo- ★ it ritvijo likovne razstave v domu £
★ Jl.A. Razen tega je le dni že bilo it £ali pa še bo več drugih kulturnih in £ ^športnih prireditev, med njimi že £
★ tradicionalni rokometni turnir. *
♦	I	P	★
**********************
zboru delavcev najprej niso sprejeli zaključnega računa. Od petih' izgubarjev (STT Tovarna konstrukcij, Inplet, Stilles, Komunala, Rudnik nekovin Blanca) le za Rudnik niso našli sredstev za kritje izgube.
P. PERC
BELSAD SE BO PRIKLJUČIL HP KOLINSKI
KOČEVJE PRI ČRNOMLJU — Delavci Belsada so se 15. marca na referendumu odločili za izločitev tozda iz sestava KIT, Kmetijska zadruga Črnomelj, in za priključitev k H P Kolinski iz Ljubljane. Večina delavcev je glasovala za, s tem pa je Belsad sprejel tudi vabljiv proizvodni program, ki so ga pripravili v HP Kolinski. Ta program, ki je razdeljen v tri razvojna obdobja, predvideva ob sočasnem investicijskem vlaganju v letošnjem letu za 250 ton večjo proizvodnjo, leta 1986 za 38 odst. več izdelkov kot letos, leta 1994 pa bi se v primerjavi z letom 1986 proizvodnja podvojila in znašala skoraj 9 tisoč ton izdelkov.
Na prelomni preizkušnji
MS ZKS za Dolenjsko: komunisti dolžni poskrbeti, da bodo uresničene vse naloge iz letošnje resolucije
NOVO MESTO — Neugodne gospodarske razmere, ki se letos ne le nadaljujejo, ampak tudi čedalje bolj zaostrujejo, so vse nas postavile pred novo, v mnogih pogledih prelomno preizkušnjo. V njej pa moramo zmagati in vnaprej vemo, da bitka ne bo lahka, da bo zahtevala neprimerno več dela, discipline in odgovornosti, kot smo bili tega vajeni do zdaj.
To je ena poglavitnih ugotovitev s seje medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko v torek prejšnji teden v Novem mestu, ko je beseda tekla o družbenoekonomskem stanju kot začetni poziciji za letošnje gospodarsko leto. Podatki kažejo, daje ta pozicija vse" prej kot zavidljiva, zato je tem bolj nujno, da uresničimo resolucijske naloge.
Resolucija za leto 1984 je zelo ofenzivna, zahteva, da dosežemo načrto-
JEDRSKA DELA Z VSO PARO
KRŠKO — Medtem ko so vodne in toplotne elektrarne v Sloveniji februarja povečale proizvodnjo le za nekaj desetink odstotka, je jedrska elektrarna v Krškem proizvedla 214 milijonov kilovatnih ur. Ta proizvodnja je bila več kot za četrtino večja kot v istem mesecu lani in je dosegla 97 odst. možne proizvodnje. Sicer pa je bila poraba v februarju le za 2,2 odst. večja' kot lani. (Po biltenu Elektrogospodarstva)
PREČNA GOSTUJE Z »REVIZORJEM”
NOVO MESTO — Gledališka skupina kulturnega društva iz Prečne bo drevi ob 19. uri nastopila v novomeškem Domu JLA z ..Revizorjem”, satiro Igorja Torkarja v štirih dejanjih. Delo, v katerem nastopa trinajst igralcev tega marljivega društva, je režirala Anica Kozlevčar.
vano rast proizvodnje in povečamo izvoz, obenem pa, da odplačamo čimveč dolgov. Komunisti opozarjajo, da moramo tudi zato čimprej uveljaviti delitev samo po rezultatih dela, oziroma nagrajevati delo.
Na seji medobčinskega sveta je bilo poudarjeno, da imajo komunisti v bitki za resolucijske in stabilizacijske naloge izjemno dolžnost. Biti morajo v ospredju te bilke in z dejanji, ne le z besedami, dokazati, da so resnično pripadniki avantgarde. Kot je dejal Franc Šali, član predsedstva CK ZKS, pa je njihova prva dolžnost, da nastopajo idejnopolitično poenoteni. V teh težkih časih, ki pritiskajo na nas in ko mobiliziramo delovne ljudi in občane za spopad na gospodarski fronti, je po Šalijevem mnenju zelo pomembna Judi tako imenovana kultura političnega dela.
Podčrtati kaže tudi ugotovitev, da bi na Dolenjskem laže vozili, kobi bili kot regija trdneje povezani. Lojze Šterk je med drugim dejal, da bi morali bolj čutiti vlogo medobčinske gospodarske zbornice in tudi sku-pščine skupnosti dolenjskih občin, saj slaba aktivnost teh kvečjemu mrtviči, ne pa pospešuje skupna prizadevanja. Bržkone komunisti še niso naredili vsega, da bi odpravili slabosti, ki načenjajo regijsko povezanost in onemogočajo učinkovitejše reševanje problemov.	,	ZORAN
SADJE ZA IZVOZ
BREŽICE — Kooperanti toka Agraria bodo letos pridelali 600 ton jabolk in 200 ton hrušk. Od tega bo šlo v izvQz 160 ton jabolk in 20 ton hrušk. Računajo tudi na dober odkup ribeza, po katerem se povečuje povpraševanje doma in v tujini. Lani so ga odkupili 124 ton. K pridelavi ribeza spodbujajo vse, ki imajo zemljo, saj je ribez zaradi visoke cene dober dopolnilni vir zaslužka. Območje, na katerem je gojitev ribeza dovoljena, so letos razširili in sega od Brežic in Artič do Pohance, Boj sne ga in Bizeljskega, na desnem bregu Save pa od Male Doline do Cerkelj.
V IMV RASTE NOVA TOVARNA — Ob ogledu gradbišča iz sanacijskega programa IMV je Janez Roškar, predsednik poslovodnega odbora SOZD IMV, razložil Viktorju Avblju in Dušanu Šinigoju, kako tudi gradnja ne poteka brez težav. (Foto: R. Bačer)
..Odstopanja od sanacije ni!”
______V IMV, pri Pionirju in zdraviliškem turizmu sami iščejo izhode
NOVO MESTO — Celodnevni obisk predsednika predsedstva Slovenije Viktorja Avblja — Rudija in podpredsednika izvršnega sveta Dušana Šinigoja 13. marca je veljal spoznavanju trenutnih razmer v IMV in pri SGP Pionir ter ogledu najnovejših aparatur za zdravljenje bolezni srca in ožilja v Zdravilišču Šmarješke toplice.
MIRENSKI KROMPIR POTUJE V TRST — Kmetijska zadruga Trebnje izpolnjuje načrte izvoza. Pred dnevi so v okviru maloobmejnega prometa z Italijo z mirenske postaje odpremili v Trst 80 ton krompirja sorte igor. Kmetom plačujejo ta krompir po 15 din, mora pa biti določene kalibraže in kvalitete. Na sliki: na Mirni nalagajo krompir na vagon. (Foto: J. Simčič)
V drugi polovici tedna bo prevladovalo suho vreme, malo topleje bo in bolj oblačno.
Ob 1,16 milijarde nekritih obveznosti v lanskem letu v IMV in letošnjih težavah v proizvodnji zaradi pomanjkanja repromateriala se v tovarni IMV spopadajo spet z resnimi težavami, za katere je bilo lani nekaj časa že videti, kot da so mimo. Močno so priza-' deti zaradi prepovedi prodaje na domačem trgu za dinarje deviznega porekla, vendar sta gosta poudarila, da si glede tega ni obetati sprememb. Izhod je le v iskanju novih tržišč v tujini, kar pa v IMV že delajo. Dušan Šinigoj pa je na obisku v IMV med drugim dejal: ..Odstopahja od sanacije IMV ni, ker ni druge rešitve, potrebno pa bo v novih okoliščinah spet preveriti programe."
Obisk pri SGP Pionir je pokazal na vse hujše težave gradbincev zaradi občutnega zmanjšanja investicij doma, hkrati pa na možnost, ki jo pri Pionirju znajo izkoristiti. Zaradi ugleda, ki so si ga pretekla leta pridobili pri gradnji turističnih objektov na Jadranu, si tudi letos obetajo nekaj
večjih gradbenih del na petih obmorskih gradbiščih, dokaj ugodno pa kažejo tudi posli s tujino. Pri Pionirju se resno bavijo še s predlogom za novo organiziranost, ki naj bi združevala posamezne dejavnosti. K temu jih vodi predvsem ekonomičnejše poslovanje.
V Šmarjeških Toplicah so gostoma razkazali medicinski del
novega objekta, ki pomeni pri turistično—zdraviliški dejavnosti novo kvaliteto in vzpon.
Na celodnevnih pogovorih s predstavniki treh delovnih organizacij ter skupščinskega in družbenopolitičnega življenja novomeške občine pa sta gosta večkrat poudarila, da je izredno pomembno v gospodarstvu predvsem varovati repro celote in dohodek in daje treba težnje po uravnilovki pri osebnih dohodkih čimprej zavreti.
R. BAČER
Sedanja himna naj ostane!
Borci protestirajo zoper spremembo
NOVO MESTO — 14. marca je predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto skupno s spomeničarji razpravljalo o pobudi za spremembo državne himne. Soglasno so odklonili vsako pobudo in razprave o potrebnosti spremembe državne himne ali kateregakoli simbola naše samoupravne socialistične domovine. Še več: zahtevali so, naj se ugotovi pobudnike za spremembe in njihovo odgovornost.
Novomeški borci so v svojem stališču do pobude za spremembo državne himne Jugoslavije zapisali, da se bodo energično zoperstavili, k podpori njihovim stališčem pa pozivajo tudi.ostale družbenopolitične organizacije.
I
i
%
I
Ljubljansko
pismo
Stanovanja že predraga za povprečen žep
V stanovanjski gradnji bo škripalo, dokler ne bo dinar močnejši
Na nedavni skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije so sprejeli program stanovanjske zidave v zadnjih dveh letih sedanjega srednjeročnega obdobja razvoja Slovenije. Zdaj je torej že jasno da bomo v tem obdobju zgradili 58.000 stanovanj, med njimi večino v zasebni gradnji. Zidavi stanovanj v družbeni pa najbolj škodi vse večja draginja.
Obseg in cene gradbenih del so v sleherni družbi zelo tesno povezane s splošnimi življenjskimi razmerami in gospodarsko močjo družbe, saj obrača gradbeništvo zelo velik del njenega dohodka. Če družba veliko ustvarja, se veliko gradi, če doživlja krizo, zamre med vsemi dejavnostmi najprej vrvež na gradbiščih. Nič čudnega torej, če mnogi gospodarstveniki ocenjujejo življenjske razmere v posameznih družbenih skupnostih le s praktično uporabo prepričanja: kakršna gradbena dejavnost, takšno gospodarjenje!
Vendar te enačbe ni mogoče uporabljati v. vseh primerih, posebno pa ne, če se veliko gradi na račun inflacije, kar smo pri nas počeli dolga leta. Če ne gradiš na račun prihrankov, marveč na račun bodoče porabe, se kupna moč pretirano poveča, cene gradbenih in slehernih drugih del pa začno kaj hitro naraščati čez njihovo pravo vrednost.
Kaj je torej glavni vzrok, da se stanovanjska gradnja tako močno zatika. Vse več gospodarstvenikov vidi glavnega krivca za to v visokih cenah stanovanj. Ne samo da so obljube o relativni pocentivi stanovanj glede na realno vrednost osebnih dohodkov ostale na papirju — celo nasprotno: cene stanovanj skokovito naraščajo, s tem pa se z
enako naglico zmanjšuje možnost za večino zaposlenih, ki so še brez strehe nad glavo, da bi si s pomočjo delovne 'kupnosti ali sami zgradili stanovanja ali si jih kupili.
Kako torej iz stanovanjske draginje, ki je glavna ovira v stanovanjski gradnji? Edino z utrditvijo vrednosti dinarja kot merila družbeno potrebne in priznane vrednosti človekovega dela! Če drsi dinar navzdol, ga bodo tisti, ki ga imajo veliko — tudi nezasluženih, kajpak, zaradi neuveljavljenega načela delitve po rezultatih dela — skušali varno naložiti v kakšno trajno vrednoto in jo celo preplačati. Takšna vrednota, ki povrh vsega še pridobiva na ceni, pa e pri nas tudi stanovanje. Če drsi dinar naglo navzdol, a cene stanovanja rastejo, ga bodo tisti, ki ga varčujejo za stanovanje, vzeli iz hranilnice, saj bi zlepa ne dočakali dneva, ko bi banka priložila svoj del, da bi bilo obeh delov dovolj za stanovanje. In to se res dogaja, saj varčevanje za stanovanjsko gradnjo relativno upada. Če izgublja denar vrednost, se splača zadolžiti se: lahko je delo tistega, ki ima privilegij, da se zadolži (tudi za stanovanje) družbeno kaj malo pomembno, vendar se zaradi zmanjševanja odplačil dolga khj kmalu izenači z družbeno potrebnim in priznanim delom visoko kvalificiranega strokovnjaka, ki nima možnosti
— v času inflacije privilegija
— da bi si s posojilom zgradil ali kupil ■ tanovanjc.
VINKO BLATNIK
Mnoge rešuje »finančna aerobika”
Za dolenjsko gospodarstvo je bilo leto 1983 dokaj ugodno, izgube so se občutno ____zmanjšale,	vendar	par	nelikvidnost vse huje trka na vrata
NOVO MESTO — 15. marca so predstavniki Službe družbenenega knjigovodstva v Novem mestu na novinarski konferenci dali podatke iz lanskoletnih zaključnih računov, ki kažejo nadpoprečno rast v industriji in deloma v obrti, v vseh ostalih gospodarskih panogah pa so bili rezultati znatno slabši.
V vseh štirih dolenjskih občinah je v letu 1963 celotni prihodek porasel za 60 odst., stroški poslovanja so bili za 1 odst. nad tem, dohodek se je povečal za poprečno 58 odst.; akumulacija je bila v regiji s 67-odstotnim porastom prav tako zadovoljiva.
Da se je izguba zmanjšala za 32 odst. v primeri z letom 1982, ima največ zaslug 1M V; pomembno je, da se je
stopnja zadolženosti za 10 odst. znižala, čeprav je še vedno izjemno velika. Za obresti je bilo lani porabljenih 4,7 milijarde dinarjev, vendar nad polovico tega denarja niso pobrale banke marveč drugi dajalci kreditov.
Na videz kar ugodne poslovne uspehe kazi dosti skritih zadev, med katerimi je najbolj problematična vse slabša likvidnost. Industrija ima pri
Premalo jasni in odločni
ZK naj ima več jasnih in odločnih stališč, zavrača pa  pobudo za spremembo državne himne
NOVO MESTO — 19. marca je komite .občinske konference ZK v Novem mestu zelo kritično obravnaval osnutek delovnega poročila, češ da je presplošno in ne nakazuje jasne črte ločnice med uspelimi in neuspelimi nalogami.
Že več let ni bilo med komunisti na občinski ravni tako kritičnih razprav kot na tokratnem zasedanju v pripravah na programsko-volilno konferenco, čeprav so naglasili, da enoletno delo ZK in njenih organov ni minilo brez vidnih uspehov.
V razpravi je s kritiko začel delegat borcev. Menil je, da delovanja ZK ne gre ocenjevati predvsem po prizadevanjih za ekonomske uspehe, kar gradivo poudarja, ni pa navedeno, kako so komunisti v najbolj problematičnih okoljih odigrali svojo vlogo. Predvsem pa naj bi ZK tudi na občinski ravni zastavila odločnejša stališča glede razmer v DITC.
V preteklosti je bila zastavljenih še vrsta pomembnih političnih in samoupravnih akcij, na primer višja stopnja povezave med Novolesom in gozdnim gospodarstvom, med kmetijsko zadrugo in trgovinskimi delovnimi organizacijami, na področju zdravstva.
. Vendar ni ocen, kako je bilo z uresničevanjem teh nalog. Za svoje sojih sprejeli tudi komunisti.
Komite je evidentiral Silvo Mežnar in Remza Skenderoviča za možna kandidata, ki naj bi neprofesionalno opravljala dolžnosti izvršnih sekretarjev. Mežnarjeva za področje vzgoje, izobraževanja in kulture, Skende-rovič pa za politični sistem. Na tem zasedanju pa so tudi v celoti podprli stališča novomeških borcev in spome-ničarjev, da ni potrebna sprememba državne himne.
R. BAČER
OBVEZEN TEČAJ ZA OBRTNIKE IN NJIHOVE DELAVCE
ČRNOMELJ — Obrtno združenje Črnomelj pripravlja za soboto, 24. marca, ob 8. in 14. uri v črnomaljskem gasilskem domu tečaja iz varstva pri delu za vse obrtnike in pri njih zaposlene delavce. Znanje o varstvu pri deluje potrebno obnoviti vsaki dve leti, in ker je od zadnjega tečaja že minilo dve leti, je obvezen.
Okrnjena, a vendarle bo
Forma viva v Kostanjevici bo tudi letos
KRŠKO — Forma viva v Kostanjevici bo tudi letos, čeprav nekoliko okrnjena, a ostane naj bienalna kulturna predstavitev. Tako bi lahko v kratkem povzeli posvet odgovornih občinskih mož s predsednikoma kulturne skupnosti Slovenije Vladimirjem Kavčičem in skupščine Forme vive dr. Francetom Hočevarjem ter predstavnikom Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice.
V krški občini so delovni ljudje že večkrat pokazali veliko posluha za kulturo v občini, čeprav gospodarske razmere niso ravno cvetoče. Samo pred kratkim so, denimo, v dveh letih zagotovili za postavitev zbirke Franceta Kralja v Kostanjevici okrog 5 milijonov dinarjev. Toda ker Forma viva že zdavnaj ni več prej samo občinska* marveč pomembna slovenska in gotovo tudi jugoslovanska kulturna prireditev, so Krčani, ki precej več kulturnega denarja prispevajo v Ljubljano, kot pa ga od tam dobijo, upravičeno zahtevali večji prispevek republiške kulturne skupnosti.
Tako bo letos skupščina Forme vive
zagotovila za kostanjeviškoprireditev 500 tisočakov, krška kulturna skupnost pa naj bi do 1. aprila za svojo skupščino pripravila predlog za sofinanciranje v višini milijona dinarjev, od tega naj bi polovico denarja zagotovili s svobodno menjavo dela. Letos bodo
• Skupščina Forme vive (poleg kostanjeviške povezuje še prireditve v Portorožu, Mariboru in na Ravnah) je preko posebne raziskovalne skupnosti že naročila študijo, da bi čimprej odkrili snovi, s katerimi naj bi zaščitili lesene umetnine v Kostanjevici, ki jih zob časa močno najeda.
na formi vivi v Kostanjevici sodelovali samo štirje kiparji, a manj kot dva meseca, kolikor so umetniki potrebovali za inspiracijo in delo doslej.
Dolgoročno pa naj bi rešili formo vivo tako, da bi bila kot slovenska prireditev trdneje vpeta v prihodnji srednjeročni načrt republiške kulturne skupnosti, po drugi plati pa naj bi ne bila zgolj galerijsko zasnovana.
P. PERC
tem največ težav, še posebno novomeška; tako si vse večje delovne organizacija pomagajo s ..finančno aerobiko", da ne pride do blokiranja žiro računov.
Poprečni osebni dohodek zaposlenih na Dolenjskem je lani znašal 16.546 dinarjev. Poprečno najnižje osebne dohodke, 15.423 din, soimeli v Metliki, kar je tudi posledica strukture industrije; največ pa so v poprečju za-slu' !i Novomeščani — 16.785 dinarjev, . tes pa so zaposleni v črnomaljski in aebanjski občini.
Ugotovljeno je, da so se v globalu osebni dohodki gibali v dovoljenih mejah, kako pa je bilo v posameznih tozdih, bo pokazala naknadna analiza.
R. BAČER
RAZPIS ZA PRIZNANJA OF
ČRNOMELJ — Žirija za podeljevanje občinskih priznanj Osvobodilne fronte je pred kratkim posredovala vsem krajevnim skupnostim in delovnih organizacijam v občini razpis, da bi lahko v svojih vrstah zbrali čim več predlogov kandidatov za priznanja. Tako kot leta poprej bodo tudi letos podelili pet občinskih priznanj v Črnomlju na skupni proslavi ob 27. aprilu in 1. maju.
„Zag je preveč”
Inlesovo pojasnilo o gradnji nove žage
LJUBLJANA — V Sloveniji so žagalne naprave izkoriščene komaj 75-odstotno. Na kakšnih osnovah temelji poslovna odločitev ribniškega Inlesa, da zgradi novo žago?
To vprašanje so v zboru občin skupščine SRS zastavili delegati občine Ravne na Koroškem. Na kratko povzemamo odgovor ribniškega Inlesa, ki ga je posredoval skupščini te dni.
V primeru Inlcsove nove žage (ki je že pod streho) ne gre za podvajanje zmogljivosti, ampak za zamenjavo sedanje iztrošene in zastarele žage. Nova žaga je za Inles pomembna zaradi »integralne Inlesove tehnologije". Žaga pa bo pomembna tudi za druge partnerje po vsej državi, ki njeno gradnjo tudi sofinancirajo (med temi sta tudi tovarna papirja in celuloze iz Krškega in Aero iz Medvod). Razen tega je žaga vključena v načrt razvoja tega območja, in sicer skupaj z GG Kočevje, ki tudi vlaga vanjo, oskrboval pa jo bo tudi s surovino.
Projekt žage je proučil Inštitut za ekonomičnost investicij pri Ljubljanski banki in mu priznal status tehnološke inovacije in prednostne investicije, ki je trajno izvozno usmerjena.
Problem slovenskih žag torej ni samo v njihovi zmogljivosti, ampak predvsem v programsko-tehnološki vsebini, in to zopet ne le žagalnic, ampak žagalnic v sklopu celotnega procesa proizvodnje in predelave, od lesne surovine do končnih izdelkov.
Žagalnic je v Sloveniji dovolj in preveč. Takih žagalnic, kot jih potrebuje lesna industrija, pa je malo ali skoraj nič. Prepričani smo, da je razvoj slovenske lesne industrije odvisen prav od tega spoznanja. V poduk nam je lahko svetovni razvoj lesarstva.
J. PRIMC
Delež prebivalstva izdatnejši
Beogradska banka — TB Ljubljana lani za četrtino več sredstev — Nove agencije
v Brežicah in Sevnici še letos?
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Za Beogradsko banko TB Ljubljana in tudi za poslovni enoti te banke v Novem mestu in Krškem je poslovno leto 1983 minilo uspešno. Stanje sredstev ob koncu lanskega leta je znašalo 7.990 milijonov dinarjev, to pa je skoraj za četrtino več kot leto poprej in za 13 odstotkov več, kot so načrtovali.
Bistveno sb se povišala sredstva občanov, predvsem devizna, poglavitno besedo pa so imele tečajne razlike in povečane obrestne mere med letom. Dinarskih varčevalcev je bilo za 15 odst. več, deviznih pa kar za 33 odstotkov.
Sredstva prebivalstva so bila lani že blizu tretjine v skupni strukturi banke.
Visoka likvidnost v deviznem poslovanju je boljša kot predlani. „Beogradska banka bo ena redkih, ki bo zaključila s pozitivnimi tečajnimi razlikami, s katerimi pokrivamo nega-
tivne,” je seznanil konferenco delegatov BB — TB Ljubljana, PE Krško in Novo mesto, glavni direktor Jože Tepina.
Ža letos načrtujejo neto povečanje sredstev za 13 odst.,ož. v znesku 1.010
milijonov dinarjev, pomembnejše zvišanje sredstev pa pričakujejo spet pri sredstvih občanov. Največ, 2.970 milijonov dinarjev, je na voljo za posojila gospodarstvu, izdatnejšo postavko pa pomenijo še posojila prebivalstvu (1.680 milijonov).
Da bi se banka še bolj približala Posavcem, bodo v kratkem odprli agenciji v Brežicah in Sevnici.
P. PERC
Delavec naj res odločaj
S sobotne seje občinske konference ZK Kočevje
MED GASILSKIMI PODČASTNIKI TRETJINA ŽENSK
BREŽICE: — V soboto, 17. marca, so v domu požarne varnosti zaključili trimesečni tečaj za gasilske podčastnike. Izobraževali so se obsobotah in nedeljah. Tečaj je obiskovalo 180 gasilcev, od tega 120 moških in 60žensk. Pridobljeno znanje so gasilci pokazali s praktično vajo preden so se razšli. Tečajniki so bili večinoma mladi ljudje. Najstarejši je imel 49 let, a povprečna starost je bila komaj 27 let.
KOČEVJE — Delavcu mora biti dana možnost za odločanje o gospodarjenju, delitvi dohodka in tudi o vseh oblikah porabe.
To je ena bistvenih ugotovitev sobotne seje občinske konference ZK Kočevje, ki jo je poudaril Rudi Orel, sekretar predsedstva OK ZK Kočevje. Ta ugotovitev je priznanje, da delegatski sistem in samoupravljanje vobčini šepata, hkrati pa jo je razumeti, da bo v bodoče bolje.
Delavci so preslabo obveščeni o zadevah, ki so bistvene za samoupravljanje in odločanje. Tako ob nedavnih razpravah o zaključnih računih nikjer niso povedali, daje lani plačalo kočevsko gospodarstvo samo za obre-
sti za posojila prek 671 milijonov dinarjev (kar znese več, kot če bi vsak zaposleni v gospodarstvu prejel še štiri osebne dohodke).
Občino Kočevje pestijo hude gospodarske težave, saj dosega že nekaj let najslabše rezultate v regiji. Pogosto govorimo in pišemo, da le ni vse tako črno in hudo, da ljudem ne bi smeli jemati volje za delo in bi morali več govoriti in poročati o dobrih primerih. Vendar je treba delovne ljudi in občane seznanjati z resničnim stanjem. Ni nujno, da sta stiska in kriza slabost ki bo vzbudila v ljudeh malodušje. Prav stiska je lahko najboljši učitelj in spodbujevalec.
J ‘PRIMC
NAŠA ANKETA
Ne počutijo se ogroženi
Da živimo v težkih časih, ni ne novost in ne skrivnost, kot ni neznano, da se vsak dan soočamo z najrazličnejšimi izrazi krize, med katere lahko vštejemo tudi kriminaliteto, poleg težkih kriminalnih dejanj tudi tista lažja ali morda celo na sami meji še kriminalnega, ki sicer ne posegajo globlje v življenje občana, sooblikujejo osebno počutje varnosti. Drobne in velike goljufije, najrazličnejše oblike nasilja, od izzivanj v javnih lokalih do ogrožanj življenj v prometu, tatvine, osebnega in družbenega imetja, brezobzirnost v medsebojnih odnosih, vse to vpliva na to, ali se posameznik počuti varnega ali ne.
DARINKA MUC, kemijski tehnik iz Črnomlja: »Kljub temu da število kaznivih dejanj narašča, nimam občutka ogroženosti. Morda zato, ker se mi doslej ni še nikoli nič zgodilo. Potrebna je pač previdnost. Kadar smo za dlje časa zdoma, naročim sosedi, naj popazi na hišo in postane pozorna, če bi bilo kaj sumljivega.
Sicer pa tudi v moji delovni organizaciji ni kraj ali podobnih dejanj.”
NIKO HRNJAK, vratar v Novole-sovem tozdu Tovarna kopališke opreme, Metlika: „Jaz se v Metliki počutim povsem varnega, kar se tiče moje osebne varnosti in varnosti mojega imetja. Ne spominjam se, kdaj sem v Metliki zadnjič zaklenil avto. Pri nas tudi ni izpadov, kakšen pijanec porogovili, to je vse. V Beli krajini živimo miroljubni ljudje in tudi tatvin, kraj in vlomov je zelo malo. V podjetju pa moramo predvsem paziti na nevarnost požara, ker imamo precej vnetljivih snovi.”
STANE GABRIJEL, tehnični risar iz Trebnjega: „V naši družbi je zaradi pomanjkanja in padanja življenjske ravni vedno več prestopkov.
Trudimo se, da bi jih preprečili, imamo dobre organe javne varnosti, toda vprašanje je, ali jim bodo kos brez sodelovanja občanov.
Menim, da moramo še bolj razvejiti sistem družbene samozaščite, da bo resnično sestavni del našega vsakdanjika. Večja varnost in red sta naloga nas vseh.”
ZDRAVKO DVORŠAK, zaposlen v Zdravilišču Dolenjske Toplice: „Da ,se počutim varnega, poskrbim predvsem sam. Vselej zaklepam stanovanje, ker se je že dogodilo, da so sosedu iz kleti zmanjkale gume. Menim, da je previdnost potrebna in da ne smemo tatovom dajati priložnosti. Če bi bili ljudje manj lahkoverni in bolj nezaupljivi do neznancev, bi se tatvine in goljufije ne mogle tako razpasti.”
ANA CVAR, zobni tehnik iz Ribnice: »Zvečer sploh ne grem več ven, čeprav v Ribnici še ni tako nevarno, kot je v večjih mestih. Opažam pa, da je tudi pri nas vedno več tatvin.
Kradejo večje in manjše vrednosti.
Meni so ukradli kolo izpred hiše, a sem ga čez čas dobila nazaj.”
LEA ORAŽEM, tajnica kočevskega zdravstvenega doma: »Nisem še nič hudega doživela in me ni strah. Zaradi padca življenjske ravni pa je vedno več tatvin. Tatovi so poskušali tudi že v naši hiši, a jih je pregnal pes. Hišni sveti bi morali poskrbeti, da bi bila vhodna vrata zvečer zaklenjena. Dobri sosedje lahko veliko pripomorejo pri preprečevanju tatvin in sploh kriminala*
MARTA BOSINA, bivša predsednica komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v KS Leskovec: »Počutim se povsem varno in nam doslej doma ni še nič zmanjkalo.
Za imetje je treba poskrbeti, skrbno zaklepati stanovanje ipd. Ljudje vse premalo skrbijo za osebno varnost in varnost premoženja. Ko sem dva mandata vodila komite za LO in DS, smo ljudi seznanjali tudi s tem, da so delno sami odgovorni za posledice, ki jih prinaša nezavarovano premoženje. Menim, da je družbena samozaščita še dokaj nerazvita.”
TONE ŠOBER, vratar v sevniški Jutranjki: »Čeprav je tovarna na dokaj odmaknjenem kraju, se počutim varnega. Navsezadnje dobro sodelujemo z miličniki. Vratarska služba je danes precej drugačna, saj nam pomaga elektronika.	Doslej
nismo imeli primerov malomarnosti. Delavci se očitno zavedajo odgovornosti.”
MARIJA ZAJC iz Dobove: »Doma nikoli ne zaklepamo, imamo pa psa, ki nas opozori, če kdo prihaja.
Stanujemo namreč nasproti železniške postaje, kije dobro zavarovana in sumljivi potniki ne utegnejo uhajati z vlakov. Na delovnem mestu sem še bolj previdna. Delam v računovodstvu in ob plačilnih dnevih vselej zaklepamo vrata, da preprečimo vstop nepoklicanim.”
kmetijstvo
Pomanjkanje gum pred setvijo
Sicer pa so na spomladansko setev v metliški občini dobro pripravljeni — Če ne bo krmil, bodo morali poklati prašiče_______
METLIKA — Na spomladansko setev so v metliški občini dobro pripravljeni. Pravijo, da so načrtovali realno, imajo dokaj dobre naravne možnosti, strokovna služba pri zadrugi je močna in ne nazadnje živijo v tej občini pridni kmetje. „Če bo oskrba z reprodukcijskimi materiali in gorivom zadovoljiva, če bo vse v redu z investicijsko politiko in če bodo cene usklajene s stroški, se ne bojimo, da ne bi izpolnili zastavljenih načrtov," pravijo v zadrugi.
USPEHI ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI
KOČEVJE — Na prvi seji tretjega sklica so delegati kmetijske zemljiške ' 'skupnosti občine Kočevje obravnavali poročilo o delu in problemih te skupnosti za obdobje 1980—1983. To kaže, daje navzlic nekaterim težavam ta skupnost mnogo storila za ohranitev dobrih kmetijskih zemljišč. V minulem letu so izdali soglasja, da se je spremenilo le nekaj nad 2700 m kmetijskih zemljišč v stavbna, v letu 1980 pa so izdali soglasja za preko 12 hektarov. Nedvomno je k temu prispeval tudi republiški interventni zakon, ki je pričel veljati konec leta .1982. Posebno skrb so posvetili izvajanju agromeliracij in za letošnje leto načrtujejo, da bodo teh izvršili za več sto hektarov. Za prihodnje mandatno obdobje bo predsedoval skupščini Anton Debeljak, kmetijski tehnik iz Mlake pri Kočevju, predsednik izvršnega odbora pa bo Zdenko Hodnik iz Kočevji	-
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Da je pomlad pred durmi, seje videlo tudi zadnji, ponedeljek na mestni tržnici. Zenske so imele naprodaj obilo regrata in šopkov pomladnega teloha ter mačic, sicer pa se ponudba ni razlikovla od običajne. Jajca še vedno prodajajo po 15 dinarjev, še vedno je veliko zanimanja za semena in čebuljček. Ta gre zlasti dobro v denar pri kmeticah, ker ga je v trgovini Seme trenutno zmanjkalo. Precej iztržka pa je bilo na stojnici,s pleteninami, kjer je bilo v nj/.prodaji. dobiti raznobarvne pulije po 600 din.
Sejmišča
NOVO MESTO — Rejci so pripeljali 34 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, ter 200 prašičev v starosti od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 185 živali, cena pa je bila za mlajše od 5.000 do
6.000 dinarjev, za starejše pa od
6.000 do 8.000 dinarjev. BREŽICE — Na sobotnem
sejmu je bilo na prodaj 431 prašičkov do treh mesecev starosti ter 8 prašičev, starejših od treh mesecev. Lastnike je zamenjalo 343 živali, in sicer mlajši po 280 dinarjev, starejši pa po 170 dinarjev za kilogram žive teže.
Naročenih imajo 30 ton semenskega krompirja sort igor in de-siree in predvidevajo okoli 800 ton tržnih presežkov. Pogodbeni proizvajalci bodo imeli 15 din regresa pri kilogramu semenskega krompirja. Načrtujejo, da bodo 100 ton krompirja izvozili.
Zadruga je dogovorjena za 8 ton semenske koruze, kar zadostuje za setev na 300 hektarjih. Naročili so semena tistih hibridov, ki jih za to območje priporoča ljubljanski Kmetijski zavod. Cena semenske koruze bo, predvidevajo, okoli 200 din za kilogram, regres pa bo znašal polovico te vsote. Seveda so do vseh regresov upravičeni samo tisti kmetje, ki imajo z zadrugo sklenjeno proizvodno pogodbo o dolgoročnem sodelovanju.
Na leto potrebujejo v metliški občini okoli 1.000 ton mineralnih
Novi cviček z zaščitno znamko
Zelo visoka ocena dolenjskega cvička iz metliške Vinske kleti
METLIKA — Te dni je prišel na trg dolenjski cviček lanskega letnika, proizvod kooperantov novomeške Kmetijske zadruge Krka in metliške Vinske kleli. Največ grozdja za to vino je iz šentjernej-skega konca, Škocjana in novomeške okolice, grozdje pa so predelali v obratu metliške Vinske kleti v Novem mestu (bivši Hmelj-nik), ki se je priključil Vinski kleti pred lansko trgatvijo.
Predelava v Novem mestu je potekala pod vodstvom enologov iz Metlike, vino pa so pripravili za stekleničenje in ga stekleničili v Vinski kleli. Pri predelavi.so se opirali na večletno študijo Kmetijskega inštituta ..Značilnosti dolenjskega cvička", ki jo je vodil mag. Terčelj, in na osnovi le študije so se odločili za tehnologijo predelave grozdja. Razmerje za cviček je: 75 odst. žametne črnine, 20 odst. kraljevine in 5. odst. modre frankijc, to razmerje se sicer lahko od letnika do letnika delno spreminja, vodilna sorta pa vsekakor ostaja žametovka.
ZANIMIVOST
Letos bo na trgu 1.600 hektolitrov lega cvička, ki ga bodo prodajali v glavnem na Dolenj1 skem, v Ljubljani in na Gorenjskem. To vino je uspešno prestalo test kvalitete in zadostilo vsem ostalim zahtevam za zaščitno znamko slovenskih vin. Tako je to prvi cviček iz novomeškega okoliša z zaščitno znamko. Test kvalitete je opravila komisija, ki deluje pri Kmetijskem zavodu v Mariboru v okviru poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo. Vino je dobilo zelo visoko oceno 15,8 točke, sc pravi tik na meji kakovostnega razreda.
A. B.
Kmetijski
Še kljubujejo inkubatorju
Zdaj zdaj sc bo začel razlegati živžav po kmetijskih trgovinah, pa tudi avtobusih in vlakih. Kmečke gospodinje se bodo oskrbovale z enodnevnimi piščanci, ki jih prodajajo v kartonskih škatlah in ki gredo zelo dobro v prodajo. Inkubatorji umetni valilniki pač izpodrivajo naravno valjenje piščancev, pa tudi kokoši sodobnih pasem so selekcionirane proti kločenju, ali kot na Dolenjskem pravimo, ko-kljanju, saj je znano, da koklje ne nesejo jajc.
Čeprav gre tudi v kokošereji čas naprej, ne bo odveč nekaj osnovnih navodil o naravnem valjenju oz, odbiri valilnih jajc, brez katerih ni dobre kokošje jate.	,
• Na kakovost valilnih jajc vpliva dedna osnova staršev, velikost, trdnost in čistost lupine ter teža. Valilna jajca je treba odbirati le od vitalnih, zdravih kokoši, ki so v dobri plemenski kondiciji in pravilno krmljene. Jajca, ki so namenjena valjenju, naj tehtajo 56 do 60 g, saj sc težja in lažja slabše obnesejo. Lupina ne sme hiti ne predebela ne pretenka, ne nagubana, hrapava ali celo prozorna. Oblika naj bo pravilno jajčasta, izločiti je treba predolga in preveč okrogla jajca. Tudi naj ne bodo starejša od 7 dni. Da so oplojena, jamči petelin v jati lOdo 15 kokoši, odvisno od pasme.
Za naravno valjenje je najbolje uporabiti srednje težko ali težko kokoš mirnega značaja, zdravo, brez/nadležnih zajedalcev v perju. Koklja pokrije do 15 jajc, pura, ki jc tudi zelo primerna za naravno valjenje, pa 20 do 25. Valilni prostor naj bo miren, gnezdo suho in pravilno narejeno. Med valjenjem je treba kokljo krmiti s suho krmo, vedno pa mora imeti na voljo vodo.
Za farmsko rejo, pa tudi za večje kmečke jate naravno valjenje ni več primerno. Razen za nakup enodnevnih piščancev se lahko rejec odloči tudi za lasten inkubator, v katerem lahko izvali poljubno veliko število živali. Postopek je dokaj zahteven, saj je valjenje zelo natančno glede'temperature, relativne vlage, ventilacije in obračanja jajc, kar pa v naravi vse zmore samica — koklja.
Inž. M. L.
gnojil, polovico tega sojih letos že dobili in vse je že pri kmetih. Ker metliška zadruga redno in pravočasno izpolnjuje svoje obveze do proizvajalcev gnojil, upajo, da jih bodo tudi naprej dobivali redno in v roku.
Tudi oskrba z zaščitnimi sredstvi je zadovoljiva in večina kmetov že ima zaščitna sredstva za varstvo trte in herbicide za spomladansko setev. Težje pa je z rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo in še bolj kritično z oskrbo zgumami. Glede na veliko število tipov osnovne kmetijske mehanizacije ni moč pričakovati
LANI SKORO 10.000 LUKENJ
NOVO MESTO — Lani je akcija odstranjevanja kamenja z njivskih in travniških površin v novomeški občini v sodelovanju med kmetijsko zemljiško skupnostjo ih kmeti lepo uspela. V 24 vaseh in zaselkih so s stroji zavrtali 9.833 vrtin, največ strojnih ur pa je bilo potrebnih na Plešivici in na Dolžu. Prav v dolškem, najbolj zaostalem kmetijskem predelu je bilo na zemljiščih 36 kmetov izvrtanih 4350 vrtin. Samo v tem kraju so dosedanja dela veljala 205.000 dinarjev, na območju TZO Novo mesto pa je bilo iz sredstev kmetijske zemljiške skupnosti v te namene porabljenih 827.230 dinarjev.
SPOSOJENO TRNJE
— Zaradi prekratkega mandata niso nekateri naredili ničesar, pa jim je zato dana še ena priložnost.
(Iz Ježa)
t
— Za našo nafto, ki smo jo prodali vtujino, bomo kupili v tujini — naše žito.
(Iz Ježa)
*
N
S
N
N
S
TRAK POKROVITELJA — Na novi prapor je pripela trak pokrovitelja inž. Martina Koritnik, direktorica tozda Proizvodnja sevniškega Kmetijskega kombinata
Zlati jubilej sevniških čebelarjev
Razvili prapor
SEVNICA — 18. marca pred 50 leti je bila ustanovljena čebelarska podružnica za Sevnico in okolico. V soboto je sevniško društvo počastilo ta zlati jubilej. Spomnili so se tudi pokojnega Bogomila Milosta, ki je društvo vodil kar 44 let. Hkrati so počastili desetletnico čebelarskega krožka na šent-janški šoli. Podoben krožek na sevniški osnovni šoli je lani dobil nov čebelnjak. O siceršnjem delu in napredku čebelarske tehnike je bila konec tedna tri dni zanimiva razstava v sevniški šoli. Pokrovitelj jubileja sevniških čebelarjev je bil tukajšnji Kmetijski kombinat, kar kaže na vzorno sodelovanje.
Na proslavi so razvili društveni prapor. V kulturnem delu sporeda so sodelovali učenci sevniške osnovne šole. otroci čebelarjev in oktet Boštanjski fantje. Predsednik slovenske čebelarske zveze Andrej Petelin je z zadovoljstvom ugotovil, da seje nad 8.900 slovenskim čebelarjem lani pridružilo tisoč novih članov. Čebelarji I rane Lipovšek, Martin Popelar, Rajko Perko in Franc Stopar so postali častni člani društva, Franc Zagorc je prejel odličje Antona Janše 2. stopnje, 3. stopnje pa: Matija Brinovar, Ivan Jeraj, Anton Možic in Franc Stopar. Priznanje sla prejela tudi čebelarska krožka na šentjanški in sevniški osnovni šoli.
A.ŽELEZNIK
od kmetijskega servisa, da bo imel vse, kar bi ljudje potrebovali, poleg tega pa bi večje zaloge zahtevale preveliko vezavo predragih obratnih sredstev. Gum pa ni moč dobiti niti za devize.
Tudi pri krmilih ne gre gladko, vzrok pa je znan: zamrznjena cena koruze, zaloge lastne koruze pa so tako rekoč na ničli. Če se ne bodo te stvari hitro in učinkovito uredile, se lahko zgodi, da bodo morali poklali prašiče na prašičjih farmah.
A. BARTELJ
8. razstava belokranjskih vin vabi
Za vsakega nekaj
METLIKA — 8. razstava belokranjskih vin z imenom Vinska vigred, ki bo od 18. do 20.maja v Metliki, pripravlja pa jo Društvo belokranjskih vinogradnikov, bo letos še bolj pestra, kot je bila lani.
Članom društva,vinogradnikov Bele krajine bodo na slavnostni seji podelili priznanja in diplome za najboljša vina, ki bodo tudi razstavljena in na pokušnjo. Na programu bo tudi razstava ročnih del, kulinarike in mlečnih izdelkov, otvoritev novih’ prostorov Slovenskega gasilskega muzeja v metliškem gradu, srečanje tambura-ških skupin Slovenije, nastopi belokranjskih folklornih skupin in mestnih godb iz Imotskega in Metlike ter kulturno-zabavni nastopi gostov iz Kavadarcev v Makedoniji in pobratenih Wagne in Ronkov. V petek se bo prireditev odvijala na Mestnem in Partizanskem trgu, v soboto -in nedeljo pa tudi na Trgu svobode, na vsakem izmed trgov pa bo igral en ansambel. V petek bosta Beti in Komet pripravila modno revijo, v soboto pa pričakujejo v Metliki tudi prihod okrog 300 kolesarjev kolesarskega društva Rog Franek iz Ljubljane.
Vse dni Vinske vigredi bo na voljo popularni metliški turistični paket, ki vključuje ogled Belokranjskega in •Slovenskega gasilskega muzeja, ogled metliške Vinske kleti z nakupom belokranjskih vin v bližnjem vinotoču ter nakup izdelkov, tovarn Beti in Komet po reklamnih'cenah v industrijski prodajalni Beti.
B. M.
EN
HRIBČEK BOM \ KUPIL...
Ureja- Tit Doberšek
Kljub dobri letini — dosti odklonjenih
Društvo vinogradnikov Dolenjske je opravilo oceno vina svojih članov po 11 društvenih podružnicah. V ocenjevalnih komisijah je pri posamezni podružnici sodelovalo od 5 do 8 pokuševalcev iz vrst vinogradnikov. Ti so preizkusili 192 vzorcev belega vina, 418 vzorcev dolenjskega cvička in 52 vzorcev dolenjskih črnin,'skupaj 662 vzorcev letnika 1983. Pred oceno je pri podružnicah tajnik društva vinogradnike ocenjevalce seznanil s'pravilnikom o ocenjevanju vina in jim razložil nekatera manj jasna vprašanja, ki se pojavljajo pri oceni vina. Domači ocenjevalci so povsod zelo hitro dosegli dokaj enotna merila pri oceni vina. Tako so rezultati (objavljeni so v biltenu prireditve Teden dolenjskega cvička) ocene vina po podružnicah kljub velikemu številu ocenjenih vzorcev boljši, kot so ocene glavne ocenjevalne komisije.
Glavna preizkušnja dolenjskih vin
letnika 1983 je bila 8. in 9. marca v prostorih srednje kmetijske šole Grm v novi zgradbi šole na Trški
gori-
Vzorce vina za glavno preizkušnjo (degustacijo) so smeli dati .le člani društva, ki so plačali članarino, dali vino poprej oceniti ocenjevalni komisiji podružnice društva in so kot vinogradniki registrirani pri pristojnem občinskem upravnem organu ter imajo vinograd in vsaj 400 litrov tržnega presežka vina, ki ga dajo v oceno.
*
♦
Vse to ureja pravilnik o ocenjevanju vina.
Člani društva vinogradnikov so poslali v oceno 262 vzorcev vina in sicer:
belo dolenjsko vino: 74 vzorcev, ki so bili ocenjeni takole: z diplomo 27 vzorcev (15 in več točk), s priznanjem 17 vzorcev (14,5 do 14,9 točk), s pohvalo 14 vzorcev (14,0 do 14,4 točke. 16 vzrocev belih dolenjskih vinje degustacijska komisija zaradi napak vina odklonila,
dolenjski cviček: 170 vzorcev, ki so bili ocenjeni: z diplomo 38 vzorcev (15 in več točk), s priznanjem 66 vzorcev (14,5 do 14,9 točk), s pohvalo 29 vzorcev (14,0 do 14,4 točke). 37 vzorcev cvička je komisija zaradi napak vina odklonila,
dolenjska črnina: 18 vzorcev, od tega 8 vzorcev modre frankinje, ki so bili ocenjeni: z diplomo 15 vzorcev (15 in več točk), s priznanjem 2 vzorca (14,5 do 14,9 točk). En vzorec črnine je degustacijska komisija zaradi napake vina odklonila.
Imena dobitnikov vseh odličij so objavljena v biltenu prireditve.
Ocenjevalna komisija je pri oceni imela razmeroma stroga merila. Viden je bil vpliv ocenjevalcev vina iz vrst strokovnjakov na ocenjevalce iz vrst vinogradnikov, čeprav so bili le-ti (po pravilniku) v komisiji v večini (4 proti 6). Ta vpliv je viden zlasti v velikem številu odklonjenih vzrocev, saj je od 262 preizkušenih vzorcev bilo odklonjenih 54 (20,6%). Pri tem moramo upoštevati, da so bili preizkušeni vzroci vina poprej ocenjeni v komisijah pri podružnicah in da sodi pridelek letnika 1983 med boljše. Morda se bodo tudi iz tega kaj naučili.
T. DOBERŠEK
Kaj bo z našim kmetijstvom /5./
Prof. dr. Dolfe Cizej, dekan Višje agronomske šole Maribor, piše o možnostih in usmeritvi zasebnega kmetijstva novomeške občine
Kakor je pokazala anketa na kmetijah, je živinoreja vodilna kmetijska panoga. Iz številčnega prikaza izhaja, da se je živinoreja zlasti velja to za govedorejo od popisa v marcu 1981 pa do zajemanja stanja na naših kmetijah v I. 1982 (in še delno 1983) — številčno opomogla. Stanje se torej izboljšuje, obstaja pa tudi možnost, daje anketni popis natančnejši in verodostojnejši.
Govedo redi 79% vseh kmetij, in to poprečno po 5,8 glave. Nad 10 goved je pa le na 15%kmetij. Vendar so tudi kmetije, ki redijo le po eno govedo (večinoma kravo), takih je 10%. Sploh je krav v staležu goved veliko, kar 48%. To kaže bolj na usmerjenost v mleko kakor v pitanje. Krave redi 77% vseh kmetij, vendar po eno sama krava kar na 22% vseh kmetij. To so predvsem male odročne kmetije, ki se hočejo še same oskrbovati z mlekom.
• Povzetek študije, ki je bila izdelana v L 1982/83 na Zavodu za družbeno planiranje občine Novo mesto.
S 4 in več kravami je dobra tretjina kmetij, po 10 in več krav pa jelena 1% kmetij. Za vso občino bi to pomenilo, da je specializiranih v prirejo mleka vsega skupaj 80 — 90 kmetij.
V štaležu goved je le malo telet do 6 mesecev starosti, saj jih kmetije že zgodaj prodajajo. Po vsem kaže, da se zlasti ženskih telet privezuje pre-majhndštevilo zato je tudi plemenskih telic za redno obnovo goveje črede oz. krav premalo. Privezane telice dovoljujejo komaj 7-do 8-letno nadomestitev krav. Iz tega bi lahko sklepali, da jc stalež krav sorazmerno star in zato z nižjo mlečnostjo ter z manj zanesljivo plodnostjo.
Pitovna goveda redi le 43% kmetij, kar je za izrazito govedorejsko naravnanost premalo. Od tod izvira tudi slaba oskrbljenost z govedino v obči ni'.
ZELO DRAG KROMPIR NA TRŽAŠKI TRŽNICI
TRST — Zaradi večje ponudbe krompirja iz Jugoslavije je cena na tukajšnjem trgu nekoliko padla. Zdaj je treba za kilogram krompirja v prodaji na debelo odšteti po 500 lir, v prodaji na drobno pa kar 800 lir. Tržaško Gospodarstvo (izhaja v slovenščini) navaja, da so cene krompirja kljub te; mu ponekod še vedno zelo visoke.
Močno je na kmetijah zastopana prašičereja: 81% vseh kmetij ima prašiče (po 4, 2 repa). Iz poznejše analize izhaja, da le ena četrtina kmetij prodaja ali pitane prašiče ali pujske.
Torej je prašičereja v glavnem namenjena za lastno gospodinjstvo oz. za domače koline (razen že osnovanih praši.čerejskih skupnosti).
Najbolj razširjena zvrst živinoreje je vsekaEor kokošereja. Kar 89% vseh kmetij ima precej stalen stalež kokoši nesnic (poprečno po 14). Skoraj ena tretjina kmetij redi tudi kunce, le 8 kmetij od vseh pa ovce. Nekaj manj kot vsaka četrta kmetija ima še konja (delno tudi žrebe za pitanje).
Intenzivnost živinoreje je bolj očitna, če jo izrazimo s številom GVŽ (glava velike živine 500 kg žive teže kakršnekoli živali) in posameznih kategorij na 1 ha oz. na 100 ha skupne kmetijske zemlje. Zasedbo 7 živino bi
na kmetijah v 1. 1982 številčno lahko smatrali za .zadovoljivo. Na čistih kmetijah pride 1,24 GVŽjia 1 ha, na mešanih sicer le 0,9.1 GVŽ oziroma v poprečju na vseh popisanih kmetijah 1,07 GVŽ/ha. To je precej preko poprečja SRS. Pri reji krav pa med kmetijami skoro ni razlik: 51 krav/100 ha načistih in 47 krav / 100 ha na mešanih kmetijah. Pri reji pitovnih goved pa razumljivo mešane kmetije s 13 pitanci / 100 ha močno zaostajajo za čistimi (31 pitancev / 100 ha). V številu prašičev, kokoši in kuncev pa imajo mešane kmetije celo boljšo zasedbo kot čiste. Preseneča le dejstvo, da vsaka 9. kmetija nima nobene GVŽ (razen seveda kokoši in kuncev)! Takih je skoro trikrat več mešanih kot čistih kmetij. Nad 10 GVŽ (te kmetije Že lahko smatramo za dobre tržne^pr-oizvajalce) pa ima tudi le nekaj manj kot 10% vseh kmetij.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Sami kos veliki kmetiji
 Zakaj so se Petričevi lotili reje konj_______________________
TUŠEV DOL —Petričeva kme-	daje že navzven videz velikega,
tija v Tuševem dolu pri Črnomlju	vzorno urejenega posestva s 14 ha
zemlje, od tega 5 ha obdelovalne. Da so tu doma pridne roke, ni dvoma, prišlek pa takoj pomisli, da jih je gotovo vsaj pol ducata.
A se je krepko zmotil, kajti gospodinja in tudi glavna delovna sila na kmetiji Milka Petrič takoj pojasni, da ji pomagata mož, sicer avtoprevoznik, kije veliko zdoma, ter 79-letna mati. Zato ni čudno, da so se lani odločili, da si vsaj v hlevu olajšajo delo, ter kupili dve kobili, ki sta kmalu žrebili.
Danes imajo v hlevu 6 konj in 10 glav živine, za kar bi že lahkotrdi-li, da imajo usmerjeno kmetijo. Toda Petričeva ni povsem prepričana o tem. „Res, da imamo veliko živine, toda pridelujemo prav vse kulture, ki jih sadijo in sejejo na katerikoli drugi kmetiji. Ne morem si predstavljati, da bi se preusmerili le v eno kulturo, ki bi jo potem prodajali po nizki ceni, vse ostale pa bi kupovali po visoki. Danes je namreč cena kmetijskih pridelkov še vedno prenizka, a le za kmete. Najboljši konec pri tem pa potegnejo posredniki med kmetom in končnim kupcem,” ni zadovoljna Milka, ki je prepričana, da prav zapostavljanje kmetov odvrača ljudi od tega dela.
B. M.
PONOSNA NA LIMONE — Čeprav ima Milka Petrič polne roke kmečkega dela, najde čas tudi za gojenje limon, ki so ji letos prvič obilno obrodile.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
j
„Smo dvakrat prikrajšani”
V Žužemberku imajo samoprispevek za šole že od leta 1966 — prvi v občini, pa nove šole še ni — V nekaterih razredih komaj 14 stopinj
ŽUŽEMBERK — Na osnovni šoli Žužemberk, kjer dve referendumski obdobji za gradnjo šol niso dobili nič, čeprav so bili v programu, se čutijo prikrajšane. To toliko bolj, ket so na nerazvitem območju, ki mu tudi dogovor o hitrejšem razvoju Suhe krajine uradno priznava prednost. Razmere na tej šoli je potrebno videti. Ha bi verjeli, kako so žalostne.
..Žužemberk je dobil osnovno šolo na tem mestu, kjer stoji danes, že leta 1874. Julija 1943 je bila šola ob napadu na Žužemberk požgana, po vojni pa 1947 obnovljena in leta 1966 prizidana. Ker pa je znano, da so bile vse gradnje v prvih povojnih letih strokovno slabo izvedene — manjkalo je tudi materiala — se danes to maščuje.
Čeprav v lončenih pečeh kurimo vsak dan od 3. ure zjutraj, pridejo učenci v napol mrzle razrede. 15. marca letos je pedagoški svetovalec uradno izmeril temperaturo, pa kljub vročim pečem v razredu ni bilo več kot 14 Celzija. Kaj je šele pozimi!
Na šoti je letos 340 otrok v 13 oddelkih, pouk je v dveh izmenah. Ena učilnica je v Domu ljudske tehnike, medtem ko imajo telo-
vadbo sredi trga, y Domu TVD Partizan, kajpada tudi v mrzlem. V šolski kleti imamo delavnice za tehnični pouk, jedilnica ne ustreza, sploh pa ne sanitarije." To je povedala Majda Kosmina, predmetna učiteljica zemljepisa in
• Z vsemi volilnimi odbori, ki bodo v nedeljo, 25. marca, bdeli nad zakonitostjo referenduma, je dogovorjeno, da bodo občani, ki kam odpotujejo ali ne morejo glasovati v teku dneva, lahko oddali svoj glas že od 6. ure zjutraj naprej.
zgodovine, sicer pa članica predsedstva občinske konference SZDL.
In še dalje: ..Štirinajst let plačujemo krajevni samoprispevek za šole, pa ga še nismo bili
Bo kdaj na Krvavčji vrh vozil avtobus?
LOKALEC TUDI V GOTNO VAS — Namesto da bi krajani Gotne vasi do leta 2000 čakali na lokalni avtobus, kot so jim povedali na občini, so se sami organizirali in z nedeljsko delovno akcijo mladincev na cesti naredili vse, kar je bilo potrebno za varno krožno vožnjo lokalnega avtobusa. Petdeset mladincev je razširilo pdsamezne dele ceste in jo brez strojev uredilo tako, da je v ponedeljek avtobus že opravil prvo krožno vožnjo. (Foto: J. Pavlin)
JUTRI VOLITVE
METLIKA — Na
jutrišnji seji vseh zborov občinske skupščine Metlika bo beseda tekla o programu spomladanske setve in načrtu hidromelioracij, agromelioracij in komasacij v letošnjem letu. Po volitvah predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter predsednika in člana predsedstva Slovenije bosta zbora združenega dela in krajevnih skupnosti zasedala skupaj, družbenopolitični zbor pa posebej. V vseh zborih bodo volili predsednika in podpredsednika zborov.
OCENA DELA
METLIKA — Danes bo letna občinska programska volilna konferenca ZKS Metlika, na kateri bodo ocenili delo občinskega komiteja in drugih organov ZK v občini ter uresničevanje politike ZK v občini. Sprejeli bodo programske usmeritve za delo občinske organizacije ZX za naslednje obdobje.
DESETA ŠTEVILKA RAZMERIJ
METLIKA — Tukajšnji mladinci so izdali že deseto številko svojega občinskega mladinskega glasila Razmerja. V nji objavljajo poleg rednih rubrik in drugih prispevkov tudi obširen razgovor z narodnim herojem Jožetom Borštnarjem in razgovor z novim dirigentom metliške godbe. Cena številke je 50 din.
NOVO VODSTVO BETINEGA ZBORA
METLIKA — Na nedavnem občnem zboru mešanega pevskega ■(bora Beti so za predsednico zbora izvolili Mileno Pavlovič, od marca pa zbor vodi Ani Jankovič—Šobar, ki je nadomestila dosedanjega zborovodjo Franca Mileka. Zbor šteje sedaj 35 članov, računajo pa, da se bo število kmalu povečalo na 40. Skupne vaje bodo imeli poslej enkrat na teden, moški del pa bo vadil enkrat še sam. Letos načrtuje zbor nastope v krajevnih skupnostih Drašiči, Rosalnicc, Lo-kviea in Podzemelj, nastope na raznih prireditvah in v metliških delovnih organizacijah. Letos se bodo posebej, usmerili v študij belokranjskih ljudskih in umetnih pesmi.
5 semiškega konca je cesta asfaltirana, prebivalci teh vasi bi radi
asfalt še do Metlike
KRVAVČJI VRH — Medtem ko so lani cesto s semiškega konca do Krvavčjega vrha asfaltirali, je drugi del, od te vasi s 24 hišami do
6 km oddaljene Metlike, iz leta v leto slabši. Ljudje s Krvavčjega vrha in iz drugih okoliških vasi, kot so Cerovec, Čr ešnjevec. Gradnik, Hrib, pa so v veliki meri navezani na Metliko, saj jih precej hodi tja vsak dan v službo, prav tako v Metliki nakupujejo in hodijo tja k zdravniku.
.Ta del ceste bi res morali čimprej urediti, sedaj zaradi mosta čez Sušico, katerega nosilnost je le tri tone,s te strani ne vozi avtobus, in tako sc moramo mi, ki smo v Metliki v službi,' znajti, kakor vemo in znamo," je povedal Franc
Franc Požek
Požek s Krvavčjega vrha, sicer šofer v metliški Vinski kleti. .Nasploh bi bili ti kraji več vredni, če bi imeli to cesto. S scmiškc-slra-ni je urejeno za prevoz delavcev in šoferjev, tukaj pa nič, že deset let tudi stalnega cestarja nimamo, sem in tja pridejo in malo pokrpajo."
Ne samo vaščani Krvavčjega vrha, ki sodi v semiško krajevno skupnost, tudi prebivalci Bočkesi želijo, da bi to cesto, za katero so načrti menda že narejeni, čimprej i posodobili, da se bodo tudi oni v tri kilometre oddaljeno Metliko lahko v službo in v šolo vozili z avtobusom.	A	H
deležni, menimo pa, da bi težko našli drugod slabše razmere, kot so naše. Ker je zagotovljeno, da bomo še letos na naši šoli uredili centralno ogrevanje in vsaj delno izolacijo in obnovo, smo seveda še nadalje pripravljeni podpreti referendumski program. Prizadevamo si na šoli, v pogovori s starši in na sestankih po vaseh ljudem pojasniti, da je edina možnost za boljše šolanje v sprejetem samoprispevku."
R. BAČER
Nova možnost za gradnjo mostu v Dragi
Ni izključeno, da bo most zgrajen letos
N O VO M ESTO — Most čez Krko v Dragi, ki je več kot dve leti zaprt, povzroča ljudem na obeh bregovih Krke nemalo težav, prikrajšano pa je tudi gospodarstvo zaradi dolgih voženj naokrog. Krajani so že zbirali denar, da bi leseni most obnovili, vendar so ugotovitve strokovnjakov pokazale, da to ne bi bilo smotrno, marveč da je treba iskati dolgoročno rešitev.
Prav v tem seje zadnje dniizobliko-vala nova možnost za gradnjo betonskega montažnega mosta, ki bi po predračunu veljal 33 milijonov dinarjev. Novomeška Cestna skupnost naj bi dala 9 milijonov, blizu 20 milijonov bi zbrali v združenem delu, ki je za gradnjo mosta zainteresirano. 5 milijonov pa naj bi zbrali s samoprispevkom v krajevnih skupnostih Šentjernej, Orehovica in Bela cerkev.
Investitor gradnje naj bi bilo Cestno podjetje, ki bo lahko takoj objavilo razpis za izvajalca det. in gradnja bi se lahko pričela že v prvi polovici letošnjega leta. Pred to dokaj bližnjo rešitvijo dolgoletnih težav pa se postavlja en sam, toda velik ČE. Osnova za pridobitev večine sredstev je krajevni samoprispevek. Če bo izglasovan, po zagotovilu izvršnega sveta novomeške občinske skupščine ni izključeno, da bo most v Dragi že konec leta 1984 zgrajen. Prav taka možnost pa je še za vrsto večjih del v občini, kot je vodovod v Gabrju, in podobno.
R. B.
EETRTK0V INTERVJU
ij Dinar spet spoštovan
Slaba likvidnost se kaže v banki, občani pa kljub padcu življenjske ravni varčujejo
V novomeški občini imajo vse večje delovne organizacije težave pri izplačilu osebnih dohodkov, ker tudi dobrim gospodarjem dru-gime plačujejo svojih obveznosti, slaba likvidnost pa se prenaša v banke. O tem in še drugih aktualnih zadevah in težavah bančnega poslovanja je tekel pogovor z Angelco Novak, direktorico poslovne enote Ljubljanske banke Novo mesto.
..Banka je zrcalna slika gospodarstva. Letos januarja in februarja so se likvidnostne razmere gibale v mejah normale, marca pa nastopajo hujše težave, kar smo vajeni že iz prejšnjih let. Čutimo vse večji pritisk na bančne kredite, vendar vsem ne moremo ustreči, deloma zato, ker ni dovolj denarja, deloma smo omejeni z ukrepi kreditno-monetarne politike.
Tudi v letu 1983 smo se spopadali s težavami pri zagotavljanju likvidnosti, svoja sredstva pa smo dajali le za prednostne namene: za kreditiranje izvoza in proizvodnjo hrane. Reševali smo predvsem domala vsakomesečne težave pri zagotavljanju sredstev za izplačila osebnih dohodkov, kar ne bi smela biti naša glavna naloga."
— Kako ste reševali zahtevno in zapleteno finančno problematiko tovarne IMV?
„Potrebe po kreditiranju tekoč-ga poslovanja IMV presegajo finančne zmogljivosti naše banke.
zato smo to reševali preko konzorcija, v katerem so naša združena banka, Jugobanka in Beobanka. Z združenimi močmi smo skušali slediti potrebam IMV vsaj pri kreditiranju izvoza."
— Med občani je popularen način priti do denarja prodaja deviz banki in najetje 100-odstotnega posojila v tej vrednosti. Koliko je bilo na tak način odkupljenih deviz?
„V letu 1983 smona podlagi odkupa deviz in kredita zbrali od občanov 2,8 milijona ameriških dolarjev. S temi sredstvi smo skušali reševati devizno problematiko gospodarstva. Letos na tem področju ne predvidevamo sprememb, ti posli pa naj bi ostali na lanski ravni."
— Kako je bilo lani z odobravanjem investicijskih kreditov in kakšni so glede tega obeti za letos?
„V minulem letu so bile odobrene le investicije za izvozne programe v Iskrinih tovarnah in v kmetijstvu za pridelavo hrane, konec leta 1983 pa so bili odobreni še krediti za uresničitev sanacijskega programa IMV — tovarne prikolic in tovarne velikoserijskih delov. Te kr.Jlte bo IMV porabil v letošnjem letu, sredstva pa bomo še dalje zagotavljali kmetijstvu, ki ima prednost, računamo pa tudi na nekaj manjših naložb v industrijske izvozne programe."
— Padec življenjske ravni je očiten. Ali se to pozna pri sredstvih, ki jih občani nalagajo v banki?
„Ob koncu leta 1983 smo imeli samo v Novem mestu 1,33 mili-' jarde dinarjev iz dinarskega varčevanja občanov, 1,34 milijarde dinarjev iz deviznih prihrankov, skupaj 2,67 milijarde dinarjev. Naši varčevalci so dobili lani za 200 milijonov dinarjev pripisanih obresti, tečajne razlike pa so jim navrgle 590 milijonov dinarjev. Čisti porast varčevanja je znašal 171 milijonov, kar dokazuje, da ljudje kljub hudim časom varčujejo. Dinar postaja bolj spoštovan."
R. BAČER
Delo v Iraku gre h koncu
Metko, bivši TGP, ima v Iraku okoli 30 tovornjakov v voznem stanju — Treba bo poiskati delo drugje v tujini — Za domači kovinski program dovolj dela
METLIKA — V Mctku, novi metliški delovni organizaciji, ki se ukvarja s kovinsko obdelavo in metalizacijo in ki je nastala potem, ko se je tozd Komunala odcepil od bivšega TGP, je sedaj zaposlenih okoli sto ljudi, od tega jih je v Iraku okoli 35.
Še bivši TGP je v začetku leta 1982 v okviru Slovenija cest začel delati na gradbiščih v Iraku, kjer Slovenija ceste grade strateško pomembne objekte. Skupaj je bilo v Iraku 45 tovornjakov TG P in potem, ko so domači transport ukinili, so se odločili, da se bodo s transportno dejavnostjo ukvarjali le še na tujem. Sedaj je v Iraku še 30 kamionov v voznem stanju. Ker se dela na tem velikem gradbišču
končujejo, sta bila pred kratkim v Iraku novi vodja komercialno-finančne-ga sektorja Metka Jože Matekovič in tehnični vodja Zdravko Pavlovič.
„V Iraku se dela končujejo, zato moramo najti nova delovišča, pa naj bo to v okviru Slovenija cest ali kako drugače. V Iraku je v zadnjem času tudi nekaj težav z vzdrževanjem naših vozil, ker je zelo otežen uvoz rezervnih delov in zaradi tega nekaj kamionov
II V „Beti” delo za zasebnike f
„Beti” se zanima za sodelovanje z zasebnimi delavnicami—-Dve leti po 50.000 minut na mesec
METI IKA — Ker so konfekcijski tozdi Beti v glavnem usmerjeni v izvoz, jim primanjkuje kapacitet za proizvodnjo izdelkov za domači trg. Tako ima Beti že precej kooperantov na Hrvaškem in v Bosni, sedaj pa razmišljajo, da bi spodbudili sodelovanje z zasebniki, zlasti takimi, ki so blizu konfekcijskih tozdov Beti.
Beti je zainteresirana predvsem za sodelovanje s takimi zasebnimi konfekcijskimi delavnicami, ki bi bile zanjo sposobne delati vsaj
50.000	minul na mesec, sc pravi, da morajo imeti zaposlenih najmanj štiri do pet ljudi. Zasebnik bi se moral s pogodbo obvezali, da bo za Beti delal najmanj dve leti. v tem času pa bi mu Beli zagotovila polno zasedenost njegovih kapacitet, in če bi po krivdi Beti v tem času prišlo do zastojev, bi Beti poravnala škodo, ki bi jo zasebnik zaradi toga utrpel. Ceno bi določa-
li dvakrat na leto, število potrebnih minut za šivanje posameznega izdelka pa določa Bctina normir-ska služba. Seveda mora zasebnik imeti potrebne šivalne stroje, izjemoma bi si jih pod določenimi pogoji izposodil pri Beli.
Za tako obliko sodelovanje se zanimajo tudi zdomci, ki se nameravajo vrniti domov: sprašujejo, kakšne so možnosti in kakšne stroje naj uvozijo. V Beti si želijo, da bi dobili čimveč pogodbenih kooperantov, saj je dela dovolj.
Seveda čaka ustrezne službe Beli še precej dela, da bo lahko nemoteno in v širšem obsegu steklo tesnejše sodelovanje z zasebniki. Med drugim bo treba v povezavi z davčno upravo pripraviti podatke o načinu obdavčevanja bodočih kooperantov, tako da bo tudi po tej plati vsak vedel, kako in kaj.
A. B.
stoji. Poleg tega smo morali urediti nekaj organizacijskih vprašanj naše iraške enote, tako smo med drugim zaradi manjšanja obsega del zmanjšali tudi režijo. Urediti je bilo treba tudi zadeve s premestitvijo vozil na kakšno drugo delovišče v tujini oziroma postopke pri odpisu uničenih vozil," je povedal Matekovič. Večina vozil, ki jih imajo v Iraku, ni primerna za uporabo doma, ker njihova nosilnost presega največji dovoljeni osni pritisk na naših cestah, zato je zanje potrebno najti delo na deloviščih v tujini.
V domačem delu Metka.se pravi pri kovinski obdelavi, dela sedaj okoli 30 ljudi, delo pa poteka v dveh, in kjer so ozka grla, celo v treh izmenah. Največ delajo za črnomaljski Bell, gre za kovinsko obdelavo črpalk, namenjenih za izvoz. Delajo še za Slovenija ceste. Tehniko, semiško Iskro, ribniški Riko in še za koga. Dela je dovolj, pravijo v Metku, le vse potrebne opreme še nimajo. Plačane imajo še štiri stružnice, brusilni stroj in nekaj druge opreme. Kažejo se jim nove možnosti sodelovanja, zlasti na področju metalizacije, kjer so možne tudi velike serije.
A. BARTELJ
PRIPRAVE NA AKCIJO NNNP
METLIKA — Na zadnji seji koordinacijskega odbora za SLO in družbeno Samozaščito pri predsedstvu OK SZDL Metlika so govorili o lanskem poteku akcije NNNP, sprejeli pa so tudi usmeritve za letošnjo akcijo, konkretizacijo nalog na osnovi razprave na seji in danih usmeritev pa bodo izdelali posamezni nosilci v občini. Beseda je tekla še o obrambno-vojaškem usposabljanju žensk prostovoljk ter o usposabljanju narodne zaščite, ki je, kot ocenjujejo, v metliški občini preslabo usposobljena, in to je treba letos nadoknaditi.
Novomeška kronika
SMRTNA PAST ZA OTROKE — Izrazit primer neodgovornosti je te dni videti tik otroškega igrišča za zadnjim stanovanjskim blokom na Cesti herojev. Meter visoka žičnata ograja, ki varuje pred padcem po strmem bregu do Krke, je sneta, tam pa kopljejo večji jarek po brežini navzdol. Ko delavci zapuste delovišče, ostane del brežine nezavarovan! Tam se dan na dan igrajo še majhni otroci, drugi se podijo s kolesom, samo en napačen korak, pa jih lahko pahne v gotovo spirt v reki!
STARA NAVADA — V ponedeljek je bilo po trgovinah, v bifejih in gostinskih lokalih, v bankah in povsod po uradih izredno veliko strank. Bilo je Joželovo, ko marsikje praznujejo, pa so ljudje s podeželja prišli v mesto po opravkih in nakupih.
Ena gospa je rekla, da v ločenskem vrtcu niso mogli organizirati proslave za 8. marec, ker kljub vabilom ni prišlo dovolj mamic. Raje so svoj praznik slavile v kolektivih...
MESTNE NJIVE: ZBOR KOMUNISTOV
NOVO MESTO — V torek, 20. marca, je bil v soseski Mestne njive prvič sklican zbor vseh komunistov, da bi ugotavljali njihovo delovanje in vlogo v krajevni skupnosti in v delegatskem sistemu. Na dnevnem redu je bila obravnava bližnjega referenduma za občinski in krajevni samoprispevek ter naloge komunistov pri tej pomembni družbeni akciji. Več prihodnjič.
V času od 8. do 14. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Gabrijela Hlebec iz Mokronoga — Sonjo, Anica Mežič iz Velike vasi— Anico, Nevenka Pavšič iz Jelševnika — Ale-na, Jelena Mandič iz Trebnjega — Dijano, Jožefa Debeljak s Studenca — Barbaro, Nada Frankovič iz Vavpče vasi — Dejana, Olga Tišler iz Krškega
— Miloša. Andreja Zorec iz Dolnjih Ponikev — Adrijano, Pavla Dreskaj iz Kanižarice — Aleša, Elizabeta Kašič iz Trbinca — Tino, Darinka Prijano-vič iz Tribuč — Janija. Andreja Elaj-šman iz Kalc—Nakla— Heleno, Martina Simonič iz Metlike— Marjetko in Marka, Marjeta Kocjan iz Dolnjega Zabukovja — Marka, Marija Kočevar iz Lipovca — Jožeta, Vesna Veselič iz Marindola — Brigito, Danica Jazbec iz Meniške vasi — Nino, Milena Žnidaršič iz Grobelj — Alenko, Zdenka Kralj iz Smednika — Tomaža, Tanja Musizza iz Gotne vasi — Tejo, Darja Zaplotnik s Sela — Mateja, dr. Davida Lovšin—Jagrič iz Krškega — Rahelo, Danijela Štolfa iz Zabrdja — Iztoka, Marija Pirc iz Črneče vasi — dečka, Jelka Kren iz Gorenje Straže
— dečka, Sonja Starešinič iz Kanižarice — dečka in Ivica Hadžič iz Jurke vasi — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Mira Herak, K Roku 83 — Verico. Jela Maletič z Zagrebške 16/19 — Mladena. Tatjana Prus iz Koštialove 32 — Tilna, Darka Čosič z Ragovske 9a — Nino, Liljana Jurkas, Pod Trško goro 9 — Kristjana, Mateja Šibila—Cimerman s Ceste herojev 36 — Andreja, Milica Gala-mič z Ragovske 9a — Borisa in Brigita Pucelj iz Ulice Majde Šilc 13 —dečka. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
PRIJAVE ZA VPIS V SREDNJO ŠOLO TEKSTILNE usmeritve že prihajajo, in sicer tako iz dolenjskih kot tudi iz belokranjskih osnovnih šol. Zanimanje za to šolo je iz leta v leto večje. V šolskem letu 1984/85 bo šola sprejela 60 učencev v srednji program in 30 vskrajšanega. Razpisanih je bilo tudi 30 učnih mest v srednjem programu za študij ob delu, vendar ni bilo na informativnem dnevu niti enega zaposlenega, ki bi ga zanimal študij te vrste. Vzrok je iskati predvsem v nepravilnem vrednotenju tovrstnega študija.
SNEG JE POBRALA MATI NARAVA, očem dosegljiva pa je postala spet vsa nesnaga, ki seje pozimi skrivala pod belo odejo. Zdaj, ko bodo nastopili toplejši dnevi, bi bilo prav, če bi počistili okolico svojih bivališč, metla pa bi lahko segla tudi prekolastne-ga praga. Ponovili bomo že stokrat zapisano in izrečeno: v bodoče moramo bolj paziti na to, v kakšnem okolju bomo živeli. Veliko prijetneje se bomo počutili v čistem in urejenem.
O SETVI
METLIKA — Na petkovi seji sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, ki deluje pri predsedstvu OK SZDL Metlika, je beseda tekla samo o eni stvari: o programu pomladanske setve in nalogah v okviru prizadevanj za pridelovanje več hrane.
IZ NKŠIH OBČIN I
 —^———
J IZ NkŠIH OBČIN (f
Črnomaljski drobir
NOVA METLA NAJ BI POMETALA VSAJ TAKO KOT STARA — Črnomaljski taborniki „Odreda belih brez" so imeli pred kratkim letno konferenco, na kateri so izvolili tudi novo vodstvo: starešina je postal Peter Stetanič, načelnik pa Peter Vipavec. Kljub temu da so se lani taborniki ubadali s prostorskimi težavami, so bili delavni. Glede na to, da je prostorsko, vprašanje sedaj rešeno, pričakujejo-, da bo novo vodstvo vsaj tako delavno in uspešno kot prejšnje. Zastavili so si namreč obsežen in pester program dela, ki ga ne bo moč uresničiti z levo roko.
OGORČENI ČRNOMALCI — Črnomaljski ljubitelji narave in črnomaljskega ponosa — jurjevanske drage — se zgražajo nad čudnimi posegi v rastlinje, ki rasle v tej dragi. Tako so pred kratkim delavci, ki so napeljevali telefonsko žico nad drago, kar odrezali vrhove dreves, ki so jim bili.napoti, ne da bi razmislili o tem, kaka bi se jim morda izognili. Da je bilo njihovo delo še bolj opazno, tudi obrezanega vejevja za sabo niso pospravili.
Ribniški zobotrebci
ŠTIPENDIJE — V zadnji številki Rešeta je objavljen ‘ieznam 334 štipendistov iz ribniške občine, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev. Navedena je tudi višina štipendij za vsakega posameznika, ki je odvisna od dohodkov na družinskega člana in učnega uspeha štipendista. Ugotavljajo, da so težave z verodostojnostjo izračuna dohodka na družinskega člana, posebno v družinah, kjer je možnih več oblik dohodka.
UPOKOJENCI — Na območju društva upokojencev Ribnica je 1146 upokojencev, približno polovica (578) pa jih je vključenih v društvo upokojencev. Če bi bilo članov več, bi lahko organizirali še nove sekcije, kulturno, gledališko, pevski zbor, kegljaški klub itd. Lani je društvo organiziralo izlete na Rab, v Jelenov žleb, Ogenjco, Dolenjske Toplice in na Bazo 20. Skupno z društvom upokojencev Kočevje skušajo zadovoljivo rešiti tudi domsko varstvo starejših občanov.
občan
vprašuj«
idvad odgovarja
— Tega pa ne verjamem, da je Urban obogatel z delom svojih rok.
— Pa je le čista resnica, čeprav za seboj ni puščal prstnih odtisov.
Drobne iz Kočevja
DVORANE NI — Filatelisti so v minulih letih pripravili vrsto razstav. Tudi letos sojo nameravali, in sicer ob zimski olimpiadi v Sarajevu. Vendar jim ni uspelo, čeprav je v Kočevju veliko dvoran in drugih večjih prostorov.
KOLIKO ZASEBNIH? — V Kočevju smo pred 18 leti dobili prvo zasebno gostilno po vojni. Lokal ..Pri, lovcu” je dobil v najem zasebni gostilničar Anton Štimec. Danes nima več gostilne, ker se je upokojil. V Kočevju pa so zdaj tri zasebna gostišča, in sicer gostilna na Trati (pravijo ji kar Bangladeš) in še dva „hot dog” bifeja oz. piceriji. Na podeželju pa so v glavnem sama zasebna gostišča. Velikogovoric in ugibanj med občani je zaradi zastoja pri tu adnji dveh zasebnih gostišč, in sicer tako imenovanega ..motela” ob Ljubljanski cesti v Kočevju in gostilne v Ložinah, saj bi to bila dva največja zasebna gostinska lokala v občini.
občan
vprašuje
odgovarja
— Staro vodstvo krajevne skupnosti smo kritizirali, da dela preveč na komunalnem področju, premalo pa na političnem in samoupravnem.
— Novo pa je počasno na komunalnem, saj sneg še vedno ovira hojo po pločnikih.
Trebanjske iveri
namesto doma sejem —
Kol kaže, z domom družbene samozaščite v Trebnjem še nekaj časa ne bo nič, ker ni denarja. Zato pa so se na prostor spomnili v Avto-moto zvezi, AMD Trebnje. Že konec maja naj bi bil na tistem prostoru sejem rabljenih avtomobilov. Seveda bodo gasilci, ki so lastniki zemlje, dobili za to nekaj denarja. Torej lahko računamo.dmbo po letu 2000 dom že zrasel. Seveda če nam bo do tedaj uspelo ustavili inflacijo.
ZAČELO SE JETEKMOVANJE — Po dolgi, mučni zimi je posijalo sonce. Tega so se seveda najbolj razveselili trebanjski vinogradniki, ki so že začeli tekmovati, kdo bo prej obrezal trle. Žal pa so nekateri vinogradi v tako osojnih legah, da so še zdaj pokriti s snegom. Da bi ti ubožci prišli do boljših parcel, pa tudi ni misliti, saj je v lej občini za vinograd izkoriščena že sleherna ped zemlje, ki je količkaj primerna.
NAPREDEK V HLEVU —Sedaj hrani Filak pitance še po starem, v kratkem pa bo prešel na samopostrežni način iz silosov.
Zemlja zanj bo
Tone Filak se je z obljubami za zemljo odločil za živinorejo
GRIBLJE — Za Toneta Filaka iz Gribelj velja, da se je prvi v črnomaljski občini odločil za gradnjo hleva, v katerem je prostora za več deset glav pitancev. In čeprav je gradnjo začel šele lani spomladi, je že avgusta sprejel v rejo prvih 71 telet — to je tudi največja zmogljivost hleva. A takoj na začetku So se pojavile tudi težave.
„Zavedal sem.se, da za pridelavo krme in silažne koruze ne bom imel dovolj lastne zemlje, vendar mi je črnomaljska kmetijska zadruga obljubila zemljo v najem in pod tem pogojem sem šel tudi v gradnjo hleva. A sem ostal lani praznih rok," potoži Tone. Če bi pital živali tako, kot je načrtoval, torej vse pitance do 500 kilogramov, bi imel dovolj sena, saj ga potrebuje v glavnem za teleta do 250 kil. Ker pa zaradi pomanjkanja zemlje jani ni imel dovolj silažne koruze, ki je glavna hrana starejših pitancev, je od prve generacije lahko obdržal le 15 živali, znova pa je moral sprejeti 30 teličkov, zato mu je začelo zmanjkovati sena.
Tako bo moral sedaj kupovati seno, že tako pa ga pestijodenarne težave. V kratkem času, odkar kmetuje, je poleg tega, daje gradil hlev, kupil več kmetijskih strojev, na vrsto pa je prišlo tudi odplačevanje kreditov. „Ker dobim denar le takrat, ko se hlev izprazni, to pa je enkrat do dvakrat na leto, sem pri kmetijski zadrugi prosil za vsakomesečno akontacijo, saj bi tako lažje poravnal vsakomesečne obveznosti," razmišlja Filak, ki upa, da bo s prošnjo uspel.
Glede na to, da je Tone lani ostal brez zemlje, letos pa bi je po njegovih besedah za silažno koruzo potreboval dodatnih 8 hektarov, a se boji, da bo znova ostal brez nje, smo za pojasnilo vprašali v črnomaljski kmetijski zadrugi. Povedali so, da bo KZ v prvi vrsti dajala v najem zemljo članom zadruge z usmerjenimi kmetijami, ki organizirano preko KZ proiAa-jajo željene tržne presežke, torej meso in mleko. Med te 'svoje kmete, med katere spada tudi Filak, razdelili meliorirane površine na Krasincu. Vendar bi po izračunih KZ Tone za pitance do 500 kilogramov potreboval le še dodatne 4 hektare zemlje, kolikor je bo tudi dobil še letos spomladi.
M.BEZEK
V obrti kup odprtih vprašanj
Črnomaljski obrtniki sprašujejo, kdaj bodo izenačeni z združenim delom
ČRNOMELJ — Kritična razprava na nedavnem zboru črnomaljskih samostojnih obrtnikov je razkrila, da je v njihovem delovanju še mnogo lukenj in nedorečenega. Eden od glavnih razlogov za to je neuresničevanje načrta dela, a kaže, da se bodo s temi težavami obrtniki kljub kritiki srečevali še naprej, kajti tudi za letošnji plan se boje, da ga ne bodo uresničili, čeprav so ga sprejeli.
Veliko pripomb je letelo na račun priznanih osebnih dohodkov obrtnikov, kajti zgodi se celo, da ima pri obrtniku zaposleni delavec višjo osnovo kot njegov delodajalec. Prav tako v črnomaljski občini ni spodbudna kreditna politika banke, zlasti za deficitarne dejavnosti, zaradi visokih obresti in velike soudeležbe posojilojemalca. Zaradi majhne kreditne osnove deficitarnih dejavnosti so tudi posojila majhna, vse to pa je razlog, da v Črnomlju
BRIGADIRJI, NA PLAN!
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini že poteka evidentiranje brigadirjev za mladinsko delovno brigado Milke Sobar—Nataše, ki bo letos delala v drugi izmeni na MDA Goričko 84. Glede na težke gospodarske razmere želijo na občinski konferenci ZSMS, da bi se prijavilo čim več učencev, delovne organizacije pa naj bi predlagale svoje štipendiste ter boljše delavce, ki bi jim bilo sodelovanje na MDA res nagrada. Brigada naj bi bila po načrtih konstituirana do aprila, saj bodo brigadirji sodelovali za pripravo na akcijo na več lokalnih akcijah, v glavnem pa bodo sodelovali pri urejanju brigadirskega naselja v Lokvah pri Črnomlju.
niso dobili plačila za delo. Vprašljiva je tudi udeležba pri obrtnikih zaposlenih delavcev na sejah sisov, kajti obrtniki jim za njihovo odsotnost nočejo plačevati nadomestila, v obrtnem združenju še ne vedo, od kot bi krili stroške, delavci pa se zato sej ne udeležujejo.
M.BEZEK
MLADI KRITIČNO O SVOJEM DELU
ČRNOMELJ — V osnovnih organizacijah mladine v črnomaljski občini potekajo razprave o delu mladih, ki so hkrati priprava na volilno — programsko konferenco občinske konference ZSMS, ki bo v prvi polovici aprila. Mladi zelo kritično ocenjujejo svoje delo, povsod pa prevladuje mnenje, da so premalo vključeni v družbenopolitično življenje, kar je med drugim tudi posledica podcenjevanja vloge mladine.
SPOSOJENO TRNJE
— Tujega nočemo — z izjemo dolarjev. (Iz Nedeljskega dnevnika)
že vrsto let le govore o razširitvi takšnih dejavnosti, pravih uspehov pa nimajo.
Kljub temu da obrtniki večkrat slišijo o njihovem izenačevanju z druženim delom, pa, žal, opažajo, da v praksi to še vedno ne drži.
Tako na primer so njihove ob-
• Gostinci se bodo morali čimprej dogovoriti za urnik dopustov in delovni čas v poletni turistični sezoni. Ne bodo se smele ponoviti lanske napake, ko je bil v poletnih mesecih zaprt cel niz gostinskih lokalov.
veznosti do upnikov vezane na 15-dnevni plačilni rok, kar pa ne velja za njihove plačnike, zato se sprašujejo, kje izvrtati denar za poravnavo obveznosti, čeprav še
Povsod o političnem sistemu
Poglobljene priprave na aprilsko sejo CK ZKS
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so se poglobljeno pripravljali na aprilsko sejo CK ZKS o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih uveljavljanja in razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
V okviru temeljnih kandidacijskih konferenc je na zborih delavcev v DO in zborih krajanov v KS tekla beseda predvsem o delovanju delegatskega sistema, ugotovitve s teh zborov pa so bile strnjene na sejah zborov občinske skupščine, kjer so govorili predvsem o delovanju skupščinskega sistema.
Aktivi ZK v sisih so razpravljali o delegatskem sistemu in svobodni menjavi dela, posebne razprave v OO ZKS pa so pripravili tam, kjer so se pri uveljavljanju samoupravnih odnosov
pojavljale motnje. Poleg omenjenih tem so se v posameznih okoljih ustavili še ob vlogi DPO, krajevni samoupravi, samoupravnem interesnem organiziranju, vprašanju uveljavljanja občine kot komune, vlogi države v razmerah samoupravljanja in uresničevanja ustavnosti in zakonitosti.
Na razširjeni seji predsedstva OK ZKS s člani komisij za politični sistem pri DPO, ki je bila pretekli petek, so strnili oceno iz predhodnih razprav in nakazali usmeritve, pripombe pa posredovali CK ZKS.
Anton Delač: „Našo vas, ki je blizu Kočevja, bi morali urbanistično obdelati, saj zdaj ne vemo, kam naj bi se vas širila.”
Zelja: telefon
Popravili dvorano — Vas dobila javno razsvetljavo
ČRNI POTOK PRI KOČEVJU — „S prostovoljnim delom pri urejanju vaške kulturne dvorane in z darovanim materialom smo prihranili 150.000 din. V zameno za to nam je krajevna skupnost Ivan Omerza Livold priskrbela štiri luči javne cestne razstvetljave, kar je vredno okoli 130.000 din," nam je povedal Anton Delač iz Črnega potoka, predsednik SZDL na tem območju in blagajnik vaškega odbora.
„Zdaj si najbolj želimo telefon, a ni številk v centrali. V Črnem potoku in Zajčjem polju je skupno 42 hiš, telefon pa si jih želi 22. Zdaj moraš po zdravnika z avtom, nato pa še enkrat v Kočevje v lekarno po zdravila. Če bi imeli telefon, bi to opravili le z eno vožnjo. Čeprav še ni prostih številk, pa bi lahko položili vsaj napeljavo, saj bo sicer vsak dan dražja. Priključili pa bi že potem, ko bo razširjena telefonska centrala v Kočevju. Naša gasilska desetina ima tudi slabo in staro brizgalno. Gasilsko društvo Livold si že prizadeva, da bi nam priskrbelo boljšo.”
J. P.
Inovatorje nagraditi
Od njih je odvisen napredek delovne organizacije
Ribnica: nad pričakovanji
Gospodarstvo je lani uspešno poslovalo, najbolj pa RIKO, ki je sam ustvaril preko 80 odst. akumulacije
RIBNICA — Ribniško gospodarstvo je po prvih podatkih doseglo lani ugodnejše rezultate, kot jih je pričakovalo, oz. načrtovalo. Celotni prihodek je porastel za 38 odst., porabljena sredstva le za 30 odst., dohodek pa zato kar za 65 odst. in je znašal skoraj 3 milijarde dinarjev.
Tudi celotni izvoz je porasel v primerjavi z letom prej za 80 odst., od lega na zahodni trg za 45 odst. Seveda je bil močno presežen tudi letni načrt izvoza.
1 nveslicije v gospodarstvo so znašale 778 milijonov. Od tega je bilovlože-
• Zelo nfočno je porasla akumulacija ribniškega gospodarstva, in sicer kar za 147 odst. znašala je 833 milijonov dinarjev. Kar 81 odst. te akumulacije odpade na delovno organizacijo RIKO, 9 odst. na INLES, na vse ostalo gospodarstvo pa le preostalih 10 odst.
ni h 52 odst. lastnih sredstev, 18 odst. združenih sredstev, preostalih 30 odst. pa so znašala v glavnem posojila. Ugodno je porasla tudi amortizacija, in sicer za 67 odst.
Razen za investicije so ustvarjeni dohodek razporedili še za osebne dohodke (945 milijonov din, indeks 139), za skupne družbene potrebe, se pravi za SIS (427 milijonov dinarjev, indeks 137), za obresti (238 milijonov, indeks 190) itd. Za splošne družbene potrebe (proračun) je šlo 67 odst. več denarja kot leto prej, vanje pa je vključen tudi prispevek za posredovanje v proizvodnji in prometu hrane ter davek za blagovne rezerve.
Število zaposlenih je večje za 4 (po stanju na koncu meseca) oz. za 5 odst. (na podlagi ur) in je znašalo 3.128 delavcev. Povprečni osebni dohodek je znašal 18.287 din in je bil večji za 26 odst. Ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov za preko 40 odst. je znašal padec realnih osebnih dohodkov preko 10 odst.
J. PRIMC
Za vodo gre največ denarja
 £ -—  — ;--------------------------------------
Komunalna skupnost je imela lani manj denarja kot leto poprej_
TREBNJE — Komunalna skupnost je imela lani za 6 odst. manjše prihodke kot leto poprej. Da seje v skladih nabralo manj denarja kot prej, je vzrok v manjših prihodkih od priključnih taks za vodovod in kanalizacijo, od stavbnih zemljišč in amortizacije objektov, ker prenos le-teh na upravljalce še ni bil opravljen.
Zaradi tcgajc morala samoupravna interesna komunalna skupnost najeti za več kot 3 milijone dinarjev posojil. Ta nova posojila in pa velike obveznosti do posojil iz. prejšnjih let, ki so znašale skupaj domala 40 odst. vseh dajatev, so bile vzrok, da so bile opravljene samo prednostne naloge.
Na področju preskrbe z. vodo so lani
v trebanjski občini dajali prednost gradnji vodovoda na Selih—Šumbe-rku. Tu gradnja je bila usklajena s programom mladinske delovne akcije Suha krajina, sodelovale pa so tudi enote JLA in krajani. Dela so potekala po programu in bodo končan;! v prvi polovici lega leta. V vodovod na Selih—Šumberku je komunalna skupnost vložila prek 7 milijonov dinarjev.
Poleg tega vodovoda je bila v programu tudi sanacija vodovoda v Dečji vasi, Šentrupertu, Bogneči vasi itd. Lani pa niso bila končana dela na črpališču in rezervoarju Krušni vrh in Šahovec teV nadaljevanje del na zajetju pri Scittpavlu in čistilni napravi na Medvedjeku.
Trebanjska komunalna skupnost je lani poleg v prednostno vodno oskrbo vlagala denar tudi v gradnjo kanalizacije, čistilnih naprav in opremljanje stavbnih zemljišč. V čistilno napravo Mokronog je vložila poldrugi milijon dinarjev, dograjevali pa so tudi komunalne objekte v zazidalnem kompleksu Stari trg in Roje III, kar je skupnost veljalo četrt milijona dinarjev. Lani.so sofinancirali gradnjo mrliške veže v Trebnjem.
Letos bodo obveznosti skupnosti do najetih kreditov še za desetino večje, tako da bodo zanje odšteli domala polovico vseh prihodkov. Denarja bo prav gotovo premalo za vse potrebe komunalne skupnosti, zato se zdi vprašljiva delitev sredstev s cestno skupnostjo. Na zboru združenega dela so sprejeli sklep, naj bi bila ta delitev opravljena drugače.
Letos bodo kljub pomanjkanju denarja še naprej skrbeli za vodno oskrbo, ki bo še vedno prednostna naloga. Nadaljevali bodo urejanje vodovoda na Selih—Šumberku, kjer bodo . začeli dela v drugi fazi. Gre za vodovod Male dole, Podšumberk z odcepi za Babno goro, Zavrh, Velike Dole in Gombišče. Za ta vodovod bo skupnost prispevala 16 milijonov dinarjev. medlem ko bo soudeležba za gradnjo vaških vodovodov znašala 400 tisoč dinarjev.
J. SIMČIČ
KOČEVJE, RIBNICA — V delovnih organizacijah v kočevski in ribniški občini dajejo vse večji poudarek na inovacije, saj je to edina prava pot do večjega dohodka in osebnih dohodkov za vse zaposlene, ne le za inovatorje.
V kočevski Tekstilani pripravljajo pravilnik o nagrajevanju inovacij. Doslej inovacij niso nagrajevali. Kljub temu naj omenimo inovacijo njihove inženirke Marte Sombolec, obrato-vodje barvarne, kije s sodelavci uvedla nov tehnološki postopek za predelavo kemikalije, namenjene mehčanju. To kemikalijo je doslej dodelova-la za Tekstilho tovarna JUP v Dolu, dodelava pa je bila dražja od same kemikalije. Zdaj to opravijo kar doma. S tem si je Tekstilana prihranila plačilo uslug za JUP in prevozne stroške.
V Inlesu Ribnica je komisija za inventivno dejavnost obravnavala lani le tri predloge delavca Franca Levstika iz tozda Loški potok, ki se nanašajo na proizvodnjo lameliranih plošč. Ocenila je, da so vse njegove tehnične izboljšave vredne 56.580 din. Nagrado bo dobil izplačano, ko bodo predloge uresničili v praksi. Takrat bodp predloge ponovno pregledali in ustrezno popravili višino nagrade. Zanimivo je, da ima Franc Levstik le 8
SINDIKALNI SEMINAR
KOČEVJE — Predavanja o odpravljanju izrednih razmer zaradi motenj v sistemu samoupravljanja in gospodarjenja V OZD, o dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, o vlogi sindikata v samoupravni demokraciji, o gospodarskih in političnih razmerah v občini in o usmeritvah občinskega sveta ZS za letos bodo poslušali 23. in 24. marca predsedniki konferenc in izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata v kočevski občini.
V PRIHODNJIH DNEH
TREBNJE — V naslednjih dneh bo v Trebnjem cela vrsta sej in sestankov. Že ta četrtek bo pripravila občinska konferenca SZDL problemsko konferenco na temo; problematika vzgojno-izobraževalnega dela v občini Trebnje. V ponedeljek, 26. marca, bo v Trebnjem seja vseh zborov občinske skupščine, 27. marca bo volilna seja občinskega sveta Zveze sindikatov, v sredo 28. marca, bo programsko volilna seja občinskega komiteja ZK. Isti dan bo tudi seja skupščine skupnosti socialnega varstva.
razredov osnovne šole jn 14 let delovnih izkušenj, kar pomeni, da lahko v Inlesu v kratkem od inženirjev in tehnikov pričakujejo še več.
J. PRIMC
Največkrat zažgeta malomarnost in neznanje
Iz požarnega obračuna
TREBNJE — Lani je bilo v trebanjski občini 11 požarov, ki so povzročili za več kot 3 milijone dinarjev materialne škode. Največ požarov je bilo v zasebnem sektorju (devet), kjer je bilo zaradi njih tudi največ škode, le dva pa sta bila tudi v družbenem. Torej se tudi lani ni povečalo število požarOv, zato so na seji skupnosti za varstvo pred požarom ocenili stanje na tem področju kot ugodno.
Vendar se je občutno povečala materialna škoda, saj je bila štirikrat in pol večja kot v letu poprej. Po mednarodnih merilih pa je potrebno to škodo pomnožiti še s faktorjem števila sedem. Pri oceni škode namreč niso bili upoštevani stroški, ki nastanejo zaradi izpada proizvodnje, prizadetosti družin ipd.
Čeprav gre manjše število požarov pripisati tudi večji skrbi za preventivo in vzgojo, je podrugi strani prav tako več kot očitno, da večini požarov botrujeta malomarnost in nepazljivost. Lani sta bila namrečsamodva požara, ki ju je povzročila strela, vsi ostali so nastali zaradi slabe električne napeljave, zaradi nepravilnega ravnanje s plinom in otroške igre z vžigalicami.
Skupnost za varstvo pred požarom je lani porabila za svojo dejavnost okoli 5 milijonov dinarjev. S tem denarjem so sofinancirali redno dejavnost občinske gasilske zveze, društev, prispevali so. denar za nabavo gasilske opreme, lani pa so nabavili tudi 7 mobilnih radijskih postaj za gasilska društva v občini. Precej denarja, okoli 700 tisoč dinarjev, je šlo za odplačilo najetih posojil in obresti od njih, skupnost pa je sofinancirala tudi nakup posebnega regijskega gasilskega vozila. Lani so opravili tudi manjša dela pri urejanju zemljišča za dom družbene samozaščite.
Letos bo težišče vseh nalog te skupnosti pri nadaljnjem podružblja-nju skrbi za požarno varstvo. Začele se bodo. priprave na X. kongres gasilcev v Mariboru. V skladu značrtom zveze skupnosti za požarno varnost bodo pripravili tudi osnove za dolgoročni načrt razvoja gasilske dejavnosti v občini Trebnje. Ena izmed pomembnih nalog bo tudi izdelava ocene požarne ogroženosti v občini Trebnje in izdelava požarnovarnostnega načrta.
J. S.
IZ NkŠIH OBČIN
Nočitev več, kopalcev manj
Za zdravje ljudem ni žal denarja — V Termah vse več samoplačnikov
IZ NkŠIH OBČIN
ii
ČATEŽ OB SAVI — S 190 nočitvami so lani v Čateških Toplicah dosegli zgornjo mejo, katero bodo poslej skušali zadržati. Normalna zasedenost takih objektov je po besedah direktorja tozda Vlada Deržiča 65-odstotna. Za 15 odst. povečano število nočitev v minulem letuje kolektivu pomagalo na zeleno vejo. Do konca leta so planirali še za 300 tisočakov izgube, ustvarili pa so za 9 milijonov dinarjev presežka.
Ob podatku, da se je kar za Načrtujejo ga skupaj s fakulteto
četrtino zmanjšal obisk kopalcev v bazenih, je za delovni kolektiv nadvse razveseljiva večja odzivnost zdraviliških gostov. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da se jim je posrečilo privabiti predvsem več samoplačnikov. To je gotovo posledica slovesa, ki so si ga pridobili, in večje iznajdljivosti in izvirnejše ponudbe. Uvedba bencinskih bonov in podražitev goriva na stacionarne go^te ni vpliva-, la, ampak je omejila predvsem obisk kopalcev ob sobotah in nedeljah.
V slovenskih in hrvaških delovnih kolektivih so se Terme uveljavile kot soliden organizator programira nega medicinskega oddiha.
Anton Gorenc: „Mleko je le hrana otrok. Kar ima manj kot 3,2 odst. tolšče, ni več pravo mleko.”
Goljufajo sosede ne mlekarno
Lažna solidarnost
KRŠKO — Od 85 zbiralnic mleka v krški občini, jih je okoli 30 večjih, kjer so se pridelovalci povezali v mlečne skupnosti. Odbori pri teh odločajo tudi o sprejemu novih članov.
.Prav bi bilo.da bi skupnost komu povedala, da ne sme dodajati vode mleko, saj mlekarna prizna povprečje tolšče zbiralnice. Zdaj pa nekateri živinorejci neupravičeno služijo tudi na račun svojih sosedov, ki marsikdaj opazijo njihovo nesprejemljivo početje — goljufanje z vodo, pa so, zaradi nekakšne lažne solidarnosti raje tiho. Če zalotimo koga pri takem goljufanju, ostro uk repamo po našem pravilniku, a kaj, ko je to zelo poredkoma, Ni se primerilo enkrat, da je pridelovalec, ko je opazil kontrolorja pri zbiralnici, raje — seveda naključno — razlil mleko," pripoveduje Anton Gorenc, organizator proizvodnje in odkupa mleka za TOK Kmetijstvo, trgovina in storitve krškega M-Agro-kombinata.
Doslej so jemale vzorce mleka
zbiralke enkrat na mesec, po novem dogovoru z Ljubljanskimi mlekarnami bodo morali vzorce odvzemati sami vsaj dvakrat. Letošnje leto naj bi bilo prehodno
v vrednotenju mleka, kajti prihodnje leto naj. bi to opravljal Kmetijski inštitut.
P. P.
za telesno kulturo v Zagrebu. Fakulteta bdi nad njegovim izvajanjem in skrbi, da poteka tak oddih na zahtevani strokovni ravni brez kakršnekoli improvizacije.
POVSOD NAVZOČE DRUŠTVO
DOBOVA — Društvo prijateljev mladine se že pripraOja na sodelovanje pri otvoritvi nove osnovne šole v Dobovi. Pomaga tudi pri srečanju starostnikov, za pravkar minuli pust pa je spodbudilo priprave šolarjev na maškarado. Društvo krije vsako leto del sredstev za stroškešole v naravi (za smučanje pozimi in za plavanje poleti). V krajevni skupnosti skoraj ni dogodka, pri katerem društvo ne bi sodelovalo, zalo je deležno številnih pohval. Zelo dobro se uveljavjja na tekmovanjih med tovrstnimi društvi v Občini. Lani je zasedlodrugo mesto, in po izredno razvejeni dejavnosti sodeč, se bo tudi letos uvrstilo med najboljše. Za njegovo uspešnost imajo zasluge predvsem prizadevne poverjenice po vaseh in pa izredno delaven odbor.
ODLIKOVANJA LABODOVIM DELAVKAM
KRŠKO — Ob 60-letnici Laboda so dobili zaposleni v Krškem tozdu Libna Anica Baznik, Anica Mik-olavčič, Marija Debeljak, Marija Levstik, Jožica Kerin, Marija Žoher in Stane Novak medaljo dela, Vero Voglar pa je predsedstvo SFRJ odlikovalo z medaljo zaslug za narod. Najstarejši delavki Mariji Kovačič je priložnostno darilo na proslavi izročil član Ribniškega okteta Tone Kozlevčar, priznanje za najboljšo delavko — samoupra-vljavko pa je prejela Velinka Jalovec.
Lani so se Terme prvič zares širokogrudno spustile v reklamno akcijo. Za propagandne izdatke so namenile 2,55 milijona dinarjev. Vsak dan opažajo, da se jim vloženi denar hitro vrača, saj so močno razširili krog ljudi, ki vedo za to zdravilišče. Vzporedno s stopnjevano propagando pa si v kolektivu prizadevajo za kakovost storitev in za druge izboljšave.
Obiskovalce bodo poskušali razveseliti z vrsto adaptacij. Modernizirali bodo kamp in tako omogočili gostom več udobja, usposobili bodo letno restavracijo kampa pod kostanji in opravili več manjših korektur na kopališču. Letos sta na vrsti tudi parkte rišče in avtobusno postajališče. Parkovne površine okoli zdravilišča bodo razširili, da si bodo gostje lahko privoščili daljše in za-nimvejše sprehode. V avli hotela Terme bodo še pred poletjem odprli bogato založeno trgovino (butiko), v avli Zdraviliškega doma pa bodo uredili aperitiv bar, da bodo gostom lahko postregli tudi po večerji, ko je restavracija že zaprta.
J. TEPPEY
ZDRUŽITEV DELAVSKE UNIVERZE IN KNJIŽNICE?
KRŠKO — Niti delavska univerza niti Valvasorjeva knjižnica, ne moreta biti po novi, zakonodaji samostojni, enoviti delovni organizaciji, ker imata premalo zaposlenih delavcev. Svet za kulturo pri predsedstvu OK SZDL je dal zeleno luč za združevanje, postavil pa je pogoj, da to ne sme pomeniti težavo za združevanje drugih kulturnih institucij v krški občini. Ker so soglasja za tako združitev dali še drugi, bodo delavci knjižnice in DU pod isto streho najbrž že 1. aprila. O združitvi se bodo odločali 27. marca.
Za več vsebine
Brestaniški grad naj bo vabljiv tudi zavoljo kulturnih znamenitosti
BRESTANICA — Te dni so se končale še zadnje letne konference krajevnih organizacij Zveze borcev, ki v krški občini povezujejo 1.100 borcev, od tega 750 za aktivno udeležbo v NOB.
Brestaničani so se na svoji seji zavzeli, da bi pripravili vse potrebno za postavitev lokalne zbirke NOB v brestaniškem gradu že v letih 1985 in 1986. Zbiranje listin in drugega gradiva iz NOB gre h koncu, malo več časa pa bo treba za ureditev prostora v gradu. Borci se zavzemajo, naj se prenova gradu nadaljuje, kar je želja tudi drugih krajanov.
V muzejskih zbirkah brestaniškega gradu je prikazano trpljenje, težko življenje naših ljudi v najhuših časih, toda če naj bi grad obiskalo 'še več ljudi (lani okrog
1.500), mu je nujno zagotoviti še več kulturne vsebine. Grajsko dvorišče se kar samo ponuja za razne poletne, pevske in druge prireditve na prostem, zanimive so grajske freske iz 16. stoletja in še veliko stvari bi lahko našteli. Brestaničani menijo, da bi morali grad vključiti tudi po turistični plati v Spominski park Trebče, saj je v njem predstavljena na najboljši način naša polpretekla zgodovina.
P. P.
Zavest o solidarnosti se krepi
Občinska organizacija Rdečega križa v krški občini ima vse več mladih privržencev — Zbrali 1.060 kosov oblačil, lani 497 obiskov ostarelih
KRŠKO — Občinska organizacija Rdečega križa v krški občini je lani s pomočjo zdravstvenih delavcev in biologov iz osnovnih šol pripravila 47 predavanj o zdravstveni vzgoji. Udeležilo se jih je 2.487 slušateljev.
Tudi 15 (od 10-do 80- urnih) tečajev prve medicinske pomoči je obiskovalo 344 udeležencev, na krvodajalskih akcijah pa so zabeležili kar 1.745 odvzemov. Prvič je kri darovalo 146 ljudi.
Množično, aktivistično delo je opazno na socialnem področju. Lani so zbrali 1.060 kosov oblačil, 20 parov obutve in 30 kosov posteljnine. Pri zbiranju je sodelovalo šest krajevnih organizacij RK s 33 aktivisti in 230 mladimi članic RK. KO Brestanica in Senovo sta se izkazali pri sortiranju obleke in urejanju skladišča, sodelovali pa sta tudi pri razdeljevanju obleke po terenu. Pri slednjem opravilu so pomagale tudi KO RK Koprivnica, Podbočje, OŠ Leskovec za Rome ter OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško in socialno skrbstvo. Aktivisti Rde-
čega križa so lani opravili 497 obiskov pri ostarelih, bolnih in in-
BREZ PROSLAV MALODUŠJE?
KRŠKO — Koordinacijski odbor za proslave pri OK SZDL je po običaju pripravil program proslav in prireditev v letu 1984 ki so ga dopolnili še na predsedstvu OK SZDL. Čeprav je seznam bolj ali manj pomembnih datumov jubilejev in praznovanj že precej dolg, bi ga nekateri radi še razširili z različnimi obletnicami delovnih kolektivov. Nekdo je (k sreči zaman) skušal „obogatiti" predlagani program tudi s proslavo otvoritve jedrske elektrarne...
Povsem v duhu tistega razpravljal-ca, ki je dejal, da se lahko praznine od časa do časa „spremenijo v malodušje".
Stilles spodbudil inovatorje
Skromni delavci veseli nagrad — Na ponovni razpis že štirje predlogi
akcijah papirja pa 900.
P. PERC
SEVNICA — V Stillesu že več let uspešno dela komisija za inovacije in tudi z razpisi daje pohude za kar najbolj množično gibanje.
'Delajo po pravilniku, ki inova cijsko dejavnost tudi nagrajuje. Ta je sestavljen tako, davkar največji meri ločuje tisto, kar je delavec dolžan storiti na svojem delovnem mestu. Zavedajo se, da k uspehu kplektiva lahko pripomore sleherni delavec, zato spodbujajo množičnost na ta način,da bolje nagrajujejo delavce z nižjo kvalifikacijo, ceni se tudi uporaba izkušenj. Listo inovatorjev javno izobesijo in če v tednu dni nihče ne nasprotuje, nagrado izplačajo.
Takšna manjša slovesnost je bila minuli teden v novem obratu družbene prehrane. Franc Vavtar st. je bil nagrajen /a troje prispevkov. Sprememba pri rob-Ijenju okroglih in ovalnih miz za
plošče prinaša tozdu Notranja oprema letno 92.922 din koristi. Za to je dobil 15.675 din. Način za varnejši in hitrejši razrez letvic za moznike prinaša kolektivu 33.880 din letno, za to je prejel 5.571 din.
Ravno tako po Vavtarjevem predlogu vnesena sprememba pri načinu brušenja profiliranih robov prinaša tovarni 114.400 din na leto, zanjo je prejel 16.733 din odškodnine. Ivan Jene je izdelal pripravo za točni obrez okroglin na tračni žagi. Ta prispevek je ocenjen na 65.254 dinarjev letne koristi, za nagrado je prejel 10.815 din. Jene je prijavil še dvoje izboljšav, za kateri je bil ravno tako nagrajen.
Iz tozda Stilno pohištvo sta izboljšavo družno prijavila rezbarja Jupi Baumkirhner in Stane Budna. Predlagala sta poenostavitev rezbarskih del in konstrukcijske spremembe za klubske mize. Ta koristni predlog prihrani letno 147.446 din, inovatorja sta zanj dobila 21.532 dinarjev. Tudi v novem obratu v Kladju pri Blanci je mogoče še marsikaj izboljšati.
Tapetnik Marjan Levstik je dobil nagrado 20.256 din za predlagano spremembo pri šivanju gumbov za fotelje in trosede, ki prinaša kolektivu letno 137.203 din.
V mapi komisije se zbirajo že novi predlogi po razpisu, ki traja do konca meseca.
A.ŽELEZNIK
TURIST BIRO BO KMALU PRED MOTELOM
ČATEŽ — Z aprilom bo na velikem parkirišču pred novim Petrolovim motelom začel poslovati Turist biro brežiške občine. Informacije bo dajal za širše območje regije tja do spominskega parka Kumrovec—Trebče. Poskrbel bo za to, da bodo poslej vsi lastniki zasebnih prenočišč spoštovali odlok o turističnih taksah. Postelje bo izdajal oziroma posredoval samo Turist biro. Odprt bo od aprila do konca septembra, to je v času, ko se vije po avtomobilski cesti najgostejša reka turistov. Kiosk bodo te dni izpod čateške cerkve prestavili na nov prostor.
validih in jim tudi pomagali.
Za prihodnost te humanitarne organizacije se vsaj v krški občini ni bati, saj imajo starejši za sabo močan podmladek. Kar 3.128 pionirjev v vzgojno-izobraževalni
• Podobno delo bi lažje izvedli tudi letos, če bodo zagotovili okrog
150.000	din, kolikor naj bi prispevala občinska zdravstvena, skupnost, ki pa je že nekaj časa v izgubi. Sporazum med RKS in republiško zdravstveno skupnostjo iz leta 1982 predvideva sofinanciranje RK s
5,40	din na prebivalca v občini, ne pa tudi, od kod denar, če ima zdravstvena skupnost izgubo. V sosednjih posavskih in novomeški občini ta denar R K dosledno prispevajo.
in družbenohumanitarni dejavnosti ter številni mentorji so porok za še uspešnejši jutri. Samo pri humanitarnih dejavnostih je v 195 akcijah sodelovalo celo 8.886 mladih članov RK, pri zbiralnih
SKUPŠČINE INTERESNIH SKUPNOSTI
SEVNICA — Te dni so se pričele skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Zanimive so kratke ocene dela v minulem dveletnem mandatnem obdobju, ki so jih napisali predsedniki posameznih skupščin. Takih ocen pa ni bilo za občinsko skupščino, v sisih pa so bile priložene delegatskemu gradivu.
MANJ POTOVANJ
SEVNICA — Zaradi zloglasnega depozita ob prehodu meje je lani občutno padlo število izdanih potnih listov. Izdali sojih le 169, leto poprej pa kar 657. Za podaljšanje je zaprosilo le 14 občanov. Za oprostitev plačila pologa so izdali 170 potrdil.
Domača vzgoja nadomešča uvoz cvetja
Prizadevanja Agrarie
BREŽICE — Slovenija je dobra odjemalka cvetja. Kdor seje navadil nanj, ne more več brez njega. Tudi za 8. marec so ga v naši republiki pokupili več kot drugod po Jugoslaviji. Celo v Brežicah so cvetličarno popolnoma izpraznili, v rastlinjakih na Čatežu pa se povečano povpraševanje tudi močno pozna.
Vodja proizvodnje v tozdu Cvetje, inž. Branko Bosina, je pojasnil, da je bila Agraria te dni vsaj za rezano cvetje najcenejša ponudnica in da ni izkoristila dovoljene podražitve. Kupce želi zadržati skozi vse leto, zato je ukrepala bolj razsodno.
Inž. Bosina je razložil, da so lani na petih hektarih zastekljenih površin ustvarili s cvetjem za 78 mijijonov dinarjev vrtnic, 100.000 frezij, 85.000 cvetov anturiuma,
17.000	strelicij, 70.000 enoletnic za cvetlične grede, 18.000 ciklam. Ciklame vzgajajo sami in sojih letos prodali že 40.000.
V rastlinjakih se že drugo zimo razcvetajo orhideje. V decembru so prodali 30.000 cvetov, v januarju, februarju in marcu pa 10.000 vejic. Cena na debelo je odvisna od kakovosti. Vejico prodajo cvetličarnam po 300, 250, 200 in 150 din. Orhideje vzgajajo na 17000 kvadratih. Povpraševanje po besedah vodje proizvodnje še vedno narašča, čeprav so. drage., Čeno odtehta . dolgo cvetenje, saj, orhideje vzdržijo v vazi mesec dni.
Inž. Branko -Bosina: živi za
cvetje
Inž. Bosina spremlja rastline od setve do prodaje. To delo ga je že od nekdaj privlačilo. Po poklicuje bil namreč elektrotehnik, veselje do žive narave pa ga je pripeljalo na agronomsko fakulteto. Bil je štipendist Agrarie in je vsako leto med počitnicami prebil mesec dni na obvezni praksi v rastlinjakih. Poln je načrtov. Tako si trenutno prizadeva, da bi na zunanjih površinah med drugim vzgajali tudi čebulice tulipanov in gladiol.
, J. TEPPEY
Kako na delo?
Ponujene rešitve za delavske prevoze
SEVNICA — Sozapleti z delavskimi avtobusnimi prevozi, o čemer so delegati Kopitarne v občinski Skupščini zastavili tudi delgatsko vprašanje, končno pred razpletom?
Žadevo je nazadnje 13. marca vzel v roke komite za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve. Vnaprej so pripravili troje enačic možnih rešitev. Po potrpežljivem vodenju sestanka vseh prizadetih, so prišli do predloga, katerega bi bilo vredno sprejeti tudi po delovnih kolektivih. Kopitarna ima namreč hude težave pri organiziranju svoje tretje izmene, kjer vsa težava ni v tem, ali feajo delavci te izmene prevoz, temveč v obstoju te izmene sploh. To pa, ekonomsko gledano, lahko pomeni zastoj za vso tovarno in torej vse njene delavce, saj ravno s to izmeno rešujejo ozka grla v proizvodnji.
Po osvojenem predlogu naj bi se delavnik za vse zaposlene malenkostno premaknil. Zjutraj naj bi delavski avtobusi pripeljali šele ob
5,45	(v Lisci in Jutranjki so sicer v proizvodnji pričenjali že ob 5.30), drugo ob 13.45 in tretjoob 21.45. Največ popravkov, vendar največ za 10 minul, je pri drugi izmeni. Tako bi lahko slednjič v vseh tovarnah začeli delati ob isti uri.
Odprto ostaja vprašanje, ali najeli dodatni avtobus ali ne. Če bi ga, ne bi rešili le prevoze za delavce iz Jablanice, temveč bi Izletnik imel pomoč za prevoze v konicah, Stilles in Inplet bi lahko zaposlovali s sevniškega kpnea tudi za ostale izmene, odpravili bi zamujanje nekaterih delavcev y Jutranjki itd.
A. Ž.
Novo v Brežicah
ULICA JE TEMNA, LUČKE NI... — Prebivalci Ulice stare pravde so ponoči že deset let v temi. Pravijo, da so v tem času prihranili toliko denarja za ..razsvetljavo”, da so si zaslužili simbolično nagrado — petrolejke. Že vnaprej obljubljajo, da jih bodo sami nažigali in ugašali, če se jim bodo ko-munalci oddolžili s takim priznanjem.
POZABLJIVI PREDSEDNIKI — le kaj si mislijo člani krajevnih odborov Zveze rezervnih vojaških starešin o vzrokih mrtvila v organizacijah? Najbrž ne razglabljajo o tem, saj ne vedo, da se njihovi predsedniki zelo poredko udeležujejo sej predsedstva OK ZRVS, na katere so vabljeni. Bizeljski predsednik je na primer lani prišel na tri seje od osmih, cerkljanski na štiri, globoški in pišeški pa le na dve. Tudi minuli teden jih je manjkalo kar šest, čeprav je bil na dnevnem redu dogovor o tem, kako naj bi letos ure^ sničevali delovni program.
liE BREŽIŠKOi
POR0DNI$NIC£v*'^
V času od 9. do 15. mifrca so v brežiški porodnišnici rodile: Vesna Paskaš iz Samobora — Kristino, Anastazija Gorički iz Klak — Ano, Terezija Bogovčič iz Čateža — Gregorja, Vesna Paljug iz Vukovega sela — Kristijana, Fanika Ivnik iz Krškega — Jožeta, Ankica Belan iz Jarušja — Josipa, Burda Kolarič iz Prigorja — Ivano, Kata Dekanič iz Kerestinca — Martino, Zdenka Marčun iz Brežic -r Mašo, Marijana Brdarič iz Draganje-ga sela — Jasno, Mihaela Molan iž Vitne vasi — Gregorja, Lenka Čujko iz Brdovca — Nikol, Evica Petrovič te Brežic — Vladana, Ankica Stanič iz Župelevc — Tomaža, Polona Novak iz Krškega — Mojco, Marija Mevešek iz Krškega — Dimitrija, Majda Vukov iz Brežic — Danila, Biserka Gestič iz Podvrha — Jurico, Milena Gregl iz Stare vasi — Aleša, Angela Vegelj iž Vel. Malenc — Jožico, Biserka Biščap iz Male Jazbine — Burdico, Rozalija Černelič iz Pišec — Mijo. Čestitamo!
Krške novice
MED DELAVNIKOM NI ZANIMANJA — Krški smučarski klub je v ponedeljek in torek pripravil izlet na Kanin. Ker za ta izlet med tednom niso uspeli napolniti avtobusa, upajo, da bo več sreče z izletom ob koncu tedna, 7.-in 8. aprila. Pohitite s prijavami v trafiko Tobaka pri .pošli!
POSAVSKO TEKMOVANJE? — Občinski sindikalni svet v Krškem ima že lepe izkušnje s prirejanjem tekmovanj kovinarjev in avtomehanikov, saj so mu že zaupali celo.republiško tekmovanje. Zdaj bo, kot kaže, končno le uresničena pobuda Krčanov, da bi tako tekmovanje pripravili Uidi v Posavju. Imenovali so že koordinacijski odbor za tekmovanje kovinarjev v Posavju, katerega častni predsednik je Jože Peterkoč. V Brežicah in Sevnici, kjer takih tekmovanj doslej niso poznali, je precejšnje zanimanje za merjenje znanja in spretnosti s sosedi....
ZANIMIVA PREDAVANJA
KRŠKO — Tu so bila 3., 4. in 5. marca strokovna predavanja za člane TOK Kmetijstvo—trgovina—storitve Mercator—Aagrokombinata in za članice aktiva kmečkih žena iste TOK. V soboto je bilo predavanje J. Colnariča o nekaterih vinogradniških zadevah, naslednji dan so člani TOK obravnavali finančno plat poslovanja, volili nove samoupravne organein poslušali predavanje o pridelovanju pšenice in koruze. Posebno razprava je bila dokaj burna, oblikovano stališče o izkoriščanju regresov in premij v obliki bonov in naročilnic za reprodukcijski material so sklenili poslati ustreznemu organu v Ljubljano. V ponedeljek pa so se zbrale kmečke ženske, pregledale opravljeno, načrtovale prihodnje delo in poslušale predavanje o zdravi prehrani.
Udeležba na vseh sestankih in predavanjih je bila precejšnja, saj se je predavanj udeležilo skupno okoli 470 kmetov.	A	PIRC
Sevniški paberki
SPET IZOSTALI VABLJENI — Tudi na tokratnem programsko-volilnem shodu delegatov ribiške družine heroja Maroka so se zaman ozirali po vabljenih iz občine in družbenopolitičnih organizacij. Resda je bila nedelja, vendar če se potrudijo z Ribiške zveze Slovenije, ni čudno, da so ribiči zaradi takega podcenjujočega odnosa malodane ogorčeni.
NEKAM MORAJO ITI —Tisti, ki bi radi red okrog klopic za sevniškim . zdravstvenim domom in domom upokojencev, se jezijo posebno na otroke, ki jih je tod naokoli dovolj tudi v poznejših urah. Seveda je vedno preveč papirčkov in druge navlake. Prijetno urejenega kotička, po možnostih s kakšnimi igrah, otroci pač pogrešajo med večino blokov.
VENDARLE POMETAJO — listih nekaj mož, ki so še ostali pri sevniški krajevni skupnosti za skrb nad mestnimi ulicami, je na seji za vzgojo m preventivo v cestnem prometu potožilo, da ne bodo kos pometanju peska, preostalega ob robu ulic od zimske službe. Minuli teden pa so sc posla lotili še cestarji cestnega podjetja.
tura
n
bra-
anje
Iz betona v kraje dedov
»Ohranjati kraj v likovni podobi pomeni pisati zgodovino,” pravi slikar Jože Centa — Pobud-nik ribniške slikarske kolonije — 50-letnik
„Čas nam sporoča, da živimo v	pobudo in pod njegovim duhov-
betonu. Lepo je. Pa le ne poza-	nim vodstvom od tedaj organizi-
bimo na posteljo, kjer smo bili	ranih že pet srečanj slikarjev in ki-
rojeni. Ohranjati kraj vslikarski in	parjev v Ribnici. Vseh umetniških
kiparski podobi pomeni pisati	del, nastalih v petih letih, ni moč
zgodovino. Slikarski poklic me	prešteti, se pa približuje številu
obvezuje, da bo nekaj tega, kar je	petsto.
bilo šepetalo z betonskih sten, .Nadaljevati začeto pomeni bo-
ta^naši °dedie° ’'	S° ®alili zSodovino in kulturo Rlb'
U|e'	niške doline.” To je njegova spod-
buda še za naprej. Likovna kultura si tako utira pot v številne naše domove, v družbene in poslovne prostore ter na hodnike naših šol, pustotst zelenic pa že marsikje oživljajo kiparska dela. Ne zavedamo se najbrž dovolj, da sta umetnost in kultura tista človeška opora tudi v najbolj kriznih gospodarskih časih, ki človeku dajeta trdnejšo oporo za premagovanje včasih že boleče vsakdanjosti. Kakor je znalo gospodarstvo sprva ponuditi roko umetnosti, tako zdaj ta vrača žlahtnost svojih sadov. Brez posluha za umetnost in kulturo se ne bi smeli nikoli brez sramu pogledati v ogledalo, saj bi s tem poteptali že od pamtiveka človeku dano hrepenenje po lepoti in ustvarjanju.
Slikarju Jožetu Centu, rojenemu 15. febr. 1934, organizatorju številnih likovnih prireditev po Dolenjski, naše čestitke, iskrena zahvala in vse najboljše ob srečanju z Abrahamom.
JANEZ DEBELJAK
Jože Centa
To je Centovo vodilo, kadar se kot likovni pedagog iz Ljubljane napoti s platnom in čopičem v Ribniško dolino. Čeprav je rojen v Dvorski vasi pri Vel. Laščah, ga pot najraje vodi v naše kraje, saj je leta študija prebil v Ribnici, zato še danes živi z njo. Stara in novejša arhitektura, dolenjska pokrajina in ribniška tihožitja so že od prvih začetkov njegovi poglavitni slikarski motivi.
Zraščen z Ribnico in čustveno navezan nanjo je že pred 20 leti ustvaril stenske dekoracije v ribniški skupščinski dvorani in v hotelu Jelka. Njegova želja pa je bila pokazati lepoto slikarskih motivov, ki se tu zaradi ohranjene star-ožitnosti kar sami ponujajo. Zato je 1. 1979 pripeljal v Ribnico kar deset akademskih slikarjev, ki so teden dni ustvarjali na ribniškem področju in potem svoja dela tudi razstavili. Tako je bilo s Centovo
Novomeški zavod spet regijski?
Novomeški izvršni svet dal pobudo, da bi Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela poslej opravljal naloge medobčinske delavske univerze
NOVO —MESTO — Ali bo tukajšnji Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, kije bil na začetku okrajna ustanova za šolanje in usposabljanje odraslih, kasneje s pripojeno Delavsko univerzo in vse do danes pa izključno pod oblastjo novomeške občine, spet postal medobčinski oziroma regijski? Se bo to zgodilo že letos, ko mineva četrt stoletja od njegovega osnovanja, ali morebiti šele pozneje, ko bodo vprašanje take organiziranosti zavoda do potankosti proučili v vseh štirih dolenjskih občinah? Čeprav odgovorov bržkone še ne bo tako kmalu, pa je treba reči, daje zlasti prvo vprašanje zanimivo, aktualno in vredno treznega premisleka.
Pobudo za regijsko organiziranost valnih programov in za organiziranje
PEVSKA REVIJA NAJMLAJŠIH
MIRNA — Tu se bo jutri, 23. marca, ob 17. uri začela občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Pripravlja jo občinska ZKtp iz Trebnjega, pokroviteljice pa so mirenske delovne organizacije Dana, 1MV in Kolinska. Nastopili bodo: pevski zbor cicibanov ter otroški in mladinski zbor z Mirne, otroški zbor iz Šentruperta, mlajši mladinski zbor iz Trebnjega, mlajši mladinski zbor iz Velikega Gabra in dekliški zbor glasbene šole iz Trebnjega.
tega novomeškega zavoda je dal izvršni svet tukajšnje občinske skupščine. Izvršnim svetom v Črnomlju, Metliki in Trebnjem je predlagal, naj bi imel zavod, ki bo poslej .opravljal družbeno vlogo delavske univerze pri zadovoljevanju izobraževalnih potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov na področju družbenopolitičnega, splošnega, kulturnega in strokovnega izobraževanja, izobražine.
Gre torej za ustanovitev nove institucije, katere jedro bi predstavljal sedanji novomeški zavod kol organizacijsko in kadrovsko najustreznejši za izpeljavo naloge. Mimogrede naj povemo, da ima ob petih redno zaposlenih tudi nad sto zunanjih sodelavcev, poleg tega je z delom že zdaj dokazal, da obladuje zahtevno področje izobraževanja in usposabljanja. Ne nazadnjejetrebadodati.daimazavod od lanskega oktobra odločbo republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, s katero mu je pristojni organ priznal, da izpolnjuje pogoje za izvajanje tako imenovanih izpopolnje-
INFORMATIVNI
DAN
Osmošolci in učenci četrtih letnikov srednjih šol smo imeli pred kratkim informativni dan. Razkropili smo se po vsej Sloveniji. Odločitev za poklic in šolo, kjer se ga bomo izučili, ni bila lahka. Da bi bila ta pomembna odločitev v življenju mladih najustreznejša, so nam pomagali tudi učitelji in starši.
SABiNA KUKOVIČA OŠ Artiče
ter izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela.
Po stališčih republiške konference SZDL je glede zagotavljanja temeljnih pogojev za uresničevanje vzgojno-izobraževalne funkcije delavskih uni-
verz, neobhodno v družbenopoli tičnerrt sistemu in v združenem delu bolj uveljaviti celovito načrtovanje izobraževalnih potreb in na tej osnovni razvijati svobodno menjavo dela v sisih, še posebej v izobraževalnih skupnostih. Delavske univerze naj bi v to menjavo šle na podlagi programov.
Na ta stališča je svojo pobudo oprl tudi novomeški izvršni svet, meneč, da je še obilo drugih razlogov za nujno regijsko povezanost tovrstnega izobraževanja in usposabljanja. Prej ko slej pa niti ne predlaga kaj nesprejemljivega ali celo prevratnega. Podobno delujejo delavske univerze v drugih krajih že dalj časa, in kot dokazujejo, zelo uspešno.
L Z.
Jerebovci spet na odru
Uprizorili so Frischovo satiro »Dobrnik in požigalci”
NOVO MESTO — Amatersko gledališče, delajoče v okviru tukajšnjega kulturnega društva „Du-šan Jereb”, je po dveh letih pripravilo novo preimero. V režiji Milana Bratoža so igralci minuli teden stopili pred občinstvo z delom „Dobr-nik in požigalci” sodobnega švicarskega avtoija Maxa Frischa.
Ta .poučna igra brez nauka z epilogom” je variacija na temo .beg pred seboj" in .iskanje samega sebe". Dr. Matjaž Šekoranja, kije pred leti, ko je v Novem mestu služil vojaščino, delal z gimnazijsko gledališko skupino, je igro takole označil: .V sebi nasprotne ideologije postanejo maske, s pomočjo katerih v vsakodnevni drobni medčloveški manipulaciji prikrivamo laž, prevaro in lasten anarhisti-
čni obstoj. Edina možna oblika bivanja je odprtost, tako v ideološkem kot v psihološkem smislu”.
Z .Dobrnikom in požigalci” so si Novomeščani naložili težko breme: pripraviti predstavo, ki že zavoljo snovi zahteva drugačno, nekonvencionalno obravnavo. Kako uspešni so bili, lahko najbolje presodijo sami, Tu naj le dodamo, da so gledalci obakrat, na premieri in reprizi, z zanimanjem spremljali dogajanje na odru in da jim je bil pri umevanju v veliko pomoč gledališki list.
V' vlogah so nastopili: Franci Čuček, Božena Petrov, Staša Vovk, Jože Crnčič, Jože Gutman, Jože Bračika, Rudi Škof in Irena Cotič, medtem ko so .zbor gasilcev” predstavljali Majda Šegina, Leon Šuštaršič in Janez Crnčič.
Kako ohraniti popularnost?
Tudi za knjige Prešernove družbe so vse težji časi — Težavne denarne razmere čedalje bolj ožijo možnosti, da bi knjige te družbe še ostale med najcenejšimi
LJUBLJANA — Pred enaintridesetimi leti ustanovljena Prešernova družba je do zdaj poslala med slovensko bralstvo več kot deset milijonov (izvodov) knjig in revije Obzornik. Pri tem so upoštevane knjige vsakoletne zbirke s koledarjem, knjige posebne zbirke Ljudska knjiga in ponatisi. Samo Prešernove „Poezije” so do zdaj doživele že pet ponatisov.
V zadnjih štirih letih je Prešernova
med najdostopnejšimi, kar jih prihaja na svetlo na Slovenskem.
I. Z.
HUMORESKE IZZA OMIZJA — Na sobotni predstavitvi Gašperičevih .Humoresk” v metliškem hotelu Bela krajina jeavtorToniGašperič(četr-ti z desne) sam prebral nekaj humoresk in satir iz svojega knjižnega prvenca. Omizje, ki so ga predstavljali sodelujoči v programu, oktet Vitis in tamburaši društva Ivan Navratil, mu je hkrati s številnimi obiskovalci pozorno prisluhnilo.
družba izdala enainpetdeset knjig v nakladi več kot 600 tisoč izvodov. To je precej manj kot v prejšnjih obdobjih, saj so finančne težave močno prizadele tudi to založbo. Medtem ko je naklada redne zbirke leta 1982 še dosegla 20 tisoč izvodov, se je lani zmanjšala na vsega 12 tisoč. Deloma se je to zgodilo zato, ker so knjige, čeravno znatno cenejše od tistih iz drugih založb, obtičale neprodane v skladiščih. Znatno so upadle tudi naklade knjig v zbirki Ljudska knjiga in naklada Obzornika, ki dosega mesečno le še 2800 izvodov.
Iz tega je moč razbrati, da so knjige . rešernove družbe med slovenskim bralstvom še vedno močno razširjene, čeprav v mnogo manjšem številu kot nekdaj. Knjige so razmeroma še dokaj poceni in dostopne kupcem. Seveda seje
Prešernovi družbi posrečilo to razširjenost in nižje cene obraniti s pomočjo članstva oziroma naročnikov, goste poverjeniške mreže in tudi z družbeno pomočjo. Največji denarni prispevek je Peršernovi družbi do zdaj dajala republiška kulturna skupnost.
To je le nekaj okvirnih podatkov o dosedanjem poslanstvu Prešernove družbe od ustanovitve s poudarkom na zadnjih štirih letih, o čemer bo tekla beseda na rednem občnem zboru družbe, ki bo jutri v Cankarjevem domu. Pričakovati je, da bo osrednja pozornost posvečena vprašanju, kako v zaostrenih in založništvu nenaklonjenih razmerah ohraniti ne le dosedanji ugled in poslanstvo založbe, ampak tudi, kajto ravnati, da bodo knjige Prešernove družbe še vedno gostje v či m številnejših slovenskih domovih oziroma da bodo še vedno
Aplavz za humoreske
Na prireditvi v metliškem hotelu predstavili knjižni prvenec Tonija Gašperiča — Lepa prireditev
meznikov, nemalokrat tako imenovanih položajnikov. Prav s tem je nekajkrat povzročil negodovanje nekaterih svojih sokrajanov, ki opravljajo odgovore naloge na občinski ravni, ker so se poistovetili z njegovimi, recimo, literarnimi liki. Kot je Toni Gašperič kasneje povedal (v odgovorih na Bartljeva vprašanja), njegovo pero nikakor nima namena obstati, kvečjemu lahkopričakujemo.daseiro kmalu pojavila nova knjiga o Repiče-vini in njenih vrlih prebivalcih izpod njegovega peresa.	j £
Lirik v slikarski koži
V Krkini avli razstavlja Aladin Lane iz Kamnika
NOVO MESTO — V Kamniku udomljeni akademski slikar in kipar Aladin Lane je pri nas že v likovnih kolonijah, Novoteksovi in Krkini, presenetil z liričnimi, skrajno nežnimi podobami dolenjske krajine, pri čemer je potrebno poudariti, da je svoji umetniški naravi prilegajoče se motive zavestno iskal in jih seveda vselej tudi našel. Odveč se zdi omenjati, da so njegova dela, pretežno akvareli, posebej izstopala na skupinskih razstavah v Dolenjski galeriji in v razstavni avli Krkine upravne stavbe v Ločni.
Večji izbor Lančevih del, krajin in tihožitij, je vomenjenm Krkinem razstavišču na ogled od 6. marca. To še zdaleč niso dokumentarni prikazi krajine, kot je zapisal umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin, marveč so prej in predvsem zapisi občutljivega opazovalca, ki mu narava pomeni le vzrok za izpovedovanje njegove notranje resnice, razpoloženj in spoznanj.
.Krajina v Lančevih akvarelih se pogosto kaže kot privid, ki izginja v megli ali s soncem nasičeno ozračje,” pravi dr. Avguštin. .Občutek imamo, kot da se je umetnikov čopič komaj dotaknil platna, predmeti razpadejo od krhkosti, vode, obdane z drevjem in prepojene s svetlobo, ne šumijo, temveč se mehko prelivajo v razprtih strugah."	,
Na pokrajine .bežnih sanj” se navezujejo cvetlična tihožitja, ki niso nič
manj izpovedna kot slikarjevi pesjaži. Lane pojmuje svoja tihožitja kot živa bitja, s katerimi je moč brez .ograje molka” vzpostaviti tesnejši stik..
Razstavljena dela kažejo, da je Lančevo slikarstvo umetnost trenutnega vtisa, spominjajoča pa na japonski akvarel. Kajti slikarjeva pesniška narava (Aladin Lane tudi pesnikuje) je kot rojena za akvarel, to krhko zvrst slikarskega izraza, In naj še zapišemo, da šteje Lane med naše resnično samosvoje, pomembne in plodivite mojstre akvarelnega slikarstva.
L Z.
JARM RAZSTAVLJA V METLIŠKEM GRADU
METLIKA — V Ganglovem razstavišču, kakor se imenuje galerija v tukajšnjem gradu, so minuli petek odprli razstavo lesenih plastik akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja. Na ogled so dela, ki so bila februarja razstavljena v Dolenjski galeriji v NOvem mestu. Jarm je v slovenski likovni umetnosti zelo samosvoj Ustvarjalec, ki umetnikuje mimo klišejev in izmov. Najbolj ga zanima izraz človeškega obraza, zato so tovrstna dela, ki sicer prevladujejo v njegovem opusu, tudi na moč prepričljiva — in dojemljiva.
METLIKA — Da kultura, po-nudena v gostinskem lokalu, ostane kultura, so tu že večkrat dokazali s prireditvami v hotelu Bela krajina, in tudi v soboto, 17. marca, zvečer, ko so v tem hotelu pripravili predstavitev knjižnega prvenca svojega rojaka Tonija Gašperiča, pri Dolenjskem listu izšlih .Humoresk”, je bilo tako.
Še več, prišlo je do sožitja kulture in gostinstva, pri čemer je uvodni, čisto kulturni spored pomenil začetek družabne prireditve, ki so ji ton in barvo dajali nastopajoči. To so bili predvsem tamburaši društva .Ivan Navratil", oktet Vitis in Marjan Končar z elektronsko harmoniko.
O Gašperičevi knjigi je govoril Andrej Bartelj. Predvsem je podčrtal, da je pravi smisel Gašpcričevega pisanja sprotno in v satirični obliki podano odzivanje na dogodke in pojave v tako imenovani Repičevini, slednja pa je lahko kjerkoli na Slovenskem. Seveda je Gašperičevo satirično in humorno pero uperjeno predvsem v poudarjene negativne lastnosti posa-
JUBILEJNO
SREČANJE
DOLENJA VAS PRI RIBNICI —
Letos, predvidoma 12. maja. bo v Dolenji vasi spet srečanje pevskih zborov iz. občin Ribnica in Kočevje. Letošnje srečanje bo jubilejno, deseto po vrsti. Na srečanju bo vsak zbor zapel dve pesmi, skupno pa bodo vsi zbori zapeli .Luna sije” in .Topničar-sko himno”. Med nastopi zborov bo tudi že običajna modna revija.
ROSTANDOV „CYRANO” ZA NOVOMEŠČANE
Mladinska turistična poslovalnica iz Novega mesta bo’2. in 4. aprila organizirala ogled igre E. Rostanda „Cyrano de Bergera.c,” in sicer v zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču. V Zagreb se bodo gledalci v ponedeljek in sredo odpeljali ob 17. uri izpred mladinske turistične poslovalnice. Za vstopnice in prevoz, bodo odšteli po 400 dinarjev.
UGODNE KRITIKE ZA SEMIŠKE GLEDALIŠČNIKE
SEMIČ — Dramska skupina pri KUD Jože Mihelčič iz Semiča je preteklo nedeljo znova navdušila domače občinstvo. Mladi semiški amaterski igralci, ki so že lani pod vodstvom režiserke Sonje Vidmar želi uspehe po belokranjskih odrih, so letos pripravili komedijo Marjana Marinca .Komedija o komediji”. Pred polno dvorano semiškega kulturnega doma so se 18. marca predstavili s prvo premiero, ki je naletela na zelo ugodne kritike. V nedeljo, 25. marca, bodo igro pred domačim občinstvom ponovili, potem pa bodo nastopili še v drugih belokranjskih kulturnih domovih.
»Gaudeamus”
razveselil
Komorni zbor iz Ljubljane nastopil v Črnomlju
ČRNOMELJ — Minuli tedenje bil v tukajšnjem kulturnem domu že tretji koncert sedmega belokranjskega glasbenega abonmaja in lep obisk na njem dokazuje, da občinstvo, in kar je še posebej razveseljivo, tudi mladino zanima umetnost zborovskega petja.
Nastopil je akademski komorni mešani zbor „Gaudeamus”iz Ljubljane, ki ga vodi Marko Tiran. V prvem delu so pevci izvajali skladbe velikih mojstrov, kot so J. S. Bach, G. Gershwin, Kosma, P. Ivanovič, A. C. Jobim in M. Albert, v drugem pa ljudske pesmi jugoslovanskih narodov.
O programu je zborovodja Marko Tiran povedal: .Pri izbiri skladb velikih mojstrov sem upošteval melodije, ki jih ljudje radi imenujejo večno mlade in jih krasi žlahtna patina. Seveda brez Bacha ni šlo, prav tako nisem mogel mimo Gershwinove .Summertime’ in Albertove .Feelings’. Posebno pozornost posvečamo izvedbam južnoameriških samb z znano .Deklico iz Ipaneme’ A. C. Jobima.”
Poslušalci so z zanimanjem prisluhnili vsem skladbam. Očitno pa je bilo, da sta starejšim všeč predvsem Kosmovo .Mrtvo listje" in Ivanovičevo .Neko popoldne". Velja omeniti mehkobo izvajanja, ki’ prav krasi zbor, ko izvaja ta del programa.
.Pesmi jugoslovanskih narodov sem priredil po svoje,” je omenil Marko Tiran, „le da so zdaj malo moderno pobarvane. Sicer pa moram reči, da smo v Črnomlju izvajali enega prvih celovečernih koncertov, pa tudi to, da orjemo ledino z našim nekoliko drugačnim programom. Naj dodam, da smo počaščeni, ker smo lahko prispevali svoj mali .študenstki’ delež k črnomaljskemu, res ambicioznemu programu kulturnih prireditev. Upam, seveda, da ne zadnjič."
Ob koncu še to: .Gaudeamus” si koncertne turneje po domovini in na tujem omogoča sam — s prihranjenim denarjem za koncerte.
POVEZANOST KINEMATOGRAFOV JE NUJA
KRŠKO— V krški občini je pet kinematografov (Krško, Senovo, Kostanjevica Brestanica in Raka), od kale rih izstopata po repertoarju in predvsem številu predstav ter obiskovalcev senovski in krški kino. Povsod pa jih tarejo veliki gmotni problemi, zato trenutno že stoji brestaniški kino. Zdaj vsak zase letajo za filmi, kar seveda draži dejavnost. Tesnejša povezanost vseh, ali pa vsaj večjih kinematografov, je zato prej ko slej nuja.
Atelje „Asja” — brežiška novost
Novo prodajno razstavišče poživlja dejavnost mestnega središča Brežic
BREŽICE — V eni najlepših hiš starega mestnega jedra Brežic, v stari lekarni, je v začetku marca odprla Asja Valčič svoj delovni in prodajni atelje. Valčičcva živi v zadnjem desetletju na kmečki domačiji v Arnovih Selih pri Brežicah in si je s svojim delom prav v tem času ustvarila sloves dobre oblikovalke. Med njenimi deli je kolekcija srebrnega nakita v kombinaciji z lesom in kostjo dosegla tolikšno dovršenost, da avtorico upravičeno uvrščamo med najbolj izvirne oblikovalce tovrstnega nakita.
Ob otvoritvi ateljeja je Valčičeva predstavila pisano paleto svojsko okrašenih steklenih izdelkov, razgibane lesene plastike razčlenjenih komponibilnih oblik reliefne srebrne skulpture, pa tudi predmete povsem uporabnega značaja, kot so medeninasti svečniki in lične mizice z medeninastimi nogami in stekleno ploščo. Ob tej osrednji ponudbi najdemo še vrsto dekorativnih stenskih krožnikov ter nakit iz različnih materialov. Ponudba je pestra in kaže presek ustvarjalnega opusa avtorice. Naštetemu se bodo sčasoma pridružili novi predmeti uporabnega in okrashega značaja, široko ponudbo pa bo atelje dopolnil tudi z izbranimi likovnimi stvaritvami drugih avtorjev.
V republiških središčih in večjih mestih, še posebej pa v turističnih centrih jadranske obale, so prodajni ateljeji postali nekaj povsem običajnega. Večinoma so to prodajna razstavišča v organizaciji večjih založniških in trgovskih podjetij. Z otvoritvijo takšnega razstavišča orje Valčičeva v Brežicah, pa tudi vširšem Posavju ledino, saj do sedaj, razen pri redkih posameznikih, ni bilo možno kupiti drugega kot cenene suvenirje, ki nam jih ponuja domača neiznajdljiva trgovska mreža. Prav v Posavju, ki se ponaša s številnimi kulturnimi spomeniki ter izredno bogato de-
diščino, še posebno na likovnem področju, bo prisotnost Asjinega ateljeja ter njenodelo samostojne oblikovalke izziv dosedanjim skromnim in neorganiziranim oblikam tovrstne ponudbe. V provinci si z odprtjem tega malega kulturnega središča obetamo razumevanje za tovrstno resno delo, prav tako pa spodbude razmeroma maloštevilnim domačim likovnikom za kvalitetno oblikovalsko in umetniško ustvarjanje.
Asjin prodajni atelje utira pot izvirni ponudbi oblikovalskih in umetniških izdelkov, obenem pa s svojim obstojem bogati prostor v danes nekoliko zanemarjenem mestnem središču. Zato smo otvoritev nestrpno pričakovali, saj s svojo dejavnostjo vnaša ustreznejši izkoristek skromnih, s srednjeveškimi tlorisi omejenih poslovnih površin. Tudi ureditev ateljeja nam lahko služi kot vzorec, kako se lahko s skromnimi sredstvi in primernim programom usposobijo prostori, ki danes služijo kot pisarne, skladišča ali celo drvarnice..
S korenito obnovo hiše Združenja obrtnikov, Zlobčeve fasade z okrepčevalnico, Asjinega ateljeja in vzorčno ureditvijo Regionovega podstrešja so bili storjeni prvi koraki k obnovi mestnega središča Brežic. Projektna dokumentacija prenove, žal zaradi subjektivnih vzrokov nerazumevanja in neodgovor-. nosti prav tistih, ki bi morali biti zanjo najbolj zainteresirani, še ni dokončana. Upamo lahko, da bodo prve lastovke prinesle pomlad in da bodo v letošnjem letu le pripravljene osnove, s pomočjo katerih bo lahko družba kvalitetno načrtovala prenovo brežiškega občinskega središča, ki zaradi ohranjenih srednjeveških zasnov in vedut sodi med redke urbanistične spomenike naše kulturne dediščine.
MITJA GUŠTIN
Šest šol in več sto otrok čaka
** ********************
„Ne” pomeni zastoj
PROF. JOŽE ŠKUFCA, pred-
Z 1-odstotnim samoprispevkom za uresničitev občinskega programa izgradnje šol v srednjeročnem obdobju 1984 do 1989 bo
*****
„SEM NAVELIČAN, UČENCI PA TUDI”
Franc Glavan, ki na osnovni šoli Šmarjeta že 26 let poučuje' telesno vzgojo, najbolj ve, kako so otroci prizadeti, ker stavba nima telovadnice. ..Telovadimo na hodniku, kjer nihče ne sme pošteno poskočili ne dati glasu od sebe, ker so vsenaokrog učilnice in ne smemo motiti pouka drugih. Taka nesproščenost, vrh vsega pa še na betonskih tleh ni ničemur podobna, najmanj pa pravemu pouku telesne vzgoje.
Če bi jo dobila šola, bi vsi laže zadihali. Naši ljudje so po mojem mnenju pripravljeni vnovič reči ,da’ na bližnjem referendumu, toda če še tokrat Šmarjeta pri gradnji ne bo upoštevana, potem sc k našim krajanom ni potrebno več obračati zaradi samoprispevka."
v novomeški občini v petletnem obdobju zbranih 290 milijonov dinarjev. S tem denarjem, ki bo na posebnem računu in bo z njim razpolagal samo odbor za gradnjo šol, in pa s 100 milijoni dodatnih sredstev od združene polovične amortizacije šol bo zgrajeno:
1. nova montažna stavba Osnovne šole na Otočcu, ki bo po predračunu zahtevala 140 milijonov dinarjev,
2. dozidana bo osnovna šola Vavta vas s predvidenimi stroški 110 milijonov dinarjev,
3. dozidana bo osnovna šola
Mirna peč, predračun za dela znaša .41,6 milijona dinarjev,
4. dozidana bo osnovna šola Škocjan s predvidenimi stroški 35,7 milijonov dinarjev,
5. dozidana bo osnovna šola Šmarjeta, kar bo veljalo tudi 35,7 milijonov dinarjev,
Šola v Vavti vasi ima, uradno ugotovljeno, med vsemi osnovnimi šolami novomeške občine domala najslabše delovne pogoje. V prejšnjem stoletju sezidana šola je bila sicer dozidana, vendar je veliko učilnic za pouk neprimernih, poleg tega jih je premalo. Otroci hodijo k pouku telesne vzgoje 400 metrov daleč v Dom Partizana, po tej cesti brez pločnikov pa stalno vozijo težki tovornjaki, številni avtobusi in druga vozila. Možnost za dozidavo šole s telovadnico, ki bo služila tudi vsem Straškim športnikom, je le v samoprispevku!
**********************************************
**********************************************
★
★
★
★
*
*
★
*
★
★
*
★
★
*
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
*
VEČINA STARSEV PODPIRA ZAMISEL
V Mirni peči so razprave pred referendumom med krajani živahne. Ljudje tehtajo šolski in krajevni program, ker pa je tokrat gradnja šole zapisana črno na belem v občinskem programu, sq ljudje pripravljeni podpreti akcijo s samoprispevkom.
Marija Rajšelj, predsednica sveta staršev na osnovni šoli Mirna peč, pravi: Jštarši so zares zainteresirani, da bi naši otroci imeli boljše možnošli za šolanje, vsaj približno take/kot vbolj razvitih krajih. Tudi zaradi predšolskega in šolskega varstva so starši pripravljeni pod-
preti referendum. V mnogih družinah so zdaj otroci sami doma, ker v šoli ni podaljšanega bivanja, sploh pa je problem z varstvom manjših.
*
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
*
★
*
★
★
*
★
★
★
★
$
i
★
★
**********************************************
SMO „ZA”, AMPAK DA BO UPOŠTEVANA PREDNOST
Željko Hohnjec, receptor v Zdravilišču Dol. Toplice: „Pri nas smo tudi na zboru delovnih ljudi v kolektivu
BRUSNICE SO DOBILE, ZDAJ NAJ DRUGI
KRISTINA ENGFL, učiteljica na osnovni šoli Brusnice: ..Tako kot mnogi še danes smo si tudi mi tu pod Gorjanci neznansko želeli nove šole. Želja se namje uresničila in pred osmimi leti je bila zgrajena nova, ki je takrat veljala 14 milijonov dinarjev. Znesek So prispevali občani vse novomeške občine. Ljudje v teh krajih tega niso pozabili. To smo pokazali žena naslednjem referendumu potem, ko jc bila šola že zgrajena, in z 99,5% dosegli najboljši rezultat med volišči v celi občini. J udi sedaj se močno zavedamo, da so po Dolenjskem še šole, ki tega imena skoraj ne zaslužijo več.
★
★
★
★
★
★
ir
i
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
9f
ZA” ne pomeni nič večje obremenitve
25. marca bodo po vsej občini od 7. do 19. ure odprta glasovalna mesta (kot pri volitvah), kjer se bodo občani znašli pred dvema skrinjicama. V eni oddajo svoj glas za občinski program za gradnjo šol po vnaprej znanem prioritetnem redu, zanj pa bodo plačevali 1-odstoten samoprispevek od 1. junija 1984 do 31. maja 1989.
'V drugi skrinjici bodo odločali o samoprispevku, ki je v največ primerih tudi 1-odstoten, namenjen pa je krajevnim potrebam: za modernizacijo cest, za urejanje otroških igrišč, pokopališč, za napeljavo telefonov, javne razsvetljave in podobno.
Prebivalci 11 novomeških krajevnih skupnosti pa bodo 1-odst. krajevni samoprispevek porabili kot doslej: polovico za najpotrebnejšo skupno večjo gradnjo v mestu — tokrat je predviden novi most ob železniškem, da bi uredili mestni in ostali promet — polovico zbranega samoprispevka pa bodo v krajevnih skupnostih porabili za uresničitev lastnih načrtov.
Kljub temu da gre za odločanje o dveh samoprispevkih, pa odtegljaji pri osebnem dohodku ne bodo nič večji kot doslej. Občani že zdaj plačujejo oba samoprispevka, vendar se to srednjeročno obdobje izteka maja letos in potrebno seje odločiti za nove programe.
$
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
t
i
★
★
**********************
obravnavali referendumski program za gradnjo šol v novem obdobju. Sklenili smo akcijo in referendum podpre--ti, ker se zavedamo, da imajo naši otroci v Dol. Toplicah zares ugodne pogoje na šoli v primeri z drugimi, ki doslej niso prišli na vrsto. So pa naši ljudje izrecno zahtevali, da mora biti tokrat napisani prednostni red gradenj upoštevan, da bo končno prišla na vrsto tudi Vavta vas, od koder soljudje vozijo k nam na delo in da ne bo namesto tega prišlodo kakšne gradnje v mestu! Še manj pa, da bi denar kako drugače porabili, kot je zdaj predvideno.”
★
★
★
★
★
★
★
★
★
* ži vi nozd ravnik
★
J pa bom
★ laka oblika pomoči edina prava
* pot, čeprav nihče ni navdušen, če
★ mora kaj plačevati. Pri nas
* Šentjerneju
CIMPREJ ZGRADITI VSE ŠOLE V OBČINI
ALFRED TRFNZ, upokojeni iz Šentjerneja: oPreživel sem vse samoprispevke tudi tega. Mislim, daje
V TRETJI SAMOPRISPEVEK
Roman Čelesnik, ravnatelj osnovne šole Škocjan, izjavlja, daje glede izida glasovanja na referendumu optimist: „Kljub temu, da so težki časi in. realni
Učencem naj bi povsod omogočili učenje v enakih pogojih. Upam, da Brusničani še niso pozabili."
LEPO SAMO NA VIDEZ — Mirnopeška osnovna šola je v novem programu izgradnje šol na tretjem mestu na prednostni lestvici. S prizidkom bodo dobili telovadnico, zaklonišče in boljše možnosti za delo.
smo s samoprispev-
* kom že precej naredili. Tudi šola je
* lepa, velika in nova, toda povsod v
* občini ni tako. Prav je, da pridejo *
* na vrsto tudi tisti, ki sodo sedaj le J
* plačevali. Zbran denarje potrebno ★
* porabiti takoj, saj ni upali, da se * ★bo gradbeni material pocenil." ★
i HOV -	★
  4f
* * ★ **********************
zaslužki padajo, mislim, da bodo naši krajani pripravljeni reči ,da* na tretjem referendumu za gradnjo šol. Vsi skupaj se zavedamo, da je samoprispevek osnova, brez katere ne moremo računati na napredek na kateremkoli področju. Ker pa je šola nedograjena od leta 1971, nima telovadnice ne primerne kuhinje in prostorske razmere onemogočajo, da bi učencem nudili enakovreden pouk kol v mestu, moramo šolski program v novem srednjeročnem obdobju podpreti. Če ga ne bomo, bo šola vsaj še pet let, če ne dlje. ostala, kakršna je. j 11 pravimo, da tako ne moremo več delati."
6. adaptirana bo osnovna šola Žužemberk. Gre predvsem za napeljavo centralnega gretja, izolacijska in druga najpotrebnejša dela s predvidenimi stroški 27,2 milijona dinarjev.
. Tak prednostni red je bil po enakih merilih določen v izobraževalni skupnosti in gradnja bo potekala po vrstnem redu.
Ker je vir dohodkov zagotovljen, saj ni predvidenih nobenih posojil, je torej vse odvisno od izida referenduma. Če bo samoprispevek izglasovan, bo možno nekatera dela začeti že letos, sicer pa navzlic hudi prostorski stiski na šolah ne bo možno v tej petletki nič graditi.
Če bo prišlo do uresničitve tega programa, potem bodo na Otočcu, v Vavti vasi, Mirni peči, Škocjanu in Šmarjeti dobili še prostore za otroške vrtce, ki pa bodo zgrajeni iz sredstev skupnosti otroškega varstva.
**•**■*
ZAENKRAT —BOMO PREGNALI MRAZ
Slavka Andrejčič, predsednica skupščine krajevne skupnosti Žužemberk: „Če kdo, potem naši občani vedo, kako je poslopje naše osnovne šole zastarelo. Kot vsa Suha krajina! Ljudje sp že tako in tako razočarani, ker smo že dvakrat potegnili krajši konec v referendumskem programu, zato tokrat moramo uspeti! Čeprav je modernizacija naše šole šele na zadnjem mestu v novem občinskem programu gradnje šol do leta 1989, smo vendar dosegli zagotovilo, da bo vsaj centralno ogrevanje z najpotrebnejšo obnovo zgrajeno že letos. V bodočem programu pa bomo na prvem mestu za novogradnjo. Naši otroci ne le da nimajo enakovrednih pogojev za šolanje, tudi zmrzujejo pri pouku, ker neizoliranega poslopja, slabo grajenega v prvih povojnih letih, ni mogoče segreti na 19 stopinj, kolikor je minimalno določeno. Pozimi sedijo otroci v bundah in plaščih pri pouku, vsi pa želimo, da bi pregnali vshj mraz."
* stojnik novomeške organizacijske *
* enote Zavoda SRS za šolstvo: J
* „Denar, ki naj bi ga tudi vnaprej * £ zagotavljali s samoprispevkom, je J
* danes edina možnost za nadaljnji * J postopno izboljševanje prostor- J
* skih pogojev naših osnovnih šol. * J O tem, da drugih možnosti ni, naj- J
* bolje vedo delavci, zaposleni v * J delovnih organizacijah materialne £
* proizvodnje. Nemogoče pa je * J pričakovati, da bo delo osnovnih J
* šol uspešno, če bodo svojo de- ★
* javnost, kije organizacijsko, vse-J
* binsko in pedagoško vse bolj ★ J zahtevna, uresničevale v utesnje- J
* nih in zastarelih prostorskih okvi- ★ J rih. Zato je pozitiven izid referen- *
* duma bistvenega pomena za na- * J predek na'tem področju. Imamo J
★
* enak program za vse osnovne šole, * J hkrati pa neenake možnosti za J
* njegovo uresničevanje, kar obču- * J tijo zlasti šofe, ki jih vsebuje sez- J
* nam za prihodnje referendumsko * j obdobje. Če bi imeli druge možne J
* vire za pridobivanje denarja v te *
* namene, bi samoprispevek lahko J
* zanemarili ali pa ga sploh vzeli z* J dnevnega reda. In vendar si tega J
* ne moremo privoščiti. Opredelitev * J za uspešen izid referenduma naj J
* bo torej naša skupna dolžnost in* J odgovornost. Gre za podaljšanje J
* naših obveznosti, ki že tečejo. Ne- * J gativno izglasovan samoprispevek J
* bi, žal, povzročil zastoj, celo na-* J zadovanje. Zato bi bilo nadvse J
* prav, da se opredelimo za razvoj, * J za napredek za več znanja in J
* boljšo vzgojo. Tem prizadevanjem *
* in tem hotenjem pa se nikakor ne J
* kaže odreči.”	*
**********************
**********************************************
kjer so z našo pomočjo šole že zgradili. Zavedamo se tudi tega, da bo najbrž še po letu 1990 potrebno na tak način reševati problematiko šol.”	/
Vodnjak, razpokana ograja, vhod v šolo — to jc Žužemberk, zaostalo suhokranjsko območje! Dve referendumski obdobji čakajo na boljše razmere, v tretjem dobijo vsaj centralno ogrevanje in nujno obnovo stavbe. Dobijo, če bo referendum izglasovan!
********************************************** ★
★
★
★
J ★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
i ★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
PRIČAKUJEMO
SOLIDARNOST
Slavko Junc, predsednik sveta krajevne skupnosti Otočec: .'.Naši krajani so bili hudo razočarani, ker toliko let plačujemo samoprispevek za šole (bili smo že v programu), a šole še nimamo. Razmere pa so najslabše na vseh šolah v občini. Ker smo ob predlaganem tretjem referendumskem programu videli,da smo zdaj zapisani na prvem mestu prednostne lestvice, smo znova stopili v akcijo, da bi referendum uspel. Razmišljamo celo že, kako bomo vsi kar najhitreje glasovali. Pričakujemo pa solidarnost pri glasovanju od tistih krajev in občanov,
******************** *************** ***********
čf 25. MARCA REFERENDUM ZA 5 - LETNI PROGRAM IZGRADNJE ŠOL
8 E
LENISKI LIST
novoles
„NOVOLES”, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja DSSS, Straža,
objavlja
prosta dela in naloge
organizatorja — programerja (2 delavca) v službi za avtomatsko obdelavo podatkov
pod naslednjimi pogoji:
— višja šola računalniške ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del
— poskusno delo 60 dni
O
Komisija za delovna razmerja tozd kopalniška oprema, Metlika,
objavlja
prosta dela in naloge tehhologa — laboranta
pod naslednjimi pogoji:
— kemijski tehnik z 2 letoma delovnih izkušenj
— poskusno delo 60 dni
Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
„NOVOLES”, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža. Vse potrebne informacije za objavljena dela in naloge v tozd TKO Metlika lahko dobe tudi pri vodji splošnega oddelka tozd TKO.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
210/12-84
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj Odbor za graditev stanovanj
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj — Odbor za graditev stanovanj razpisuje na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Črnomelj
XI. N A T E Č A J
posojila za zidavo stanovanjskih hiš v osebni lasti v razpisni vsoti
9.500.000,00 din
Razpisni pogori:
Delavec organizacije, ki združuje sredstva vzajemnosti iz čistega dohodka po samoupravnem sporazumu o temeljih •plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj za obdobje 1981 — 1985, lahko dobi po pravilniku in na podlagi razpisanega natečaja posojilo za zidavo združinske. stanovanjske hiše v osebni lasti.
Ob enakih pogojih se obravnavajo delavci, ki nimajo rešenega svojega stanovanjskega problema:
— ki namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo pri banki
— ki jih njihova delovna organizacija kreditira iz lastnih stanovanjskih sredstev.
Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki:
— ima nižji skupni dokazljivi dohodek na družinskega člana (upoštevajo se vsi dohodki članov skupnega gospodinjstva iz delovnega razmerja, štipendije, vajenske nagrade, otroški dodatki, pokojnine, invalidnine, priznavalnine in ostali dohodki)
— zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda
— ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do III. gradbene faze (pod streho)
— se ponovno prijavlja na razpis za pridobitev stanovanjskega posojila zaradi neuvrstitve na predhodnem natečaju
— bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno stanovanje.
Delavec lahko dobi posojilo po pravilniku vtem letu razpisa največ do 200.000,00 din z odplačilnim rokom do 19 let po kreditni sposobnosti.
Vsi krediti, ki jih je delavec že prejel pri stanovanjski skupnosti, se revalorizirajo po stopnji indeksa Biroja za gradbeništvo SR Slovenije, in če dosežejo razpisni znesek, delavec nima pravice ponovno prositi za posojilo po natečaju. Obrestna mera je 4%, po 10 letih od pričetka vračanja kredita se obrestna mera za neodplačani del kredita poveča za 2%.
Obrazec za prošnjo in vsa podrobnejša pojasnila v zvezi s pogoji natečaja lahko interesenti dobijo na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti, Mirana Jarca 3/I, Črnomelj, kjer se zbirajo prošnje z dokazili.
Vlogi za natečaj morajo kandidati priložiti:
— dokazilo o vseh dohodkih članov gospodinjstva v preteklem letu ter dolgoročnih obveznostih iz osebnega dohodka
— fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja
— fotokopije varčevalnih pogodb o namenskem varčevanju
— izjavo prosilca o že najetih kreditih za gradnjo stanovanjske hiše ali nakupa stanovanja v etažni lastnini. Obrazec mora biti v celoti izpolnjen z vsemi zahtevanimi dokazili. Rok prijave na natečaj za posojilo je 15 dni po dnevu objave. Kasneje prispele prošnje ne bodo upoštevane, prav tako ne nepopolne vloge.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj Odbor za graditev stanovanj 209/12—84
novoles
..NOVOLES”, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n.sol.o.
Delavski svet tozd drobnega pohištva, Straža,
razpisuje
prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili • in odgovornostmi:
1. IPO — direktor tozd
2. vodja obrata priprave surovine (OPS)
3. vodja obrata proizvodnje gugalnikov (OPG)
4. vodja tehnološke priprave dela OPS
5. vodja tehnološke priprave dela OPG
6. vodja proizvodnje skladišča in sušenja
7. vodja proizvodnje lepljenja in toplotne obdelave
8. vodja proizvodnje lakirnice
9. vodja proizvodnje pakirnice in montaže
pod naslednjimi pogoji:
Pod 1: visoka strokovna izobrazba lesne ali druge ustrezne smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del ali z delom pridobljene delovne izkušnje za opravljanje teh del,
Pod 2, 3: visoka strokovna izobrazba lesne smeri, 4 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del,
Pod 4, 5: visoka strokovna izobrazba lesne smeri, 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
Pod 6, 7, 8, 9: višja šola lesne smeri, 4 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
Kandidati morajo poleg navedenih izpolnjevati še naslednja pogoja:
' — da imajo z delom dokazane organizacijske in vodstvene sposobnosti
— da imajo primerne moralno-politične kvalitete Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: „Novoles”, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža, s pripisom: „Za razpisno komisijo tozd TDP”.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
novoles
„NOVOLES”, lesni komibnat Novo mesto—Straža, n.sol.o. tozd blagovni promet, Novo mesto
Delavski svet tozd blagovni promet
razpisuje	^
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — direktorja tozd
pod naslednjimi pogoji:
1. visoka strokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del,
2. organizacijske in vodstvene sposobnosti,
3. moralno-politične kvalitete,
Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:. „NOVOLES”, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža, s pripisom: „Za razpisno komisijo tozd BLP".
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog.
— —    ■'  ::  —
SVET Delavcev in kmetov TOK Gozdarstvo Sevnica
objavlja
po 15. členu pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
revirnega gozdarja za Kooperacijsko enoto Senovo
Pogoj: srednja gozdarska šola, opravljen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj v neposredni proizvodnji. Zaželeno je, da ima stanovanje neposredno v revirju ali vsaj na področju KE Senovo, za katerega je prosto delovno mesto razpisano.
Pisne prijave je treba poslati v 8 dneh po objavi na naslov:
Gozdno gospodarstvo Brežice,
TOK Gozdarstvo Sevnica,	,
Savska 24,
68290 Sevnica.
Prijavi je potrebno priložiti listine o tem da kandidat izpolnjuje pogoje, ki so napisani v oglasu. Kandidate bomo izbrali v 15 dneh po končanem oglasu.
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti Skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti Krško
RAZPISUJE prosta dela in naloge
1) računovodje
2) administratorja II
Obe delovni razmerji bomo sklenili za nedoločen čas, poseben pogoj pa je:
Pod 1: 90-dnevno poskusno delo Pod 2: 30-dnevno poskusno delo Drugi pogoji:
Pod 1: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri s tremi oz. petimi leti delovne prakse pri računovodskih poslih
Pod 2: končana 2-letna administrativna šola in najmanj eno leto delovne prakse na podobnem delovnem mestu. Kandidati naj pismene prijave s priloženo dokumentacijo pošljejo komisiji za delovna razmerja delovne skupnosti SSSSIS Krško, Cesta krških žrtev 63, Krško, v osmih dneh po objavi.
Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem razpisu.
205/12—84
Republtiki sekretariat za
pravosodje in upravo Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni
objavlja dela in naloge
1. vodje izmene obsojencev v kotlarni
2. strojepiske (nadomeščanje delavke med bolezensko odsotnostjo)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1: da imajo srednjo tehnično izobrazbo (3 leta) kovinarske smeri ali za vzdrževanje vodovodnih napeljav, izpit za kurjača visokotlačnih parnih kotlov in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 2: da imajo srednjo izobrazbo (3 leta) administrativne smeri in 6 mesecev ustreznih delovih izkušenj.
Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralno-politične lastnosti, znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati j bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in intervjujem.
Za„dela in naloge pod 1 bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in povečano zavarovalno dobo 12/16 mesecev. Pod 2 je delovno razmerje za določen čas do vrnitve obolele delavke. Kandidatom nudimo po dogovoru samsko ali	!
družinsko stanovanje.
Prijave z življenjepisi in dokazili pošljite na naslov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 Mirna, v osmih dneh po objavi.	i
206/12—84 j'
„lskra — IEZE Tozd Keramični kondenzatorji Žužemberk
razpisuje javno licitacijo
za prodajo:
— avtomobila IMV 1600 R, letnik izdelave 1975 (vozilo je karambolirano). Začetna cena avtomobila je 25.000.- din.
— komplet pogonskega mostu za Z-640 A6. Začetna cena je 20.000.- din.
Licitacija bo v torek, dne 27. 3.1984, ob 10. uri v prostorih temeljne organizacije. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Kupnino plača kupec v celoti ob prevzemu. V prodajno ceno ni vračunan prometni davek in stroški prepisa, ki jih plača kupec.
Vozilo in pogonski most si lahko ogledate 27.3.1984 od 9. ure dalje v prostorih temeljne organizacije. Pojasnila po telefonu št. 068-84-115 (int. 16).
Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Novo mesto, Glavni trg 23,
objavlja
javno licitacijo,
ki bo dne 26. 3.1984 v prostorih podružnice ob 13. uri za družbeni in ob 14,30 za zasebni sektor.
Prodali bomo:
kombi Zastava 430 K, letnik 1978, začetna cena 80.000,00 din.
Ogled vozila je možen isti dan eno uro pred licitacijo. V ceni ni vračunan davek na promet proizvodov, ki ga po javni dražbi plača na izlicitirano ceno kupec, kolikor ne predloži ustreznega potrdila.
218/12-84
Občina Ribnica odločno v bitko za ekonomsko stabilizacijo, za lepšo in varnejšo prihodnost
26. marec 1943 je zapisan v zgodovino narodnoosvobodilnega boja Slovenskega ljudstva. Zgodovinski dan 26. marec je občina Ribnica sprejela za svoj praznik.
V teh dneh mineva 41 let, odkar so štiri slovenske partizanske brigade v ofenzivnih bojih zasedle vasi pod Veliko goro in z boji okrog Ribnice začele potiskati sovražnika v utrjene postojanke in ogrožati posadko tudi v Ribnici. Po tridnevnih ofenzivnih bojih v Ribniški dolini je bila 26. marca 1943 v Veliki gori v Jelenovem žlebu izbojevana velika zmaga nad fašističnim bataljonom. Po tej zmagi partizanskih brigad si sovražnik ni mogel več opomoči, zavedel se je, da v tej deželi in temu ljudstvu ne bo nikoli gospodar.
Ob zgodovinskih dogodkih in ob obletnicah, posebno ob praznikih, se pogosto vračamo s spomini na revolucionarna leta naših narodov, kjer se je v narodnoosvobodilni borbi sprostila velikanska sila, moč in sposobnost do tedaj tlačene-
ga in izkoriščanega slovenskega naroda, kmeta, delavca in delovne inteligence, ko je delavec, kmet ali uslužbenec postal borec, mitraljezec, komandir, komisar ali komandant in komisar bataljonov in brigad, ko so se narodi Jugoslavije z orožjem v roki postavili po robu fašistični in nacistični sili, ki je pregazila Evropo. Žrtve v tem neenakem boju za svobodo so bile težke. Samo občina Ribnica je dala nad 600 padlih borcev in žrtev fašizma. Prizorišča bojev in žrtev so bile vasi in gozdovi Velike gore, ki so danes postali zakladnica pom-, nikov na dogodke iz revolucionarne preteklosti, ki govorijo o zmagah, o padlih v bojih in žrtvah fašističnega nasilja.
Sočasno z občinskim praznikom bomo letos počastili tudi spomin na padle borce partizane, na tragedijo tretjega bataljona 9. SNOU brigade v Makošah, KS Dolenja vas, kjer je 25. marca 1944 padlo zaradi izdajstva 15 borcev, bilo več ranjenih in 65 ujetih. To je bila boleča tragedija.
Iz tega revolucionarnega obdobja črpamo za današnji čas moč in vztrajnost, kar danes še kako potrebujemo v težkih gospodarskih razmerah.
Tudi sedanjost in naša bodočnost je odvisna od nas samih, od našega ravnanja. Nihče nima pravice odločati namesto delavcev in kmetov, nikogar ne sme biti, da bi si lastil pravico brez dolžnosti ali prihodnosti brez dela. Našo skupnost gradijo ljudje, ki morajo poznati preteklost in znati ustvarjati sedanjost in s tem tudi prihodnost kot nekaj današnjega in svojega. Do tu smo prišli in sajno od tu je mogoče naprej. Čas ne miruje in sleherni dan, ki nekoristno mine, se ne da nadoknaditi in težko tudi dohiteti.
V preteklem letu, letu izvajanja ukrepov ekonomske sta-bilizacije, se ne moremo pohvaliti z novimi investicijami, kar je sicer v duhu stabilizacije. Podana pa je splošna ocena, da so globalni pokazatelji uspešnosti našega gospodarstva v preteklem letu relativno ugodni, kar je rezultat zdravih razvojnih konceptov ribniškega gospodarstva, ki je ponovno sprejet v sedanjem srednjeročnem planu občine.
Razvojni koncept usmerjenosti ribniškega gospodarstva sloni na domačih surovinah, hitrejši rasti produktivnosti v industriji, kmetijstvu in drobnem gospodarstvu, izvozu in hitrejši rasti reprodukcijske in plačilne sposobnosti. To so velike obveznosti, sprejeli smo jih odgovorno, zavedajoč se vseh posledic, ki bi sledile ob neizpolnjenih in prizadele naše gospodarstvo, družbene dejavnosti in slehernega občana, posredno ali neposredno.
Občinski praznik bo hkrati manifestacija za mobilizacijo naših sil, volje in enotnosti, da bomo pripravljeni sprejeti in izvesti več in težje naloge, kot so bile v letu 1983.
STANKO RUS, predsednik občinske skupščine RIBNICA
*	*
5	*
.
J	:
OB PRAZNIKU OBČINE RIBNICA ČESTITA JO OBČA NOM:
—Občinska konferenca SZDL —Občinska konferenca ZSMS —Občinska	konfere
—Občinski sindikalni svet -Občinski odbor ZZB NOV —Skupščina občine Ribnica
it
★
it
•Ar
★
Ar
t
★
it
it
'Ar
★
it.
★
inles
industrija stavbnega pohištva
61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija
telefon:(061) 861-411
inovak okna
kombivak okna okna s polkni
gibljiva polkna
notranja vrata
vhodna vrata garažna vrata
lamelirani profili lamelirane plošče
0
Občanom občine Ribnica čestitamo za praznik občine 26. marec
PRAZNIK OBČINE RIBNICA • PRAZNIK OBČINE RIBNICA
Zveza	Obrtno združenje
obrtnih	61310 Ribnica
združenj	Vrvarska 3
Sloveni)e	Tel. 061/861-556
Za praznik občine Ribnica čestitamo poslovnim prijateljem in občanom
©
p. o., rlbnica, laikova 15
Članom	zadruge,
drugim občanom čestitamo za praznik občine Ribnica
Industrija termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike p. o., 61310 Ribnica, šeškova 17 proizvodni program:
• trajnožarni štedilniki Kiippersbusch
• toplovodni kotli
• baterijske cisterne za kurilno olje
• žične in plastične tkanine
• konfekcioniranje žičnih tkanin
INTEGRAL
DO EUROTRANS
61310 RIBNICA
OB PRAZNIKU OBČINE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POŠLO	VNIM	P
TER JIM	ŽELIMO
DELO VNIH USPEHO
-...■>«*« V" ’ «
PRAZNIK OBČINE Rl
PRAZNIK
RIBNICA
_LJ
mercator rožnik
ljubljana n.»uh.Ot
TOZD JELKA
ribnica
61310 Ribnica
Mercator
Občanom občine Ribnica čestitamo za praznik občine 26. marec
DCNIT
TOZD PLETJLNICA SOD RAŽI GA
PROIZVODNI PROGRAM:
—izdelovanje žičnih in plastičnih mrež
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OPČINE RIBNICA
SUKNO
TOZD TEKSTILNA TOVARNA SUKNO JURJEVIČA
INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV ZAPUŽE
M
ŽELEZNIŠKA POSTAJA: LESCE-BLED — TEL. RADOVLJICA 75-550 TELEGRAM-SUKNO ZAPUŽE — TEKOČI RAČUN PRI SDK RADOVLJICA 51540-601-11854 —
64275 BEGUNJE
Občanom občine Ribnica čestitamo za praznik občine
T
Novi poslovni prostori Kompas Hertz Rent a-car v Novem mestu, Novi trg 6 (Nova občinska zgradba), (Foto: Branko Babič)
KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto
©
Obiščite nas na sejmu ALPE — ADRIA v Ljubljani od 19. do 25. 03. 1984.
DVORANO UREJAJO
ČRNI POTOK PRI KOČEVJU — Mladina in predvsem starejši občani Črnega potoka in Zajčjega polja so v glavnem dokončali prenavljanje kulturne dvorane. Postavili so nov oder. • obili strop, namestili nove luči, zavese in vrata itd. Vse to so opravili s prostovoljnim delom. Tudi nekaj materiala so prispevali občani, nekaj krajevna skupnost, kulturna skupnost Kočevje pa jim je plačala zavese. Del pa še niso povsem končali, popravili bodo ostrešje, v načrtu imajo nakup ali pa izdelavo omare oz. vitrine, kjer bodo razstavili svoje pokale in priznanja.
^ Ljubečna Celje
izotal
termoizolacijski pod
Ril
Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve Tel. (063) 25 800
želitesvo|I** sklada-
naročite —*-DOLENJSKI UST
emona globtour
turistična agencija
novo mesto in
vabita na
orenaturl/l
puln
ZABA VNI VEČ
v soboto 24. marca 1984 ob 20.30 uri v restavraciji MOTELA OTOČEC
Igral bo ansambel NEVERA s pevcem Mirkom Cetinskim, modna revija trikotaže Arena, zabavne igre z atraktivnimi nagradami.
REZERVACIJE SPREJEMA NOVO MESTO, CESTA KOMANDANTA STANETA 19, TELEFONI: (068) 25-125, 25-789
NARAVA VABI!
in se prebuja. Prav zato smo v Metalki v Blagovnicah v Ljubljani in Mariboru, v prodajalnah v Domžalah, Kamniku, Metliki in Ptuju pripravili še posebej bogato izbiro orodja, strojev, opreme In vseh pripomočkov za vrtičkarje in kmetovalce, sadjarje, vrtnarje, vinogradnike. Za vse, ki si urejate vrt, opremljate svoj zeleni kotiček, je Metalka pravi kraj za nakup. V Metalki vas pričakujemo!
(jjj) metalka
M--;>i|HH|| .< U>
IZPOSOJAMO OSEBNA IN TOVORNA VOZILA:
— Renault
— Volksvvagen
— Zastava
— Fiat
— Opel
— Mercedes
— Izposojamo tudi letala, plovila in kamping prikolice IMV ADRIA.
!
Va
CENE IZ LETA 1983!
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Herbz
= Novo mesto, Novi trg 6, telefon: (068) 23-937,1 =telex: YU KOMNOV 35811
SMUČARSKI SKOKI V PLANICI
24. In 25. marca bo v Planici 5. finale svetovnega pokala v smučarskih skokih na 70- in 90-metrski skakalnici.
Startne številke za trening bodo izžrebali že 22. marca. Trening pa
bo naslednjega dne na obeh skakalnicah: dopoldne na 70-metrski, popoldne na 90-metrski.
Tekmovanje na 70-metrski skakalnici bo v soboto, 24. marca, na 90-metrski pa naslednji dan v nedeljo, 25. marca. Obe skakalni prireditvi se bosta pričeli ob tri četrt na deset dopoldne.
NAGRADA V LESKOVEC
MARTIN F RANKOVIČ iz Leskovca je imel med reševalci nagradne pustne križanke največ sreče, žreb ga je nagradil z lepo knjižno nagrado. Poslali smo mu avtobiografijo slovitega pianista Arthurja Ru-binsteina »Mojih mnogo let", ki je v slovenskem prevodu izšla v dveh knjigah. Prijetno branje! Za ostale velja kot doslej: rešite križanko in jo pošljite na naslov; Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA Nagrajenca žrebamo vsak teden!
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
i
<r
Včasih delo hudobije v čisti luči jasno sije.
F. LEVSTIK Vsaki revoluciji grozita dve nevarnosti: nevarnost kontrarevolucije in nevarnost prevlade lastne birokracije.
J. BILIČ
Prave umetnosti ne more nihče ignorirati.
I. POGORELIČ
				DL	BODALCE	POOPIS Z ZNAČKO	GL MESTO GRČIJE	PLESEN NA VINU	OL	r— GAOOLINIJ	DRŽAVA V ZDA	JAP. LUKA NA HOKAIDl	r— TAJSKA REKA
				SPAČEK				•	ŠKRAT				
				0CE					OTROČIČEK/ POLITIČNI UMOR				%
K llwl v		[»V		PEVKA K0-HONT						TUR JEZERO/ IZTERJEVALEC			
				INOUSTR. RASTUNA/ VEČANJE				PAPEŽEVA KRONA/ETI. KNEZ					
: #	A v '			►									
DL	SREDOZE M. RASTUNA	NOSNIK	ATMOSFER/ ABSOLUT. TLAKA/2. IME				oomZjme/ RISAR ZEMLJE- VIDOV					M. GUS	HLEV
INDIJSKI □R0BI2					STARA PRESTOL BABILONIJE	PRITOK IL-MENSKEGA JEZERA/AN. KONSERVA					TONE SLODNJAK/ DOLENJ. REKA		
VRSTA SKLADBE								VZ0R2NE2/ TUJE l IME					
N0RD. BOŽANSTVA				IZDELO- VALNO KOPIT									
KING COLE				DR. BOG VOJNE					NACIONALN KOMITE OSVOB. JUGOSLAVI.				
POD				VOZ S PLOHOM					PRITOK DRINE				
Bionika razbija gluhoto
Slušna naprava, ki povezuje elektroniko z naravnim organom — Računalnik dela za možgane
Ljudstvo, ki je ušlo zgodovini
Francoski antropolog Peissel trdi, da je malo ljudstvo na severu Indije ostanek starodavnih Arijcev — Kaj je hotel Hitler — Umazanci
Globoko v visokogorskem svetu Malega Tibeta, kot pravijo višavju Dansar v Himalaji na meji med Indijo in Pakistanom, živi starodavno pleme Minaro, ki zbuja veliko zanimanje antropologov in zgodovinarjev. Območje je zaradi vojaškfh razlogov zaprto za vse obiskovalce, zato seje o Mina-rih več govorilo, kot vedelo. Poslej ima znanost v rokah nekaj več dejstev o tem malem ljudstvu. Francoski antropolog Michel Peissel se je pred dvema letoma preoblekel v kašmirskega kmeta in se pretihotapil do Minarov. Tako je lahko proučil njihovo edinstveno kulturo.
Strokovnjaki vse do zdaj niso vedeli, kdo so pripadniki tega starega, a maloštevilnega ljudstva. Po nekaterih teorijah naj bi bili potomci dela vojske Aleksandra Velikega, po drugih-pa ostanek ljudstva Dardov, o katerem govore starogrške kronike. Mina-ri imajo namreč za razliko od vseh ljudstev v tem delu sveta zelo evropski videz obraza in presenetljivo svetlo polt. Nekateri antropologi so zaradi tega mnenja, da to malo ljudstvo, ki šteje danes vsega okoli 800 pripadnikov, predstavlja rasno najbolj čist ostanek Arijcev, legendarnega ljudstva, ki naj bi prineslo kulturo v dolino Inda z evropskega severa.
Za Minare so se zanimali že nacistični strokovnjaki za rase. Leta 1938 je Hitler poslal enega od svojih strokovnjakov na ogled tega ljudstva, saj je imel narejen načrt, da bi v Himalajo poslal nekaj svetlolasih Nemk, ki bi zanosile z domnevnimi edinimi pravimi Arijci. Načrta ni izpolnil.
Antropolog Peissel je po svojih polletnih raziskavah prepričan, da gre res za Arijce, vendar pa je njegovo poročilo takšno, da ni v skladu s tradicionalnimi pogledi na ..gosposko arijsko raso". Za Peissla so Minari „živ muzej življenja iz kamene dobe”. Žive v preprostih kočah, grade velike družinske kamnite spomenike in se preživljajo z lovom na divje koze, rejo ovac in koz ter s primitivnim poljedelstvom, predvsem nabiranjem sadežev, pridobivanjem vina iz njih in s pridelovanjem nekaj malega žita.
Čeprav belobradi moški vodijo posamezne obrede, pa so dejansko na čelu družbe ženske, poročene ženske imajo več mož, javno jih kregajo in sploh je očitna prevlada žensk. Tudi v njihovih mitoloških predstavah prcvladu-1 jejo boginje s poglavitno boginjo plodnosti in usode na čelu.
Zanivimo je, da Minari ne častijo krav, kot jih številna indijska ljudstva, celo gnusijo še jim in se jih nit' dotakniti nočejo, kaj šele, da bi jih redili. Ne dotaknejo se tudi posod, ki jih uporabljajo .nečisti” ljudje, to so nosečnice, porodnice, ženske v času menstruacije in pari po spolni združitvi.
Evolucija je stvar psihičnega značaja. P. T. CHARDIN
Za evropske pojme pa so nečisti kar vsi Minari, saj se nikdar ne umivajo z vodo, le občasno se očistijo z dimom brinovega lesa. Njihovi sosedje jim torej kar upravičeno pravijo ..najbolj umazani ljudje na svetu”.
Jezik, ki ga govore, spada v arhaično indijsko-arijsko skupino šina. Veliko besed iz tega jezika spominja na zahodnoevropske jezike. Vrata (door) so darr, čas (time) je tem, roka (hand) je hat. Za Peissla ta jezikovna sorodnost potrjuje njegovo domnevo, da so Minari res potomci Arijcev.
Na vprašanje, kako so se ohranili do današnjih dni skoraj nedotaknjeni, fracoskt antropolog odgovarja, da predvsem zaradi tega, ker živijo v odmaknjenih in težko dostopnih predelih. Precejšnjo vlogo pa je odigrala tudi njihova vase zaprta kultura in neodvisnost v gospodarskem pomenu. Medtem ko so mongolski osvajalci pospravili mnoga ljudstva, pa so se Minari obdržali zase kot samosvoj kulturni otok na Tibetu.
Pol leta, kolikor je Peissel preživel pri starodavnem plemenu, je premalo ža natančnejše poznavanje tega zanimivega ljudstva. Potrebne bodo še dodatne antropološke in druge raziskave, da bo podoba o Minarih popolnejša. In
prej ko bodo strokovnjaki opravili to nalogo, bolje bo, saj so Minari obsojeni na propad, kot je na
propad obsojena vsaka primitivna, majhna skupnost v današnjem svetu. Indijska vlada se je odločila, da te zaostale kraje odpre svetu. V načrtu so gradnje cest, ki bodo odprle naravne meje in odmaknjene kraje približale drugim. To je napredek za ta zaostala območja, a za samobitnost Minarov najverjetneje konec.
Peisslovo ilegalno bivanje med Minari je bilo torej zelo koristno in plodno. Spoznavanje takšnih ljudstev je za razumevanje zgodovine človeštva in silnic, ki odločilno vplivajo na človekov položaj v svetu, nedvomno pomembno.
Omenimi naj še, daje Peissel v odmaknjenih goratih krajih našel ključ do rešitve starodavne uganke, ki že precej časa bega zgodovinarje in druge strokovnjake. Grški zgodoyinar Herodot je pred več Jcot 2.000 letijsisal o vrsti gigantskih mravelj, .večjih kot -lisice, čeprav manjših kot psi", ki da žive na severu Indije v zlatono-snih tleh. Peissel je od Minarov zvedel, da so njihovi davni predniki nabirali zlata zrnca v luknjah, ki jih po planinah kopljejo svizci. Latinski izraz zanje je Marmota himalayanus. Peissel domneva, da je prišlo do etimoloških pomot pri prepisovanju Herodota. Po grško se mravljam pravi murmeks. Podobnost besed je res precejšnja.
MiM (Vir: Time)
Najdražji as
Če komu od naših državljanov vre kri ob vesteh, kakšne bajne denarce dobivajo naši nogometaši za prestope iz kluba v klub, medtem ko tisti, ki marljivo dela z rokami (ne z nogami), še zdaleč ne more ujeti teh naših denarnih zvezd, naj se ne žre preveč nad takšnimi krivicami, saj so drugod po svetu še večje.
Nedolgo tega je svet obšla vest, da so v Los Angelesu podpisali pogodbo, s katero je dobil 22-letni igralec ameriškega nogometa — igra je zelo podobna evropskemu ragbiju — Steve Young rekordno vsoto denarja in postal najbolj plačani športnik doslej. Odličnemu igralcu bo neki profesionalni klub iz Los Angelesa za igranje izplačal fantastičnih 40 milijonov do. larjev (blizu 5 milijard dinarjev). 2,2 milijona dolarjev je dobil ob podpisu pogodbe, ostalo pa bo prejemal več let kot plačo.
Jasno je torej, kaj svet najbolj ceni. Zabavo! Tisti velika-ni duha, ki so s svojimi umetniškimi in znanstvenimi deli obogatili vse človeštvo za cela stoletja, ne morejo stopiti ob. bok človeku, ki se bo podil za jajčasto žogo po igrišču...
Za tiste, ki jim je bolezen tako poškodovala sluh, da si niti z najrazličnejšimi običajnimi slušnimi napravami ne morejo pomagati, prihaja zanimiva vest: tvrdka Kolff Medical (znana je predvsem po tem, daje izdelala umetnosrce za Clarka) je izdelala bionično uho, se pravi elektronsko napravo, ki se z naravnim organom poveže v učinkovito celoto.
Najnovejši in najsodobnejši slušni pripomoček so preskušali od leta 1977 in dosegli tolišno izpopolnitev, da bodo letos začeli z vsajanjem teh naprav bolnikom.
Gre za kirurški postopek, s katerim namestijo v notranje uho, natančneje v polža, šest elektrod in dve v okolno tkivo, nato pa elektrode povežejo s plastično vtičnico na kosti v zaušesnem predelu lobanje, V to vtičnico glušec vtakne kabel, ki je povezan z mikroračunalnikom, ki ga lahko nosi za pasom ali kako drugače, saj ni večji od majhnih prenosnih kasetofonov. Računalniček je povezan še s polkrožnim mikrofonom, ki se zatakne za uhelj. Mikrofon lovi glas, računalnik ga ustrezno predela v električne impulze, ki jih pošilja v notranje uho, kjer elektrode vzburijo posamezne dele sicer nedelujočega slušnega organa, nakar potujejo ustrezni signali po slušnem živcu v možgane — in glušec ponovno sliši!
»Poslušni” telefoni
Namesto številk le glas
Z razvojem računalniške tehnologije prepoznavanja človeških glasov so proizvajalci telefonskih aparatov prišli do tega, da so letos ponudili na tržišču prve telefone, na katerih ni potrebno vrteti številčnice ali pritiskati na gumbe. Dovolj je, da lastnik aparata pove izbrano besedo in telefonska zveza je vzpostavljena.
Domači telefon je tako mogoče programirati za nekaj deset in pri nekaterih tudi do sto ključnih besed. Naprava potem, ko lastnik izgovori določeno besedo (ime, priimek, naziv kraja ali kakšnega predmeta, kakor pač uredi svoj telefonski ključ), sama pokliče pravo številko. Za številke, ki jih ni v programu, je pač treba vrteti številčnico ali pritiskati na gumbe, toda številčnico je mogoče izključiti.
Prednost ali pa pomanjkljivost ..poslušnih” telefonov je ta, da uboga le glas lastnika oziroma svojega programerja. Osebni telefoni so tako obvarovani pred zlorabo. Kjer je več uporabnikov istega telefonskega aparata, pa lahko pride do zapletov.
Zanimanje za ..poslušne" telefone je precejšnje.
Lepota je korenina večnosti.
M. UNAMUNO
Kultura ni odvečno razkošje presitih, ampak potreba, s katero človek ohranja svojo človeškost, ki je podlaga družbe.
P. BIBIČ
Doslej so pri poskusih upora bljali velik računalnik, ki ga gluh niso mogli nositi s seboj. Sele k' so ustrezno programirali, so lahk< prešli na mikroračunalnik, primere za prenašanje.
Res je, da je mogoče z bioni čnim ušesom poslušati le omejeno a dosežek elektronikov in medi cincev je vseeno čudovit. Ljudje ki bi bili sicer do smrti obsojeni n. popolno gluhoto, s pomočjo naj novejšega dosežka znanosti lahke poslušajo in se pogovarjajo z ljud mi ter si tako odpirajo svoj iz gubljeni prostor v družbi.
Zaradi zapletenega procesa de lovanja bioničnega ušesa je mo goče z njim poslušati le en glas Tako lahko gluhi posluša same enega sogovornika istočasno. Zanimivo je, da dobro sliši posamezen instrument, medtem ko mi je večinstrumentalna glasba ne dostopna. Da bi lahko poslušal simfonični orkester, bi seveda potreboval mnogo bolj izpopolnjeno napravo, kakršne pa danes še ni mogoče' izdelati.
MiM (Vir: Time)
»Družinske” slike z ultra zvokom !
Pregledi zarodka z ul- j tra zvokom le, če je ______________treba____________
Zdravniki že 20 let uporabljajo ultra zvok za nadzor In | opazovanje razvoja človeškega j zarodka v materinem telesu. S S pomočjo ultra zvoka ugotove ! velikost, starost, položaj in tudi • spol še nerojenega otroka^ vidijo pa tudi, če ima zarodek j kakšno hudo telesno napako ali j močno okvarjen telesni organ. Torej gre za zares koristno iznajdbo. Še toliko bolj, ker so zd- j ravniki menili, daje preiskava z ■ ultra zvokom popolnoma neškodljiva.
Strokovjijaki ameriškega na- . rodnega inštituta za zdravje pa so pred kratkim objavili sporočilo, da uporaba ultra zvoka ni povsem neškodljiva in da jo priporočajo za pregled zarodka le, kadar je medicinsko zares upravičena. Direktnih dokazov o škodljivosti takšnih pregledov za zarodek in mater zdravniki nimajo, vendar pa raziskave na poskusnih živalih opozarjajo, da prevelika količina ultra zvokov lahko poškoduje samozaščitni sistem, povzroči kromosomske poškodbe in zavrne rast zarodka.
Takšne laboratorijske ugotovitve zadoščajo za opozorilo. V ZDA so namreč zlorabljali ultrazvočne preglede. Starši so z , njimi odkrivali otrokov spol, dali so si narediti ..družinske" posnetke še nerojenega otroka. | Poslej bo ultra zvok služil le za upravičene potrebe zdravnikov, ne pa za afnarije.
Janez Trdina
Črtice in povesti iz n
KMEČKI IN BERAŠKI ZAKONI
%
To se ve, da je pripomoglo ne samo zaupanje, ki ga je dobila do mene, ampak precej tudi dobro in močno vino, ki ga nam je neutrudno donašal naš dobrovoljni krčmar, kakor sem povedal jaz svoji sosedi vse, kar sem mislil in znal, dajo more le količkaj zanimati, prav tako na vsa usta jame sčasoma razkladati ona meni vse svoje razmere, zgodbe, skrivnosti in bridkosti. Tako besednih žensk, kot so naše Slovenke, se nahaja dosti tudi v drugih narodih, gotovo pa v nobenem ne tako odkritosrčnih in takih — a to ni dobra lastnost —, ki bi človeku tako hitro verjele in mu po kratkem poznanju na vsa usta naznanile vse bolečine svoje duše, vse tajne rane svojega srca. Brez strahu in sramu toži bolnik vse svoje nadlogezdravniku, ker se nadeja, da prejme za to odkritosrčnost dragoceno povračilo — preljubo zdravje.
Tako zaupno in natančno mi je popisala tudi duševna bolnica Franica tožno zgodovino svojega zakona, kakor da pričakuje od mene pomoč in rešitev iz obupnega stanja. Mislil sem sam v sebi: Zastonj ti je vse tvoje govorjenje. Namerila si se na slabega zdravnika. Lek za take bolezni je redek,
trpina utolazi nekatere krati čas še večkrat pa „šest dilj in diljic dvoje". Zrl sem ji žalostno v bledi obraz, ona vame pa smehljaje se zadovoljno, kakor da sedi poleg ljubega.
Najprej mi je priznala, da govore ljudje resnico: pri možu in pri Šalčevih ljudeh sploh se ji zdi grozno žalostno in pusto. Neprijetno mi je bilo poslušati to zakonsko revo, zato sem zasukal pomenek nekoliko drugam s prošnjo, naj pove rajši to, kako se je hotela možiti in kaj jo je zoper njeno voljo moglo v ta stan prisiliti.
Franica pravi: »Povedala bom vse; ne vem, zakaj mi ni mogoče, da bi vam kaj zamolčala, beseda mora na dan, ni drugače. Videli boste, da me ni silil nihče, da sem se možila, marveč rada, in še kako! Le čudite se,
le — saj se čtldim tudi jaz; samo to vas prosim, da me ne bodete zasmehovali in zaničevali zaradi te moje odkritosti. Oh, kako vpijejo ti pijani dedci. Pomaknite se malo bliže k meni, da me boste laglje razumeli in ne bi slišal najinega pogovora kdo drug.
Vidite, doma smo res imeli vsega dosti, le z mačeho se je prebilo grozno težko. Nagajala mi je, oh, vem, da vsak dan večkostokrat. Videlasem, da bi se me bila na vso moč rada znebila. Snubači so prišli k nam že dostikrat, ali že zato nisem marala zanje, ker so kazali tako očitno, da jim diši najbolj moja dota. Letos po novem letu pride tudi Šalčev, toda ne Urban, ampak njegov brat Francelj, saj vem, da ga poznate. Urban bi se bil preveč sramoval, če bi bila rekla, da ga nečem, zato je poslal namesto sebe Franceljna. Pa tudi Šalecsi je morda mislil, naj greta,
* I
s
Urban bo molčal in v tla gledal in pot bo zastonj. Ker | Franceljna poznate, kajne, mi lahko verjamete, da je £ za snubača ves tako ustvarjen, kakor morebiti noben I fant od izvira Krke pa dol v celi dolini noter do Save. Z k vozom je ostal prvi dan v krčmi in ga tadan ni bilo nič J k nam. Prav počasi se je bližal mojemu očetu in še | zdaj ne vem, kje in kako sta se prvikrat ujela in začela 5 pomenek. Zvečer mi reko tata: .Franica, prišel je nov snubič; čas je, zgrabiti; vse, kar sem zvedel od njega, mi je, seve, če je res, tako povšeči, kakor še nikoli ne do sedaj. Notranji glas mi pravi, da se to pot ne bi kesala, če pojdeš., Tudi mačeho je moral zasačiti Francelj za kakim oglom. Spravil jo je tako popolnoma na svojo plat, da ga ni mogla proti meni prehvaliti. Kar venomer je govorila: .O, Francelj že, Francelj! To je snubač nad vse druge snubače! Srce se kar smeje, če ga človek le pogleda! In če je brat ( tako postaven in zastaven, tudi ženin ne more biti > dosti drugačen., Jaz pa se nisem menila za take besede, ker meje bilo možakov sram, in lahko trdim z dobro vestjo, da nisem imela nikoli nobene ljubezni z njimi. So me svarili preveč gospod Jožef — oh, to so pošten starček! Gospod Jožef, veste, so bili moj spovednik in so me učili tako prijazno, oh, in tako lepo, da jim ostanem vse večne čase hvaležna za to. Obvarovali so me fantovske zapeljivosti pa mi dajali pametne svete, kako naj živim z mačeho. Kakor sem že povedala, me je ta žena strašno zaničevala in dražila, jaz pa sem trpela vse z voljo; včasi sem molčala, včasi pa tudi odgovarjala njenim hudobnim besedam z mirno in krotko besedo.
POTA IN SlUt
Eden pazil, trije pa kradli
Zanimiva taktika žeparjev na novomeški avtobusni postaji — Leto in dva meseca zapora za Ljubomira Stošiča — Kako so odvračali pozornost „žrtve”
NOVO MESTO — Gneča in včasih prava zmeda na novomeški avtobusni postaji gresta seveda zelo na roko spretnim zmikavtom in žeparjem, ki, vsaj po prijavah tatvin občanov, to s pridom izkoriščajo. Prav zategadelj je primer zmikavta z novomeške avtobusne postaje, ki je te dni stopil pred sodnike, toliko bolj zanimiv.
poročajo
Lanskega novembra se je 26-letnemu Ljubomiru Stošiču iz Gnji-lanov na Kosovu obetal donosen dan na avtobusni postaji v Novem mestu. Pravzaprav pa seje vse začelo zelo nenavadno. Stošič je sodnikom priznal.
TUDI VERIGA NI BILA OVIRA — 15. marca je Alojz Kobetič iz Kvasice ugotovil, da mu je nekdo s tovornjaka, ki je stal parkiran pred bencinsko črpalko na Vinici, odnesel rezervno kolo. Tat ni imel lahkega dela. Kolo je bilo namreč z verigo priklenjeno na vozilo, kar pa očitno ni bilo prevelika ovira. Viator je oškodovan za preko 20 tisočakov.
AVTO BREZ KOLESA — V petek zvečer je nekdo iz osebnega avtomobila Ane Barbo iz Lešnice, ki je stal na parkirišču pri TZ Krka v Ločni, odvil kolo in ga odnesel s seboj.
BENCIN IZHLAPEL — V noči na soboto je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Novomeščana Vlada Muhiča, ki je vozilo parkiral pred hišo v Lebanovi ulici. Neznanec je iz avtomobila iztočil 15 litrov bencina.
MLADOLETNIKA UKRADLA KOLO — V soboto zvečer je izpred doma upokojencev v Šentjerneju izginilo kolo z motorjem, last Matije Jana iz Mršeče vasi. Kolo so naslednjega dne našli v Mihovici in tudi ugotovili, da sta si ga sposodila dva mladoletnika.
CIKCAK PO KOČEVJU
NI DOBIL DENARJA — V noči od 14. na 15. marec je neznanec vlomil v bencinsko črpalko ob Ljubljanski cesti (desno v smeri Ljubljane) v Kočevju tako, da je razbil steklo na vhodnih vratih. Očitno pa ni potreboval bencina, ampak denar. Poskušal je namreč vlomiti v blagajno. Ves njegov trud pa je bil zaman, ker je slučajno prišel mimo uslužbenec črpalke. Nočni delavec seveda ni čakal, da bi črpalkar odprl blagajno.
ZANTMANJE ZA SMUČI — V Kočevju vedno več ljudi smuča. To se pozna tudi pri tatvinah. Na Turjaški 2 so B. V. 12. marca ukradli iz kleti tekaške smuči. To je že drugi primer kraje smuči v tej ulici, le da so prej ukradli alpske smuči, kar pomeni, da se tatovi ukvarjajo tako z alpskimi kot tudi s tekaškimi disciplinami.
PO DOLENJSKI DEŽELI
Člani novomeške lovske družine so pred dnevi ugotovili, da jim je nekdo z mrhovišča v Brezovi rebri odnesel mrhovino, ki sojo nastavi li za vabo medvedom. Slednji se neznanemu tatu iz srca zahvaljujejo.
• Albin Arkar iz Dešeče vasije prejšnji teden ugotovil, da sta mu zmanjkala 190- in 150-litrski kotel, ki ju je sicer uporabljal za napajanje živine. Storilcu so bojda že na sledi, ni pa še znano, ali je sled za kotli pripeljala do novomeške športne dvorane, kjer je potekala znamenita cvičkarija.
9 Iz skladišča IGM Strešnik so pred dnevi izginili aluminijasti modeli za izdelovanje strešne opeke. Tatovom le v informacijo, da se z modeli streha ne da prekriti, čeprav nekateri zlobneži dodajajo, da bi se morda obnesli bolje kot opeka.
9 In še ena tatinska! Nekdo je iz gradbišča pri Beltu v Črnomlju odnesel sod z 200 kilogrami bi-tumena. Zanesljivo ne gre tatu iskati med mušjekategorniki.
da je opazil, kako sta dva neznanca med vstopanjem v avtobus okradla nekega neznanca. Najprej je pričel vpiti nanju, potem pa se jima tudi sam predstavil kot žepar in dogovor je bil hitro sklenjen. Z Mehom in Senadom, tako naj bi se namreč imenovala neznanca, je odšel v hotel Metropol, kjer so se pogovorili o „delu". Za nameček se jim je pridružil še nek neznan vojak, ki je med njihovim .delom" stražil. In kako so potekale kraje?
Stošič je razložil, da sta neznanca med vstopanjem v avtobus vzela v precep osebo, izkazalo se je, da je šlo
ZARADI PRETEPA V PRIPOR
KRŠKO — V nedeljo okoli 21. ure so tamkajšnji miličniki pridržali do iztreznitve 23-letnega Bojana Radeja iz Kladja pri Blanci. Mladenič je namreč razgrajal vgostilni ErneTrpinc v Rožnem. Po prvem opozorilu miličnikov je lokal zapustil, vendar se je kasneje ponovno vrnil in pričel celo razbijati inventar. Da bo mera polna, je udaril še gostilničarko in kasneje njenega moža, ki seje vmešal v pretep.
PEKEL IN TRIJE RANJENI POD SMREKO
PEKEL — 15. marca so se pri podiranju smrek v gozdu pri Peklu poškodovali 72-letni Anton Gašperič, njegov 30-letni sin Anton in 26-letni Stane Černe, vsi iz Pekla. Do nesreče je prišlo, ko se je posekana smreka naslonila na drugo drevo, pri podžaga-nju le-tega pa se je sprostila in pod seboj pokopala omenjeno trojico. Zaradi hujših poškodb po glavi in hrbtenici sta Gašperiča ostala na zdravljenju v novomeški bolnišnici, medtem ko Černe na srečo ni dobil omembe vrednih poškodb.
Še miličnike je strah
Delo sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu ima odmev — Predlogi skupščini
SEVNICA — Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu te občine se lahko že vrsto let pohvali z razvejeno aktivnostjo. Na seji minuli teden so sicer obravnavali izhodišča letošnjega delovnega programa, vendar ga bodo sprejeli šele po pretresu z vsemi drugimi konec meseca.
Tako vprašanje so razne .črne točke" v prometu. Svet nima denarja, da
Utajenih 16 milijonov?
Vse kaže, da je znesek utajenih davčnih in drugih obveznosti zasebnega gostilničarja iz Brežic Žarka B. večji od prvotno omenjenih 10 ___________________milijonov	_________________
KRŠKO — Že prejšnji teden smo na kratko Dišali o tem, da so kriminalisti krške UNZ zaprli diskoteko v Cateških Toplicah, njenega lastnika, 33-letnega zasebnega gostilničarja iz Brežic Žarka B., pa priprli. Po prvih podatkih naj bi si Žarko B. z utajami davka in raznih drugih obveznosti v letih 1981,1982 in lani pridobil 10 milijonov dinarjev, vendar je ta številka, kot kažejo rezultati prvih preiskav, še precej višja. Po neuradnih podatkih naj bi Žarko B. namreč v naštetih treh letih z utajo davčnih in drugih obveznosti zatajil kar 16 milijonov din (milijardo in 600 milijonov starih dinarjev). Kako in na kak način, bomo poročali po prvih znanih rezultatih preiskave.	•<
jih bi odpravil, zgolj opozarjanje nanje pa je običajno brez odmeva. Kot novo tako nevarnost omenjajo most čez Sevničino v Šmarju po začeti rekonstrukciji Šmarske ceste. Dosti je bilo za večjo prometno varnost storjenega po šolah, še več sodelovanja pa si želijo s krajevnimi skupnostmi in tozdi. Pri pomoči šolarjem — mladim prometnikom so pomagali miličniki. Od teh si poslej skoraj nobeden ne upa več urejevati prometa v križiščih zaradi nevarnosti, da jih kdo tam ne povozi. V bodoče si bodo skušali pomagati s premičnim sema-forom.
V svetu menijo, da mora o prometu spregovoriti tudi občinska skupščina. To bi lahko storili ob obravnavi poročila postaje milice in sodnika za prekrške. Nekateri so bili razočarani zaradi slabše obiskanih predavanj o prometni varnosti v krajevnih skupnostih. V bodoče bodo te obravnave povezovali z nekaterimi drugimi zanimivimi vprašanji, da bo več odziva.
Sevničani so zadolženi za ustanovitev medobčinskega sveta za vzgojo in preventivo cestnega prometa v Posavju. Menijo, da bi bilo najprimerneje, če bi ta organ selili iz občine v občino, ko se izteče tretjina mandata, podobno, kol se je uveljavilo v svetu posavskih občin.
A. Ž.
Vnovčeval čeke brez kritja
2 leti in 3 mesece zapora za Novomeščana Antona Florjančiča — Skupaj dvignil _____prek 300.000 din brez kritja — Opozorilo banke ni zaleglo
NOVO MESTO — Izdaje nekritih čekov so zadnja leta vse bolj v modi, kar najbolje občutijo tudi sodniki, ki se domala vsak dan srečujejo s tovrstnimi kaznivimi dejanji. 30-letni Novomeščan Anton Florjančič, kije pred dnevi sedel na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča, je verjetno med tistimi, ki so z izdajami nekritih čekov največ zaslužili.
Obtožnica jc Florjančiču namreč očitala, da je kot lastnik žiro računa dvignil v Ljubljanski banki, Temeljna dolenjska banka Novo mesto, s
NAŠLI UKRADENI DENAR
BREŽICE — Tamkajšnjim miličnikom je 16. marca Anton Kopinč iz Malega Obreža prijavil, da mu je nekdo iz stanovanja ukradel preko 20.000 din. Takojšnja akcija miličnikov je kmalu rodila sadove. Žeok->li 17. ure so v Dobovi ustavili mladoletni T. N. iz okolice Bačke Topole in R. K. iz Čonoplja pri Soinboru in pri njiju našli še vseh 24 tisočakov.
tekočega računa kar 280.000 din, za katere pa ni imel kritja. Kot seje pokazalo na obravnavi, je Florjančič resnično pričakoval nakazilo večje vsote denarja na svoj žiro račun (283.563,80 din), vendar je to vsoto takoj dvignil. Ko pa je dobil iz banke obveslilo.da je omenjeni znesek prispel na žiro račun, je znesek 280.000 din dvignil še enkrat. Sodnikom je povedal, daje bil takrat v stiski z denarjem, saj ga je nujno potreboval za popravilo buldožerja, s katerim je delal kol zasebni obrtnik: Na banki so tako velik manko na Florjančičevem tekočem računu hitro odkrili, manjkajoči znesek pa zasegli z denarjem, ki je kasneje prihajal na njegov žiro račun. Hkrati so tudi Flo-
rjančiča obvestili, da so mu tekoči in žiro račun zaprli ter da mora takoj vrniti še neuporabljene biankete. Ta lega ni storil injezizdajonekritihčekov še nadaljeval.
Tako je v razmiku vsega dobrih dveh mesecev s temi čeki dvignil denar še osemkrat, zneski pa so se vrteli od 2 do 4 tisoč din. V škodo banke seje tako okoristil za nadaljnjih 25 tisočakov.
Senat sodišča je za omenjena kazniva dejanja obsodil Florjančiča na enotno kazen 2 leti in 3 mesece zapora, prav tako pa mora po sklepu sodišča vrnili Ljubljanski banki še neporavnanih 25,088,50 din. Sodišče je Florjančiču štelo v olajševalno okoliščino skrb za družino, v obtežilno pa pred-kaznovanost in to. da je s kaznivimi dejanji nadaljeval še po tem, koga je banka na njegovo početje že opozorila.
Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
za Slavko Kastelic, in s prerivanjem odvračala njeno pozornost. Stošiču ob vsem tem ni bilo posebej težko iz torbice zmakniti denarnice z dokumenti. Na podoben način sla bila ta dan oškodovana še Franc Škerbec in Štefan Metelki), le da je tokrat Stošič s prerivanjem odvračal pozornost obeh oškodovancev, kradel pa je nekdo drug.
Vsa trojica je potem skupaj odšla v sobo v Metropolu, ki jo je imel najeto eden od neznancev, kjer so pregledali plen in si ga razdelili. A Stošiča sta tedaj, koje odhajal izhotela, opazila miličnika in ga zaradi sumljivega vedenja pričela zasledovati. Ta seje zato pognal v beg, med katerim je pri pošti odvrgel denarnici v grmovje, vendar mu ni to prav nič pomagalo. Še isti dan se je znašel v priporu.
Sodišče je Ljubomira Stošiča obsodilo na leto in dva meseca zapora, poleg tega pa še na 4.000 din denarne kazni. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
Krivci so, tožnikov pa ni
Vsem znanim vzrokom prometnih nesreč se ob bok postavljajo tudi neurejene in nevzdrževane ceste — Kdo bo ukrepal zoper krivce?
Glavni krivci za lansko izredno veliko število smrtnih žrtev na dolenjskih cestah, kar 58, so znani: prevelika hitrost, nepravilno prehitevanje in alkohol, da ne naštevamo vseh. Toda iz leta v leto se prebija v ospredje spoznanje, da lahko vsem tem subjektivnim vzrokom 'prištejemo ob bok še najmanj toliko objektivnih. Vemo. da imamo slabe ceste, ne dovolj vzdrževane, pomanjkljivo prometno signalizacijo, neurejeno kontrolo vozil in voznikov, ki se uk varjajo z javnimi prevozi, pa vendar teh krivcev domala nikoli ne srečujemo na zatožnih klopeh naših sodišč.
Kje se zatika? Napake in pomanjkljivosti so namreč preveč očitne, da bi jih kar pozabili ali spregledali. Vsakodnevno so nam na očeh, še posebej mačehovski odnos do lokalnih cest in stranskih ulic. In reči je treba, da so delavci UNZ in člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Novo mesto nanje večkrat opozarjali, pošiljali obvestila pristojnim organom in organizacijam. Mar je res tako nemogoče prijaviti tožilcu delovno organizacijo, kateri je zaupana skrb za vzdrževanje cestnih površin in prometno signalizacijo, če ta ne opravlja svojega dela? Obvestila in razni apeli so danes pač očitno že preživela oblika trkanja na delovno zavest in dolžnost.
Kaj pomeni podatek, da so miličniki samo lani na dolenjskih cestah izločili iz prometa zaradi tehničnih okvar, napak in še česa kar 9.000 vozil? Med drugim tudi to, da v delovnih organizacijah, ki opravljajo prevoz bodisi le zase ali pa tudi za druge, ni prave kontrole vozil. Bodo za to vselej odgovarjali le vozniki?
B. BUDJA
Narkomanija se širi
V Posavju lani 42 samomorov — Primeri narkomanije, tabletomanije in vdihavanja hlapov lepil
KRŠKO — Posavje je v Sloveniji med vodilnimi, toda žal po številu samomorov: lani jih je bilo kar 42, to je 13 več, kot predlani.
Med vzroki prednjačijo alkohol ter depresije, kijih povzročajo bolezni in družinska nesoglasja. Življenje si je skušalo lani vzeti še 24 Posavcev, medtem koje bilo predlani 17 poizkusov samomora. Zaradi delovnih in podobnih nesreč so lani pri UNZ Krško zabeležili 37 smrtnih primerov (predlani 27!).
Delavci organov za notranje zadeve (ONZ) v Posavju ugotavljajo, da tudi mladi precej popivajo, celo med poukom. Pojavljajo se razni „kafiči", v katerih se zbirajo prav določene
• Premajhna aktivnost mladinskih organizacij in pomanjkanje mentorjev, ki naj bi mlade usmerjali v koristno izrabo prostega časa, naj bi bil eden pomembnejših razlogov za tako stanje.
vrste gostov, nekatere pa imajo skoraj „v zakupu" prav mladi,-
Že predlani so delavci ONZ odkrili nekaj pojavov narkomanije, predvsem v Brežicah in na Bizeljskem, lani pa v krški občini. Zaenkrat gre le za lažje droge. Hkrati vztrajno odkrivajo nove nasade indijske konoplje, kar daje slutiti, da je že precej zasvojenosti in težnje k prekupčevanju.
P. PERC
POŠKODBE SO BILE USODNE
NOVO MESTO — Iz novomeške UNZ so nam v ponedeljek sporočili, da je za hudimi poškodbami, ki jih je dobil ob nezgodi med sekanjem smrek v četrtek, umrl 72-letni Anton Gašperšič iz Pekla.
ZARADI
MALOMARNOSTI
GORENJA VAS —-Pri Mandljevih v Gorenji vasi blizu Velike Loke je prišlo 16. marca do nezgode, v kateri sta poginila vol in bik. Mandljevi so imeli namreč v hlevu napeljan že izredno dotrajan električni kabel, preko katerega pa je tok prišel tudi v napravo za napajanje živine. Lastniki so tako na škodi za preko 120.000din.
USPOSABLJANJE AKTIVISTOV RK
KRŠKO — Medobčinski svet Rdečega križa za Posavje je v Krškem pripravil koristno in zanimivo predavanje za 49 aktivistov Rdečega križa iz krajevnih skupnosti vseh treh posavskih občin. Med predavatelji je bila tudi predsednica skupščine RK Slovenije Ivica Žnidarščič. Vodstvo Delavskega doma Edvarda Kardelja je pripravilo tečajnikom prijetno okolje, zato so še toliko bolj zadovoljni zapuščali tečaj.
LETNA
KONFERENCA
TREBNJE — Preteklo nedeljo je bila tu redna letna konferenca občinske gasilske zveze Trebnje. Na njej so delegati sprejeli poročilo o lanskem poslovanju in delu ter sprejeli program za letos. Potrdili so tudi predlagane kandidate za predsednika in podpredsednika Gasilske zveze Slovenije.
Kaznovana tudi kupca
Zaradi kraje in prodaje ukradenih stvari zapor za Brajdiča in Hudorovca — Pogojne kazni kupcema
NOVO MESTO — Kraje ter preprodaja ukradenih predmetov sta bili glavni točki obtožnice, zaradi katere so morali pred dnevi na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto 44-letni Janez Brajdič iz romskega naselja Žabjek, dve leti mlajši Edvard Hudorovac iz romskega naselja Dobruška vas in 35-letni Anton ter dve leti starejši Alojz Salmič, oba iz Stare Bučke.
Obravnava je pokazala, da je Brajdič 31. avgusta 1981 v gozdu nad Kuzarjevim kalom ukradel Alojzu Kastelicu motorno žago, vredno 30.000 din. Kastelic je namreč takrat spravljal drva, ker pa zdelomše ni končal, je žago skril med hlodovino z na-
S CVIČKARIJE V PRIPOR
NOVO MESTO -- V nedeljo okoli 2. ure zjutraj so morali novomeški miličniki pridržati 49-letnega Marjana Brajdiča, 29-letnega Duška Brajdiča in 7 let mlajšega soimenjaka Džonijat vsi so iz naselja na Grabnu. Omenjena trojka seje na cvičkariji v športni dvorani dodobra opila, nato pa se je spravila pred dvorano in tam pretepala obiskovalce. Svoje početje bo morala razložiti tudi sodniku za prekrške.
SMRT NA CESTI
RIBNICA — Z. Š. iz Kočevja je vozil 15. marca okoli 18.40 tovorni avtomobil iz Ribnice proti Kočevju. Na desnem, slabo pre -glednem ovinku mu je pripeljal nasproti avto, zato je zasenčil luči. Ko jih je spel prižgal, je zagledal, da na cesti leži pešec. Ustaviti ni rrjogel več in ga je povozil. Kasneje je bilo ugotovljeno, daje bil pešec Franc Zobec, ki so ga okoličani poznali tudi kot ljubitelja dobre kapljice. Morda je to vzrok, da je obležal na cesti, kjer ga je doletela tudi smrt. Pravi vzrok smrti pa bo pokazala šele obdukcija.
menom, da delo nadaljuje naslednji dan. Brajdič je bil hitrejši. Prav tako a je obtoženi v istem mesecu vzel v abjeku sinov moped tomos, za katerega je vedel, da je ukraden, in ga kasneje prodal. Moped je bil namreč last Vojka Zupančiča, ki gaje ta za nekaj časa pustil pred hotelom Kandija, tam pa sta mu ga vzela R. H. in Z. B. ter se z njim najprej odpeljala v Šentjernej, nato pa nazaj do Žabjeka.
V veliko oporo Brajdiču, daje prodal obe ukradeni stvari, je bil Edvard Hudorovac, ki je Brajdiča popeljal v Staro Bučko k Albinu in Alojzu Salmiču. Dejstvo je, to je potrdila tudi obravnava, da sta Salmiča zanesljivo vedela, da gre za ukradene stvari, a sta jih brez pomisleka po smešno nizki ceni odkupila. Moped za 4.000din,žago pa za 5 tisočakov.
Senat sodišča je Janeza Brajdiča, ki je na obravnavi očitana dejanja priznaval, čeprav je med preiskovalnim postopkom trdil drugače, obsodil na 5 mesecev zapora, Edvarda Hudorovca na tri mesece, medtem ko sta bila Salmiča obsojena na pogojne zaporne kazni. Albin na 2 meseca, Alojz pa na 4 mesece zapora, oba pogojno za dobo dveh let.
Sodba še ni pravnomočna.
Zaradi stekle mačke brez krav in mleka
Do torka ugotovljenih trinajst novih primerov stekline v trebanjski in novomeški občini
NOVO MESTO, TREBNJE — Po zadnjih podatkih veterinarskega inšpektorja novomeške Uprave inšpekcijskih služb se je steklina* po trebanjski in novomeški občini izredno razširila. Do predvčerajšnjim je bilo namreč potrjenih kar trinajst novih primerov stekline, vsi pa kažejo, da širjenja te nevarne bolezni še ne bo tako kmalu konec.
Tako so v novomeški občini odkrili steklo lisico v Stopnem pri Škocjanu, naslednjo v Velikih Brusnicah, medtem ko so v Dolenjskih Toplicah našli celo steklo mačko. Tudi v trebanjski občini je steklino največkrat naznanila lisica, po primerih najdenih živali sodeč, pa seje ta razširila v Škovcu, Gornjih Jesenicah, Trsteniku, Megleniku, Vrbovcu, Migolski gori, Bistrici, Gombišču, Brezju, medtem koso na Pristavici odkrili sleklo mačko. Prav slednji primer najbolje kaže na to, kakšne posledice utegne imeti nespoštovanje predpisa o obvezni zapori domačih živali. Zaradi stekle mačke, ki se je zadrževala v govejem hlevu, je sedaj potrebna trimesečna karantena za vseh 8 krav, njihovo lepljenje, tri mesece bo potrebno dosledno uničevati vse mleko, cepiti pa so se morali tudi vsi domači. Da gre za ogrom ne stroške, je odveč pisariti.
Ob malomarnosti krajanov pa k širjenju stekline prispevajo svoje tudi lovci, ki še zmeraj premalo dosledno pobijajo ne le lisice, pač pa tudi izpuščene pse in mačke.
B. B.
TRČIL V PEŠAKINJO IN ODPELJAL — V soboto zvečer.seje Vilko Hribar iz Dolnje Težke vode pcijal z avtom iz Stopič proti Črmošnjicam. Tam je na dovozu zapeljal v levo in trčil v Marijo Košntrlj iz Stopič ter jo zbil po tleh. Voznik je vožnjo nadaljeval in so ga pozneje našli doma. Košmrljeva na srečo ni utrpela hujših poškodb.
ZADEL V ZIDANICO — Branko Podržaj iz Tomažjc vasi se je v nedeljo popoldne peljal po lokalni cesti z Vinjega vrha proti Dobruški vasi. Med vožnjo je zadel v vogal zidanice Alojza Puclja iz Drame, pri čemer seje voznik ranil in so ga odpeljali na zd-
ravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za 70.000 din.
NEPREVIDNO PREHITEVAL — Ljubljančan Ludvik Slana se jc 16. marca peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Šentjurju je pričel prehitevali tovornjak, takrat pa mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Branko Kovač iz Šentjakoba. Navzlic zaviranju sta vozili trčili, pri čemer se je Kovaču avto prevrnil na streho. Voznika stajo odnesla brez težjih poškodb, zato pa je bilo na pločevini škode za 100.000 din.
Številne vrste
Težave sevniškega TVD Partizan
SEVNICA — Temu osrednjemu društvu TVD Partizan v občini že zaradi dela v središču marsikdo ne bi pripisoval gmotnih težav pri delu.
In vendar je tako. „Okrog 740 tisočakov -dobivamo od telesno kulturne skupnosti. Samo kurjava doma, kije priključena na Liščino kotlovnico, nas velja 400.000 din. Nekaj je treba odšteti še za hišnika, tako da poberejo nad 80 odst. družbene pomoči vsi ti nujni izdatki," pojasnjuje nezavidljivi položaj društva predsednik Borut Bizjak. „V takih razmerah dolgujemo že nekaj let celo zgolj simbolične nagrade vodnikom, in ni misliti, da bi lahkodopolnjevali v marsičem dotrajano opremo." Če bošlo vse posreči, pa bodosev-niški telovadci vseeno lahko kupili ivsaj najnujnejše blazine.
Telovadečih (brez rokometašev, ki imajo svoj klub) je 260. Selekcije telovadcev že prinašajo razveseljive uvrstitve. Posebno ponosni-so na pionirko Darjo Repše, ki je bila na republiškem tekmovanju sedma. Pa naj kdo še reče, da si mladi ne ustvarjajo sami razmer za delovanje!
A.Ž.
POVEDLA GOLES IN BUKOVČEVA
TRiEBNJE —S prvim krogom seje pričelo letošnje prvenstvo trebanjskih kegljačev. Na kegljišču Čož v Ivančni gorici je med moškimi povede! Goleš z 823 keglji, pred Gričarjem 820 in Bartoljem 787, pri ženskah pa Bukovčeva, pred Vebrovo in Flisarjevo.
POMERILI SO SE METLIŠKI IN NOVOMEŠKI KOLESARJI
NOVO MESTO — Minuli teden sd se na kolesarski dirki med Novim mestom in Šentjernejem pomerili mlajši mladinci iz KD Novo mesto in novo ustanovljenega kluba iz Metlike. Prvih šest mest je pripadlo Novo-meščanom
D. PAPEŽ ŠESTI
TRST — Skupina novomeških starejših mladincev seje te dni udeležila mednarodne kolesarske dirke v Italiji med Trstom in Pordenonom. Na 110 kilometrov dolgi progi je najbolje vozil Darko Papež, ki je bi! na koncu
6.,	od Jugoslovanov pa pred njim le Tahmajster iz Astre. Lavrič je zasedel 10. mesto, ostali, Glivar, Božič in Udovič, pa so pristali nekje okoli 20. mesta. V ekipni konkurenci je Novo-meščanom pripadlo odlično drugo mesto.
F. BERGER
Vedrejša rokometna pomlad?
Novomeščanke gredo naprej
S 56:44 (32:22) so v gosteh premagale še Ježico B in se uvrstile v 1. slovensko košarkarsko ligo
NOVO MESTO — V zadnjem kolu prvenstva v 2. slovenski ligi so košarkarice Novega mesta pred tednom dni v gosteh premagale še ekipo Ježice B, ob le enem porazu osvojile prvo mesto (pred Ptujem in Cerknico) in se uvrstile v 1. slovensko ligo.
Čeprav na zadnji tekmi za Novomeščanke ni igrala Zurova, ena njihovih najboljših igralk, so zlahka ugnale Ljubljančanke, slednje so nadigrale zlasti vobrambi, izkazale pa so se tudi V napadu. Bunčeva je dosegla 22 košev, Srebrnjak 13, Avguštin 9, Adamič 7, Gal in Janko pa po 2.
; Morebitnega presenečenja torej hi bilo, tekmovanje se je izteklo v korist novomeških košarkaric, ki so tako na najboljši način udejanile prizadevno vadbo v zadnjih dveh letih. Za cilj na-
Pomembna zmaga Ribničanov v boju za obstanek v II. ZRL — Startali tudi v med-republiški ligi — Že na startu druga zmaga Krčanov na prvenstvu
DOLENJSKA, POSAVJE — Rokometaši ribniškega Inlesa so v drugem spomladanskem kolu dosegli izredno pomembno zmago v boju za obstanek v II. zvezni ligi. Po borbeni in tudi učinkoviti igri so namreč premagali Dervento z 29:27 in se tako pomaknili na sredo lestvice. Pričelo se je tudi prvenstvo v moški medrepubliški ligi, kjer so Krčani že na startu spomladanskega dela dosegli svojo drugo zmago na prvenstvu.
stopanja na višji ravni tekmovanja so si zadale uvrstitev med prvih pet ekip, iz več razlogov pa tudi samo obstanek med najboljšimi slovenskimi košarkarskimi ekipami najbrž ne bi bil neuspeh.
Ne gre namreč pozabiti, da je v primerjavi z moško ženska košarka v Novem mestu nekako zapostavljena. Ženska ekipa nima pokrovitelja, košarkarice so večkrat v zadregi, kako poravnati prevozne stroške, denarja tudi za prevoz na treninge ni dovolj. Kljub tovrstnim tegobam pa novomeškim igralkam ne manjka volje, ob izkušeni V. Bunc se že uveljavljajo tudi mlajše, S. Adamič se je prebila celo v kadetsko reprezentanco. Ne nazadnje pa so si košarkarice Novega mesta že pridobile veliko gledalcev, zato se jim bodo skušale za privrženost oddolžiti z dobrimi igrami in kajpak zmagami.
INLES — DERVENTA 29:27 (17:14)
— Sicer gladko zmago Ribničanov nad neposrednimi tekmovalci v boju za obstanek sta, žal, zagrenila sodnika z nekaj zares nerazumljivimi odločitvami. In prav je imel domači trener in igralec Zdenko Mikulin, ko je povedal, da bi morala bitf sicer njihova zmaga neprimerno višja, lnlesovci so namreč ponovno dobro igrali in že na . začetku imeli prednost štirih zadetkov. Večji del tekme so domačini to prednost tudi obdržali, le enkrat (pri rezultatu 22:22) je gostom uspelo izenačiti. J. Ilc in Mate sta z odlično igro pri koncu srečanja preprečila vsakršno presenečenje.
Inles: Kljun. Križman 3. J. Tanko 1.
J. Ilc 8, S. Tanko I. Lukič. T. Ilc, Mikulin 3, Ambrožič L Mate 10, Fajdiga 2, Gelze.
Lestvica po 13. kolu: L Jugovič 21 točk, od 5. do 8. mesta: Zagreb, Inles, Potisje in Mehanika s po 12 točkami.
V naslednjem kolu potujejo Ribničani k Zametu.
HITROPOTEZNI ŠAH ZA OBČINSKI PRAZNIK
SEMIČ — Pred dnevi je bilo v počastitev črnomaljskega občinskega praznika, 40-letnico SNOS in 10-letnico pobratenja z občino Duga Resa že tretje hitropotezno šahovsko prvenstvo Črnomlja. Med članskimi ekipami je zmagala TO Črnomelj, pri posameznikih Jerman iz Kota, medtem ko je bil najboljši mladinec Plut. Pokrovitelj turnirja je bila črnomaljska TKS.
STRELSKI NASLOV TERITORIALCEM
ČRNOMELJ — V počastitev občinskega praznika se je v streljanju pomerilo 12 ekip, med katerimi šobile tudi tri iz pobratene Duge Rese. Naslov občinskega prvaka je pripadel prvi ekipi OŠ TO, druga je bila ekipa SUP iz Duge Rese, tretji pa tekmovalci občinske strelske zveze. Med posamezniki je zmagal Mihelič.
J.D.
KRŠKO — ASTRA JADRAN 21:19 (9:8) — V prvem spomladanskem kolu moške medrepubliške lige so
Krčani dosegli izredno dragoceno zmago, ki jim daje upanje, da se morebiti le rešijo zadnjega mesta. Zmaga je bila domačinom najboljša nagrada za izredno borbeno in požrtvovalno igro.
Krško: Kastelic, Kekič 4, Grilc, Božič, Cvar, Stare 6, Junkar, Bizjak 2, Avguštin, Šebalj 6, Deržič 3, Pereč.
Lestvica: 1. Istraturist 22... 12., zadnje, Krško, 6 točk.
V naslednjem kolu potujejo Krčani k Ištraturistu.
Izgubili v zadnji sekundi
Odločilno tekmo z Jugom za obstanek v ligi so košarkarji Novolesa izgubili z 90:89 (48:40) — Odločila sta sodnika
NOVO MESTO — Upi, da bodo obstali v zahodni skupini 2. zvezne lige, so se za košarkarje Novolesa razblinili v nič dobesedno v zadnji sekundi sobotne tekme z Jugom v Dubrovniku.
Ko je kazalo, da bodo novolesovci z neposrednim tekmecem za izpad dosegli drugo zmago na prvenstvu, saj so tik pred koncem vodili s točko razlike, povrh pa imeli.še žogo, sta sodnika, ki sta bila vseskozi očitno naklonjena domačim igralcem, spregledala, da je Markovič s prekrškom odvzel žogo gostom in nato dosegel zmagoviti koš.
Nasploh je bila igra slaba, vobrambi se moštvi nista niti najmanj trudili, oboji so hiteli, da bi čimprej spravili žogo skoz obroč. Za razliko od prejšnjih nastopov novolesovci tokrat niso dopustili, da bi si nasprotnik ustvaril zanje nedosegljivo razliko. Rahel zaostanek v prvem polčasu so novomeški košarkarji zlahka nadoknadili. y nadaljevanju,, čeprav so imeli opraviti z zelo grobimi igralci domačega moštva. Kot rečeno, ob koncu so novomeški košarkarji prešli celo v vodstvo in imeli izvrstno priložnost za odločilno zmago, a jim je tokrat tudi športna sreča obrnila hrbet.
Bodi kakor že, na tem prvenstvu so se novolesovci nekajkrat izkazali z zgledno borbenostjo, ob kateri bi si zaslužili ugodnejši rezultat. Toda gledano v poprečju, njihovo košarkarsko znanje navsezadnje le ni tolikšno, da bi se lahko uspešno kosali z višjimi in bolj izkušenimi moštvi. Ponovno nastopanje v slovenski ligi bo za novomeške košarkarje dobra šola, da bodo odpravili zdajšnje šibke točke in se ob morebitni vrnitvi na višjo raven
tekmovanja lahko odločnejše spoprijemali z nasprotniki.
Ž Jugom so za Novoles igrali Kek, M. Cerkovnik (10),Skube (24), Munih (20), Golobič (2), Lalič (10), Seničar (7), Kramar, Pintar in Plantan (16). V predzadnjem kolu pa se bodo novolesovci v novomeški dvorani pod Marofom pomerili z Ilirijo. p r
SKUPNO VODI DERSTVENŠEK
SEVNICA — Na hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen Sevnica za marec je izmed 14 šahistov osvojil prvo mesto Gvido Šorli z 11,5 točke, 2. Martin Povše (11 točk), 3. France Derstvenšek (8,5 točke).
ZLATO,SREBRO IN BRON V NOVO MESTO
ILIRSKA BISTRICA — Sedem članov novomeške medobčinske organizacije slepih in slabovidnih se je te dni udeležilo republiškega prvenstva v smučarskih tekih in smuku na Mašku pri Ilirski Bistrici. V teku na 10 kilometrov je bil pri članih (B) Mlakar
5.,	v smuku pa je pri ženskah (A) zmagala Furlanova, pri moških (A) je bil Škrabec 3., pri moških (B) Klančar 4., Furlan 7., Kamin 8. in pri moških (C) Avsenik 2.
Vsak na svojo stran
Skupščina TVD Partizan iz Sodražice ponovno pokazala stare slabosti — Vsak zagovarja le svoj šport
SODRAŽICA — Nedavna letna skupščina sodraškega TVD Partizan ni prav v ničemer spremenila dosedanje dokaj klavrne podobe o razmerah v tamkajšnjem športu. Nekaj so dosegli le rokometaši in nogometaši, medtem koso namiznoteniško ekipo na poti k dobrim rezultatom ustavila notranja trenja in nesporazumi.
Sicer pa je sama razprava najbolje pokazala razmere v sodraški telesni kulturi. Vsakdo je "Vlekel" na svojo stran, zagovarjal svojo selekcijo, tako da pravzaprav ni nič čudnega, če so številna vprašanja še naprej ostala odprta. Nekaj jih je bilo mnenja , da je potrebno čimprej kupiti nov teptalni stroj za smučišče na Izbiru, drugi spet so hoteli.sredstva vlagati v skakalnico, za katero so načrti že narejeni, spet tretji so zagovarjali vlaganje denarja v razvoj športov z žogo. Prav nič pa ob vsem tem ne bi bilo napak, ko bi se Sodražani ozrli na sosednji Loški potok, kjer so z dobro organiziranostjo in enotnostjo vseh dosegli toliko, kot le malokatero društvo. Saj je konec koncev tudi v Sodražici članstva v TVD Partizan precej, a žal le na papirju. Med organizatorji raznih tekmovanj pa se skoraj vselej pojavljajo le ista imena.
V okviru sodraškega TVD bo poslej delalo pet sekcij: nogomet, rokomet, sekcija zimskih športov, namizni tenis ter sekcija za šplošno vadbo. Za vodenje in delo v teh športih je bilo imenovanih 40 ljudi, kar je precej več kot doslej. Naj za konec omenimo še, da je bil za novega predsednika izbran Stanislav Rigler, ki ima z vodenjem Partizana že nekaj izkušenj.
M, GLAVONJIČ
REKORDNA SMUČARIJA
; KOČEVJE —■, Letošnjega občin-sikega sindikalnega prvenstva v vele-sjalomu in smučarskih tekih seje udeležilo rekordno število tekmovalcev. Medtem ko je v tekih startalo 57 tekmovalcev, se je za veleslalom prijavijo kar 444 smučarjev. Navzlic temu pa je domači smučarski klub izvedel prvenstvo v zadovoljstvo vseh. V ekipni konkurenci je v tekih pripadla zmaga ekipi ZKGP, v veleslalomu pa llasu. Skupni zmagovalec je ZKGP.
Derbi vse bliže
Mrtvi tek Pionirja in Sa-lonita se nadaljuje
ŠENTJ ERN EJ — Čeprav so morali odbojkarji novomeškega Pionirja zaradi cvičkarije odigrati tekmo 13. kola v.slovenski republiški ligi s Šempetrom v Šentjerneju, so vendarle zabeležili gladko zmago. Enako dragoceni točki v boju za vrh lestvice pa so dosegli tudi igralci Salonita v Kamniku.
PIONIR — ŠEMPETER 3:0 (15,12,3) — Le v prvem nizu so Novo-meščani z lagodno igro dovolili gostom, da ogrozijo njihovo gladko zmago, medtem ko so v nadaljevanju brez večjih težav osvojili še preostala niza.
Pionir: Vernig, Brulec, Černač, Prah, Babnik, Kosmina, Smrke, Petkovič, Savarin, Berger, Graberski.
Še naprej sta v vodstvu z enakim številom točk (24) Pionir in Salonit, ki bosta, to je sedaj že zagotovo, v medsebojnem srečanju odločila novega drugoligaša.
KOČEVJE — PARTIZAN TABOR 2:3 (9, -15, -10, 5, -11) — Debeli dve uri je trajalo srečanje v Kočevju, ki je na koncu prineslo uspeh srečnejšim gostjam.
Kočevje: Kljun, Levstik. Lapajne, Ahac, Kočevar, Dimitrov, Turk, Piškur.
Po 13 kolu vodila Bled in Ljubno z 20 točkami, Kočevje pa je z 10.točkami na 10. mestu. Kočcvke igrajo v soboto z zadnje uvrščenim Golovcem v gosteh.
V SOBOTO ZA REPUBLIŠKE NASLOVE
TRBOVLJE — Domači karale klub bo v soboto gostitejj letošnjega mladinskega republiškega prvenstva v karateju. Mladi tekmovalci se bodo za naslove potegovali v petih kategorijah, prvi trije iz vsake pa sc bodo uvrstili na državno prvenstvo, ki bo konec aprila v Makedoniji.
tg
Odprta vrata med profesionalce
Štirinajst dni življenja v mestecu Mi/as, povsem na jugu Francije, tik zraven španske meje, zagotovo ne bo nikoli šlo iz spominov mladega upa jugoslovanskega kolesarstva. Sandija Papeža, in nje go vegarren e rja Ivana Turka. Biti kar dva tedna med osemnajsterico kolesarskih profesionalcev enega najboljših profesionalnih klubov na svetu, Renault Gitarna iz Pariza, v družbi imen. kot so sloviti Lemonde. sicer po rodu Američan, pa Fignon. Madiot, letošnji profesionalni prvak v ciklokrosu, Barteau,,da ne naštevamo vseh, je zagotovo nepozabno doživetje, ki utegne v prihodnosti celo odločilno vplivati na Papeževo športno kariero.
Vse pa se je začelo lani, ko so v okviru poslovnega sodelovanja med novomeško IMV in francoskim Renaultom prišli na obisk predstavniki kluba Renault Gitame. na čelu s trenerjem tamkajšnjih profesionalcev, CirgUom Guimardom.enem redkih zmagovalcev Tour d'Francea. kateremu je moral gledali v hrbet celo sloviti Eddie Mcrs. Prvi stiki med novomeškim kolesarskim klubom in Francozi so bili vzpostavljeni, februarski obisk pa plod takratnega dogovora o dolgoročnejšem sodelovanju. Za uvod še tale, da je stroške potovanja za Papeža in Turka kril novomeški klub. medtem ko so stroške bivanja v celoti poravnali Francozi.
NI OVIRE ZA SE TAKO NENAVADNE ŽELJE
Papež in Turk sta se osemnajsterici klubskih profesionalnih kolesarjev Renault Gitama pridružila na pripravah v Milasu, mestu na jugu Francije ob vznožju Pirenejev.
»Težko je primerjati njihovo delo in življenje z našim, saj imajo za vadbo neprimerno boljše razmere," pravi Ivan Turk. Takosobili zmeraj s kolesarji po trije trenerji in mehaniki ter dva maserja, da o vseh ostalih ugodnostih ne govorim. Gre pač za profesionalce in zato ne smeš biti preveč presenečen, ko vidiš, da imajo fantje noč in dan na voljosvoj avtobus, za svoje potrebe so jim vselej na razpolago .dvajseticc’, da jim izpolnijo domala vse želje, kijih izrečejo. Sicer pa je tam resnično edina naloga kolesarja, da vozi.
Za vse ostalo skrbi osebje. Tako, denimo, eden od trenerjev skrbi za življenje kolesarjev v hotelu, spet drugi je zadolžen za izvedbo treninga, medtem ko si tretji pridno zapisuje vse potrebne podatke."
TRENINGI SE NE RAZLIKUJEJO
Po besedah Ivana Turka vadijo francoski profesionalci po pet ur dnevno, preostali čas pa so prosti. A
Ivan Turk: „Med osemnajsterico najboljših klubskih profesionalcev je. bil Papež zmeraj nekje v sredini.”
C irjlle Guintard je pripravljen vzeti Papeža v svojo profesionalno ekipo.
v petih urah prevozijo po kakih 200 ali več kilometrov z izredno poprečno hitrostjo, kar 38 kilometrov na uro. Ne glede na klance in vzpone.
„Če odštejemo vse udobje in prednost, ki jo imajo pri. treningu, ker jih pač naenkrat vozi 18 in je vsak trening praktično tekma zares, ni v načinu njihovega in našega dela nobene bistvene razlike. Naj se sliši še tako čudno, prav nobenega razloga ne vidim, da bi v dosedanjem načinu našega treninga karkoli spreminjali. Seveda pa je na strani francoskih profesionalcev še ena velika prednost: letno imajo celo okoli 100 dirk, kar z drugimi besedami pomeni, da imajo dirko domala vsak tretji dan. Fantje sd torej vseskozi v formi, medtem ko moramo pri nas zaradi majhnega števila tekem m dolgih premorov formo iskati s treningi, kar pa še zdaleč ni tako uspešno.”
Najbolj zanimivo pa bo seveda videti, kako se je v tako imenitni zasedbi svetovno znanih kolesarskih imen znašel Novomeščan Sandi Papež. Vseh štirinajst dni je namreč' pridno treniral z osemnajsterico profesionalcev, vsak trening pa je, kot smo že omenili, pomenil pravo tekmo.
SANDI PREMAGOVAL PROFESIONALCE
»Verjamete ali ne, Sandi je bil na vseh preizkušnjah nekje v sredini, na gorskih preizkušnjah pa se je redno uvrščal pod deseto mesto. Za Sandijeve nastope v Franciji pa je vezana še ena zanimivost. Skupaj s profesionalci je vadil tudi francoski reprezentant za olimpijske igre v Los Angelesu, Bouvalicr. tačas eden najboljših francoskih amaterskih kolesarjev, ki bo takoj po končani olimpiadi prestopil v klub Renault
ŽE POPLAČAN OBISK — Konec lanskega leta so novomeške kolesarje obiskali predstavniki francoskega profesionalnega kluba Renault Gitame, takrat dogovorjeno sodelovanje pa je že februarja rodilo sadove.
Gitame, saj ima profesionalno pogodbo že v žepu. Sandi Papež ga je v vožnjah navkreber redno premagoval in zato ni nič čudnega, daje s svojimi vožnjami v Franciji vzbudil toliko pozornosti. Nič ne bo napak, če zaupam, da so se za Papeža potegovali mnogi profesionalni trenerji, spraševali so, če je že podpisal profesionalno pogodbo. Na to zaenkrat še ne gre mislliti, saj je pri nas meja za morebiten odhod v tujino 24 let starosti, konec koncev pa čaka Sandija še služenje vojaškega roka in seveda naš največji cilj: olimpijske igre v Los Angelesu. Toda navzlic temu smo izredno ponosni nad priznanjem, ki ga je Papežu izrekel sam Guimard. Naj se sliši še tako neverjetno, pripravljen ga je vzeti celo v svojo profesionalno ekipo. Ob bok Lemondu, Fignonu, Madio-tu in drugim."
Seveda so to zaenkrat le želje, ki bodo lahko uresničene šele po letu 1988. lega se zaveda tudi Guimard, zalo je tudi Turka naprosil, da ga redno obvešča o Papeževih rezultatih na dirkah in treningih. Prvo priložnost, da se ponovno prepriča o sposobnostih tega, še ne dvajsetletnega novomeškega kolesarja, pa bo imel že konec aprila, kobo Papež vozil na amaterski dirki v Franciji. Guimard je obljubil, da si bo dirko ogledal.
PRILOŽNOSTI ZA REVANŠO NE BO?
»Sicer pa ža kolesarjenje v Franciji velja, da je to nacionalni šport,” pravi Turk. »Vsaka dirka je doživetje zase, vsaka tekma je velik bu-siness, ki ga spremlja več deset tisoč ljudi. To je pač treba doživeti. In še nad nečim sem bil presenečen. Tamkajšnji profesionalci ne le da ogromno pojedo, pač pa pijejo celo vino, kar je pri nas strogo prepovedano. Tako je na uvodni tekmi profesionalcev zmagal prav član Renaultove ekipe, kar smo proslavili z nagrmadenimi mizami hrane, največje bilo rakov in školjk, in pijače. Znajo pač trdo delati, uspeh pa temu primerno proslaviti."
Teh štirinajst dni torej Papežu in Turku ni le (Jo obisti razkrilo doslej neznan svet profesionalnega kolesarstva, pač pa je Sandiju Papežu odškrinilo vrata do cilja, o katerem lahko nešteti kolesarji zvečine le sanjajo. Čudno ob vsem tem zna biti le to, da Papež morebiti sploh ue bo imel možnosti, da bi na olimpijskih igrah v Los Angelesu francoskemu reprezentantu Bouvatieru ponudil možnost za revanše...
BOJAN BUDJA
]UaSSC:&A!lf
9^ Mi
tJtacl/TaStoor
NASA KRAJEVNA SKUPNOST PRAZNUJE
16. marca praznuje krajevna skupnost Vlirna peč. Korenine tega praznika segajo še v čase NOB, kajti na ta dan seje leta 1942 zbralo največ Mirnopečanov in odšlo v partizane. Na letošnjo proslavo so bili povabljeni mnogi preživeli borci. Slavnostni govor je imel Adi Osterc. Učenci višjih razredov smo imeti priložnost pokramljati z borci, ki so nas obiskali. Razgovor je bil zelo zanimiv, saj smo veliko izvedeli o življenju in boju partizanov. Po malici smo imeli proslavo v kulturnem domu. Nižji razredi so si v šoli ogledali vojaško opremo in orožje, nato pa v gasilnem domu še gasilsko opremo. Ob KS pa praznuje 16. rojstni dan naša nova in nedograjena Šola.
MAJA GRANDLJIČ, OŠ Mirna peč
VEČJA ŠOLSKA KNJIŽNICA
Med počitnicami so podaljšali prostor, v katerem je naša šolska knjižnica. Učenci smo veseli, saj bomo zdaj dosti laže izbirali knjige. Knjige so veliko bolj pregledno razporejene, med policami pa ni več gneče.
BOGDAN BRCAR OŠ Šentrupert
ZIMSKA ŠOLA
Zadnje dni februarja smo učenci petih razredov preživeli v zimski šoli v naravi na Travni gori. Učili smo se smučati, imeli pa smo tudi pouk. Ob večerih smo pripravili zabavne igre, pri rediti k viz in ples v maskah. Smučarji smo bili po smučarskem znanju razdeljeni v pet skupin, zadnji dan smo imeli tudi tekmovanje.
CVETKA HABINC OŠ J. Dalmatin Krško
Potrebujejo papirničarje
Štipendije za papirniško usmeritev — Ogled tovarne v Krškem
Slovensko papirništvo je zelo razvito, saj vSIoveniji papirničarji proizvedejo glede na število prebivalcev največ papirja na svetu, krška tovarna celuloze in papirja pa s svojo proizvodnjo pokriva kar 80 odst. jugoslovanskih potreb po časopisnem papirju. Tako razvita proizvodnja potrebuje vse več novih papirničarjev in to je lepa priložnost za mlade, ki končujejo osnovno šolo, da se usmerijo v papirniške poklice.
Za šolanje na srednji šoli tiska in papirja v Ljubljani oziroma njenem oddelku pri šolskem centru v Krškem ponuja tovarna Celuloze in papirja „Djuro Salaj" v Krškem štipendije. V ponedeljek in torek, 26. in 27. marca si zainteresirani lahko ogledajo proizvodnjo v tej tovarni in tako neposredno več zvedo o delu in življenju papirničarjev ter o prednostih takšne poklicne usmeritve. Prošnje za štipendijo (obrazec DZS 840, spričevalo o končani osnovni šoli in potrdilo o vpisu v papirniško šolo) pošljite na naslov: Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Kadrovska služba, K ršk o.
KONICA VODNEGA STOLPA ŠE NI POPRAVLJENA
Med neurjem se je septembra 1982 podrla konica vodnega stolpa, ki je nekakšna znamenitost Brežic. Še zmeraj stolp ni popravljen, nihče pa se najbrž ne more izgovarjati, da zato ni, ker ni kleparjev. Do slednjih bi tisti, ki imajo stolp na skrbi, že našli pot, če bi s poškodovanega stolpa komu kaj padlo na glavo. j q
pisma
in
odmevi
Je Poljancem potrebna dvojna dostava pošte?
Iz tega se lahko izcimi, da bodo poljansko pošto celo ukinili
Pred kratkim je Dolenjski list poročal, da bodo odslej na željo dela krajanov v Poljansko dolino ob Kolpi /dostavljali pošto tudi iz Kočevja. To bi bilo povsem prav, a ko v Poljanski dolini ne bi bilo pošte. Paje, in tože od stare Avstrije sem, s poštarji vred. In zdaj naj bi po pameti nekaterih dodatno dostavljali pošto še iz 32 km oddaljenega Kočevja.
Z zdajšnjo dostavo pošte nekateri krajani res niso zadovoljni, toda po mojem je potrebno zadevo urediti najprej v svojem okolju. Kaže pa, da na meji dveh občin, dveh krajevnih skupnosti in dveh poštnih podjetih nimamo dovolj volje za sodelovanje, umno dogovarjanje. Zato ni čudno, da na razdalji dobrega kilometra delujeta dve avtomatski telefonski centrali, seveda vsaka s svojo medkrajevno linijo, ena za Kočevje in druga za Črnomelj.
Danes torej govorimo o dvojni dostavi, jutri pa bomo morda še o eni pošti, že prej pa tudi o posebni dostavi pošte iz Črnomlja, saj je to mesto bližje kot Kočevje. Končno pa se lahko kdo spomni, da ob dostavi pošte iz Kočevja in Črnomlja v Poljanski dolini sploh ne potrebujemo svoje pošte. In to ravno zdaj, ko dolina resnično oživlja in ji je pošta še kako potrebna.
MATIJA KOCE Stari trg ob Kolpi
Zakaj ni bilo vse narejeno?
Odgovor na prispevek, objavljen v Dolenjskem listu 15. marca
Nemalo začudeni nad poročilom, objavljenim v Dolenjskem listu 15. marca 1984, smo javnosti dolžni dati odgovor. Pojasnila, za kaj je bil denar uporabljen, v skromnem obsegu, kot bi želel Dolenjski list zaradi pomanjkanja prostora, nima smisla pisati. Telegrafsko pisana poročila človeka prej zavedejo, kot mu kaj povedo. Zadnji primer takega poročila je bil objavljen v gradivu za zadnjo sejo skupščine kulturne skupnosti Novo mesto. Takemu poročilu lahko rečemo pomanjkljiva informacija — zato ni čudno, da so delegati postavljali
Odgovor Mesarije
Zadovoljiv odgovor o odkupu in klanju živine, nepopoln pa na izraženi dvom o odstotku klavnosti
RIBNICA — Poročali smo o vprašanju delegata iz KS Dolenja vas na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki se je nanašalo na postopek pri odkupovanju živine in izraženo nezaupanje ocene klavnosti živine. Na kratko povzemamo odgovor tozda Mesarija iz Kočevja.
V primeru, ki gaje navedel delegat, je kmet prijavil oddajo živali, ko pa sta se pri njem 9. januarja letos zglasila predstavnik KZ in voznik Mesarije, je kmet izjavil, da živali ne bo oddal. Le tri dni kasneje je kmet sam pripeljal živino v klavnico Mesarije v Kočevju. Ko sta predstavnik KZ in voznik Mesarije 16. januarja spet v Dolenji vasi prevzemala živino, ki so jo kmetje prijavili za oddajo,sta se oglasila tudi pri tem kmetu. Do nesporazuma lahko pride, ker odkupa ne opravlja vedno isti delavec KZ, v tem primeru pa še dejstvo, da kmet ni sporočil KZ, da je žival že sam oddal.
Vsa klavna živina je v klavnici obdelana po predpisih, kar je tudi pogoj za uveljavljanje premij. Predstavnik KZ je dolžan prisostvovati klanju in tehtanju, lahko pa na lastno željo prisostvuje tudi kmet. Po tehtanju izdelajo klavni zapisnik in na njegovi osnovi dokumentacijo za obračun živine s KZ. V primeru prisilnih zakolov, ko kmet sam pripelje živino (z napotnico veterinarske službe), pa zadruga pri prevzemu ne sodeluje, pač pa le lastnik živine, ki po veterinarskem pregledu mesa prejme potrdilo, ki je osnova za obračun pri KZ, ker Mesarija plačuje živino le preko KZ.
Odgovor sicer pojasnjuje nekatere glavne zadeve v zvezi z odkupom in klanjem živali, vendar bi kazalo nekatere stvari povedati še bolj natančno. Predvsem bi kazalo oceniti, oz. ugotoviti, če predstavnik KZsvojodolžnost.da jo prisoten pri tehtanju in klanju, tudi vestno opravlja.
J. PRIMC
vprašanja tako, kot sojih, novinar pa jih je (spet v obliki povzetka) napisal in objavil.
Običajna praksa je, da letno poročilo obravnavamo in sprejmemo ob sprejetju zaključnega računa, saj je - siceršnje suhoparne številke mogoče razumeti le skozi vsebino. Tako smo tudi letos ob pošiljanju zaključnega računa kulturni skupnosti Novo mesto in kulturni skupnosti Slovenije priložili 17 strani obsegajoče poročilo o delu za preteklo leto.
Delegati na seji skupščine in novinar s. člankom v časopisu so torej prezgodaj obravnavali in ocenjevali delo Dolenjskega muzeja. Kakorkoli že, če pogledamo program Dolenjskega muzeja za leto 1983 in njegovo realizacijo, lahko zapišemo, da je bil v glavnem izvršen, nekatgre naloge so ostale neizpolnjene, nekatere so presežene, del nalog (beri stroškov) pa se je pojavil med letom. Sporne neizpolnjene naloge so retrospektiva del J. Germa, ki ni bila realizirana zaradi neodobrenih namenskih sredstev, dalje, dopolnitev stalne zbirke NOB, ki ni bila realizirana (scenarij in gradivo sta pripravljena) zaradi nesolidnosti za to zadolženega zunanjega izvajalca (op.: sredstva so ostala rezervirana in jih nismo porabili v druge namene), postavitev kulturnozgodovinske zbirke sploh ni bila v programu, etnološka zbirka (L faza) ni bila realizirana zaradi odsotnosti delavke (sredstva so prav tako ostala rezervirana).
Katere razstave naj bi izpadle, nam ni znano. V muzeju se ni zvrstilo „kar 12 razstav”, ampak 18, izven muzeja smo pripravili 4 razstave, s svojim gradivom pa smo sodelovali pri pripravi 6 razstav. A to so že ..podrobnosti”, ki najbrž malokoga zanimajo, vsekakor pa bodo posredovane in obrazložene delegatom skupščine kulturne skupnosti Novo mesto. Najbrž tudi malokoga zanima, da smo za postavitev arheološke zbirke porabili 854.041 din (brez stroškov za adaptacijo), namenskih sredstev paje bilo le 217.000 din, da smo od akademskega kiparja V. Šlovička odkupili 4 plakete narodnih herojev, v vrednosti 92.480 din, da smo izdali 2 razglednici (letos pa še 8),
da smo bogatejši za 511 predmetov, 1688 fotografij, 1505 negativov, 107 diapozitivov in 191 knjig, da smo še vedno eden bogatejših muzejev v Sloveniji po številu izdanih publikacij (v letu 1983 smo izdali vodnik po arheološki zbirki, brošuro ob 80-letnici prof. Janka Jarca, 2 kataloga, 4 zloženke, 8 plakatov in 9 vabil, sofinancirali 2 kataloga ter sofinancirali izdajo 2 knjig) itd.
Upamo, da bodo delegati na prihodnji seji skupščine kulturne skupnosti Novo mesto drugače ocenjevali naše delo in pri obravnavi upoštevali tako nenačrtovane kot tudi po stroških presežene naloge ter ugotovili, kako se (ne)dela z denarjem.
Zbor delavcev Dolenjskega muzeja Novo mesto
ZAHVALA
Dom počitka Metlika se iskreno zahvaljuje družini mr. ph. Milana Dujca iz Črnomlja za denarni prispevek, ki gaje poklonila našemu domu na željo svojcev pokojne Terezije Horvat iz Kostanjevice, ki so odklonili cvetje v korist humanitarnih organizacij.
PRELOČANI DOBILI ASFALT
PRELOKA — Preločani so se večkrat pritoževali nad makadamsko cesto skozi vas, saj so prav zaradi prahu, ki seje dvigal z nje na strehe, od koder ga je dež spral v vodnjake, pili tudi oporečno vodo. Končno pa se jim obetajo boljši časi, saj so v teku priprave za asfaltiranje vseh vaških poti. Sredstva za modernizacijo so zbrali s krajevnim samoprispevkom, vsako izmed preloških gospodinjstev bo primaknilo 50 tisočakov, pričakujejo pa tudi republiška sredstva, saj je glavna cesta skozi vas republiška. Seveda pa bo vsak vaščan pomagal tudi pri delu. Predvidevajo, da bo okrog kilometer dolga asfaltna prevleka z vsemi deli vred stala od 3,5 do 4 milijone dinarjev. V viniški krajevni skupnosti imajo v načrtu asfaltiranje poti tudi v drugih vaseh, ki ležijo ob cesti med Preloko in Vinico.
Taka hitrica ni dobra
Kako je vloga lahko rešena v dveh minutah?
V Dolenjskem listu, ki je izšel 8. marca, sem pozorno prebral zapis pogovora med novimarjem in članom komisije za vloge in pritožbe pri skupščini SR Slovenije. Takole sem premislil podatek o številu obravnavanih zadev:
Če komisija res obravnava vsako leto okoli 1.000 vlog in pritožb, jih je torej v zdajšnji dveletni mandatni dobi okoli 2 tisoč. Iz pogovora je razvidno, da seje komisija v tem mandatu sestala enajstkrat, seje pa da so trajale tudi po pel ur. To pomeni, da je komisija skupaj delovala 55 ur, na uro je potem lahko obravnavala 36 zadev, v popre-
čju'ni vsaki namenila niti dve minuti. Če je kateri od vlog ali pritožb posvetila več časa, je to šlo na račun drugih.
Po času, namenjenem posameznim zadevam, se mi zdi pretirana trditev, da komisija pri reševanju pritožb ne odneha, dokler jih ne reši. Zdi se mi, da je za komisijo, ki s tako hitrico rešuje vloge in pritožbe, škoda družbenega denarja. V tako komisijo najbrž tudi ni mogoče imeti velikega zaupanja. Ne bi bilo odveč, če bi v Dolenjskem listu opisali tudi delovanje enakih občinskih komisij.
JANKO VRANEŠIČ Črnomelj
(TELEVIZIJSKI SPORED^
23.	III.
petek
8.55	TV V SOLI: Koledar, Zakaj, zakaj?, Ruščina. Odmor, Glagolica, .Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Zemljepis, Mali program. Velikani svetovne književnosti. Zadnje minute
17.15	POROČILA
17.20ROCK PORTRET: JOSIPA Ll-SAC, novosadska glasbena oddaja
17.50	MODRO POLETJE, oddaja iz: španske nanizanke za mladino
18.25	OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 TURIZEM, MOŽNOST IN PRILOŽNOST: INDUSTRIJA GOSTOLJUBJA, izobraževalna oddaja 19.10.RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNTK
19.55 VREME
20.00	IZBOR NAŠE POPEVKE ZA VELIKO NAGRADO EVROVIZIJE, prenos iz Skopja
21.40 NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.55 NASELBINSKA KULTURA NA SLOVENSKEM, dokumentarna oddaja
22.55 DNEVNIK
23.05	PIKNIK V TOPOLI, jugoslovanski film
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Vrtoglavci — 18.15 Kolubarska bitka
(izobraževalna oddaja)— 18.45 Večer ob orkestru — 19.30 Dnevnik — 20.00 Skice za portret: Jakov Gotovac —
20.45	Zagrebška panorama — 21.00 Prizori iz prejšnjega stoletja (dokumentarna oddaja) — 22.45 Dokumentarni film — 22.30 Nočni kino: Strah (slovenski film)
ZAGREB 1
16.30 Video strani — 16.40 TV v šoli: Ruščina, Glagolica — 17.40 Poročila
— 17.45 Vrtoglavci — 18.15 Koledar
— 18.25 Kronika občine Reka —
18.45	Tribuna — 19.30 Dnevnik —
20.00	Izbor naše popevke za veliko nagrado Evrovizije — 21.40 Marlovve (oddaja iz ameriške nanizanke) —
22.30 Dnevnik — 22.45 Kulturni mozaik
24.	III.
sobota
8.00	POROČILA
8.05	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: PEHTA IN BEDANC
8.25 PEDENJŽEP
8.55 MESEČEK
9.25 MALI SVET: KO ZA BOLI ZOB
9.55 GLASBA ZA KITARO
10.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos
I. teka iz Osla
II.15 SMUČARSKI SKOKI, prenos tekmovanja na 70-metrski skakalnici v Planici
13.40	SLALOM ZA MOŠKE, prenos
2.	teka iz Osla
15.05	POROČILA
15.10	VARDAR : HAJDUK, prenos nogometne tekme
17.00 PRENOS KOŠARKARSKE TEKME
18.30 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA: VELIKA SIBIRSKA EKSPLOZIJA, angleška dokumentarna oddaja
19.00 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 NASHVILLE, ameriški film
22.35	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
22.55 POROČILA
8.55	Slalom za ženske (prenos 1. teka iz Osla) — 10.25 Slalom za moške (prenos 1. teka iz Osla) — 10.55 Odhod štafete mladosti iz Mostarja —
12.25	Slalom za ženske (prenos 2. teka iz Osla) — 13.40 Slalom za moške (prenos 2. teka iz Osla) — 15.10 Lakasti čevlji neznanega junaka (bolgarski film) — 16.30 Lepotica in zver —
18.30	M. Buljan: Dolgo potovanje v belo (televizijska drama) — 19.00 Spominska knjiga (glasbena oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kvakva top (zabavnoglasbena oddaja) — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 2L45 Verdijevo življenje (oddaja iz italijanske nadaljevanke) — 22.55 Poezija
25.	III.
nedelja
8.25	POROČILA
8.30	ŽIVŽAV, otroška matineja
9.20	MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
9.55	O. Davičo: PESEM
10.45 625, oddaja za stik z gledalci
11.10	SMUČARSKI SKOKI, prenos tekmovanja na 90-metrski skakalnici v Planici
13.45 PARALELNI SLALOM, prenos tekme za moške in ženske iz Osla
16.05	POROČILA
16.10 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete gledalce
16.40 LETNIKI 1960—1970, dokumentarna oddaja
17.40 ŠPORTNA POROČILA
17.55 STVAR Z DRUGEGA SVETA, ameriški film
19.10 RISANKA
19.25	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 NEKAJ VMESNEGA, oddaja iz beograjske nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 ŽIVETI Z NARAVO, dokumentarna oddaja
22.15	POROČILA
9.00	Oddaje za JLA — 12.45 Paralelni slalom za moške in ženske (prenos iz Osla) — 15.00 Glasbeno popoldne: Ob glasbi Franza Schuberta — 17.15 Radnički : Bayern (prenos rokometne tekme za ženske) — 18.25 Slovenski muzeji in galerije (dokumentarna oddaja) — 19,10 Turistični vodič —
19.30	Dnevnik — 20.00 Modrost telesa (dokumentarna oddaja) — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Nicholas Nickleby (oddaja iz angleške nadaljevanke)
26.	III.
ponedeljek
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, S. Makarovič: Strašni volk, Makedonščina, Povej mi, povej, Muzeji mesta Zagreb, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Razvoj stare književnosti. Risanka, Angleščina, Mali- program. Risanka, Dijaška revija
17.20	POROČILA
17.25 MESEČEK
17.55 TRDNJAVE, sarajevska izobraževalna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	MLADI UPI, glasbena oddaja
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	Ivo Andric: GOSPODIČNA, televizijska drama
,21.50 DOKUMENTAREC MESE-
CA: O GOVORICAH
22.30	DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Prehodna postaja — 18.00 Ilustrirane zgodbe —
18.15	Izobraževalna oddaja — 18.45 Kulturni pregled — 19.00 Športna oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Hit meseca (zabavnoglasbena oddaja) — 21.55 Ženska za pultom (oddaja iz češkoslovaške nadaljevanke)
27.	III.
torek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Obznana, Za učitelje. Otroci ustvarjajo. Sedmi kontinent, Po reki Tari, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Rastlinski laboratorij, Risanka, Botanik, Mali program, Risanka, Glasbeni pouk. Zadnje minute
16.30 SOLSKA TV: Destilacija, Kolo naj bo kolo. Kolesar. Erozija
17.30 POROČILA
17.35	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O DVEH ČEVLJARJIH
17.50	MEDNARODNO TEKMOVANJE, oddaja o mladinskem pev-skfem festivalu v Celju
18.25 ZASAVSKI OBZORNIK
18.40	KLIC ZLATONOSNIH REK, jugoslovanski kratki film
18.55 KNJIGA
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	C. Dickens: ŽIVLJENJE IN DOGODIVŠČINE NICHOLASA NICKLEBYA oddaja iz angleške nadaljevanke
20.55 AKTUALNA ODDAJA
21.40	DNEVNIK
21.55 VEČER Z ANSAMBLOM KRALJEVSKEGA BALETA IZ LONDONA
15.55	Dnevnik — 16.15 Pustolovščina — 16.45 Prenos košarkarske tekme —
18.15	Čas knjige — 18.45 Vrnitev k Sredozemlju (zabavnoglasbena oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer za 'tamburico — 20.45 Žrebanje lota —
20.50	Liki revolucije: Sedek Kostovski (dokumentarna oddaja) — 21.35 Zagrebška panorama, — 21.50 Iz koncertnih dvoran
28.	III.
sreda
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Poštni nabiralnik, Skrb za potomstvo. Odmor, Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Biologija, Poročila 10.35TV V ŠOLI: Biologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program, Risanka, V zdravem telesu zdrav duh.
Zadnje minute
18.05	POROČILA
18.10 CICIBAN, DOBER DAN: MOJ HRČEK JE ZBOLEL
18.25 DOLENJSKI OBZORNIK
18.40	MOZAIK KRATKEGA FILMA
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: TELESNI STRAŽAR, sovjetski film
21.25	MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.30	KULTURNE DIAGONALE
22.00	DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Beli kamen —
18.15	Izobraževalna oddaja — 18.45 Koncert po želji prijateljev — 19.30 Dnevnik — 20.00 Izredni športni pregled — 20.15 Zabavnoglasbena oddaja — 21.15 Zagrebška panorama —
21.30	Glasbena dogajanja — 22.20 Muzej cerkvene umetnosti v Zadru
29.	III.
četrtek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Rojstvo, Šepetanje vesolja. Otroci ustvarjajo. Sedmi kontinent. Izliv Save, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Srebrna žica. Risanka, Uganka, Zadnje minute
14.55 ŠOLSKA TV: Destilacija, Kolo naj bo kolo. Kolesar, Erozija
15.55 DINAMO (V) : DINAMO (ZG), prenos nogometne tekme
17.45	POROČILA
17.50	Oton Župančič:	LAHKIH
NOG NAOKROG
18.25 OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK
18.40	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	TEDNIK
21.05	BORGIJCI, oddaja iz angleške
nadaljevanke
21.55' DNEVNIK
17.45	Smogovci — 18.15 Znanost: Tehnološki razvoj SFRJ — 18.45 Peskovnik — 19.30 Dnevnik —20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panorama
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je nepričakovano mnogo prezgodaj zapustil naš dobri in skrbni mož, ata, stari ata. brat in stric
JOŽE MAJCEN
borec NOV iz Spodnjih Vodal pri Tržišču
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, posebno Majcnovim iz Ulčnika, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali pokojnemu cvetje, nam izrazili sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Lisci in Metalni Krmelj, Jugotaninu Sevnica, ZPV Novo mesto, ZB Tržišče, DU Tržišče, ŽTP Tržišče in Novo mesto, GD Tržišče, Telče, Krmelj, Šentjanž in Novo mesto, RK Tržišče, Krmelj, Šentjanž, tov. Selevšku in Močanu za poslovilne besede, pevcem iz Mokronoga za zapele pesmi in župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Z A H V A L A
V 83. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš nadvse dragi, nepozabni mož, oče. stari ata, brat, stric in svak
ADOLF BEVC
samostojni mizarski mojster v pokoju iz Novega mesta. Ul. talcev 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Šentjernejskemu oktetu, godbi Novole-sa. razvojnemu centru Novolesa, OOS Novoles, Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto, vsem, ki ste darovali cvetje, še posebna hvala pa gre proštu Lapu za lepo opravljen obred in dr. Boehmu za obiske na domu. Zahvala vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje.
Njegovi: žena Frančiška, sinova Adi in Čiž z ženama ter vnukinje Maja, Bernardka, Tadeja, Andreja, Adica, brat Ivan z družino ter ostalo sorodstvo
Novo mesto. Bela cerkev, Kamnik
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek,'brat,
stric in svak
ALOJZ BIZJAK
iz Nemške gore 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem DO Djuro Salaj iz Krškega, IM V Novo mesto. Komunale in Gostinskega podjetja iz Sevnice ter PD Triglav izZueric-ha za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Čebelarskim društvom za spremstvo in poslovilne besede. Hvala tudi kaplanu za opravljeni obred in pevcem za ubrano petje.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi dobrega moža, ata, starega ata, brala in strica
IVANA BURGERJA
iz Šmihela 8
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za cvetje in izraženo sožalje. Posebno zahvalo izrekamo družini Mervar, Splošni bolnišnici v Novem mestu, Srednji kmetijski šoli Grm in Gasilskemu društvu Šmihel. Zahvalo izrekamo tudi arhidiakonu Rafku Lešniku za opravljeni pogrebni obred in tople besede, župniku Adolfu Mežanu, vsem duhovnikom, pevcem iz Zagorja in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ob prerani izgubi ljube žene, mame, stare mame, hčerke in sestre
VIDE KUŽEM
roj. 18. 9. 1928 iz Gor: Radulj 11, Bučka
se najlepše zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti.
Vsi njeni
Bučka, dne 16. 3. 1984
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš mož, oče, stari oče,
brat in stric
I
ALOJZ KAVŠEK
z Broda 33, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, predvsem pa sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih slovesa. Zahvaljujemo se kolektivu Novoteks — TOZD Tkanina, kolektivu Kovinar Novo mesto, javnemu pravobranilcu Novo mesto, kolektivu Dolenjke Novo mesto. Društvu upokojencev, Novoteksu, ZB Novo mesto ter krajevni skupnosti Drska, govornikoma za tople in iskrene besede, kot tudi pevcem in godbi. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu in dr. Mariji Kramar ter celotnemu osebju urološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za skrb in nego v času težke bolezni. Obenem se zahvaljujemo kaplanu za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste spremili pokojnega na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta, starega očeta in strica
RUDOLFA MIHELIČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem, ki so pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo pevcem, godbi in PGD Livold za izkazano čast. Najlepša hvala župniku za lepo opravljeni obred in tov. Maroltu za lepe poslovilne besede.
Žalujoči: sin Tone z družino, sin Dolfe z družino in hčerka Irena z Rohijem in Mojco
Črni potok, dne 5. marca 1984
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, in spomnite se me ter večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče. brat in
stric
ALOJZ POVŠIČ
iz Sp. Vodal 30
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo godbi iz Sevnice, krmeljskim pevcem, dr. Mos-catelliju, urološkemu oddelku novomeške bolnice ter kolektivu Stilles in Metalna, govorniku Selevšku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Milka, otroci: Mici z družino, Lojze z ženo, Lojzka z družino, Majda z družino, Srečko z družino, Jože ter Rado in ostalo sorodstvo
Vsa sreča je minita, ko tebe. mama. zemlja je pokrila.
Z A H V A L A
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
ANGELCA ROJC rojena HELMIH
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemosorodnikOm, prijateljem in znancem, ki se sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Iskrena zahvala tov. Šuštaršiču za ganljive besede pred hišo, tov. Ljubi Senica za poslovilne besede pri odprtem grobu, organizaciji ZB, osebju bolnišnice v Novem mestu za prizadevanja med zdravljenjem, župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za občuteno zapete pesmi. Vsem tistim, ki ste pokojno spremili v tako velikem številu k poslednjemu počitku, iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Žužemberk, dne 4. marca 1984
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga žena, sestra, teta in stara mama
ALOJZIJA RIBIČ
Mestne njive 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, sosedom in vaščanom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih ter nam izrekli sožalje in pokojno spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje. Prisrčna hvala predsednici ZZB Mestne njive za poslovilni govor, pevskemu zboru, CP tozd Gradnje, tov. Mariji Žagar in tov. Hrastarju.
Žalujoči: mož Alojz z Verico in ostalo sorodstvo
Minilo žalostno je leto cini, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
27. marca bo minilo leto, odkar je ugasnilo življenje našega dobrega moža, očeta, starega očeta
FRANCA ŠTRKA
iz Hrastulj pri Škocjanu
Čakamo te in kličemo, a vse zaman. Ne moremo verjeti, da si za vedno odšel. Ostal nam je le še sporni n na čas, kosi bil med narni. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Vsi njegovi
Četrtek, 22. marca — Lea Petek, 23. marca — Peter Sobota, 24. marca — Simeon Nedelja, 25. marca — Minka Ponedeljek, 26. marca — Evgenija Torek, 27. marca — Rupert . Sreda, 28. marca — Milada Četrtek, 29. marca — Jernej
LUNINO MENE
24.	marca ob 8.58 — zadnji krajec
BREŽICE — 23. in 24^3. hongko-n-ški film Ubijalec hrama Saolin. 23. 3. švedski film Julija. 24. 3. ameriški film Iskanje zlata. 25. in 26. 3. ameriški film Žaklad v izgubljenem avionu. 27. in 28. 3. ameriški film Amitivil.
ČRNOMELJ: 22. in 25. 3. angleški film Skrivnostna moč. 23. in 25. 3. hongkonški film Device sedmih morij.
27. 3. hongkonški film Človek dinamo. 29. 3. ameriški film Zakrinkani jezdec.
DOLENJSKE TOPLICE: 23. 3. ameriški film V čast zrelih žena. 24. in
25.	3. ameriški film Jetnišnica.
KOSTANJEVICA: 24. 3. ameriški film Diamantni rez. 25. 3. ameriški film Pjanet prekletih.
KRŠKO: 25. 3. ameriški film Reši se, kdor se more. 27. 3. italijanski film Črni pirat. 28. 3. angleški film Cestni bojevnik. 29. 3. ameriški film Človek z Bogarlovim obrazom.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 23. do 25. 3.,francoski film Norosti na stadionu. Od 26. do 28. 3. ameriški film Nevarne ženske v akciji.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 22. in 23. 3. italijanski barvni film Strast ljubezni. 24. 3. matineja: Zajček dolgouhi na niah dve muhi. 24. in 25. 3. ameriški barvni film Peterica močnih. 28. 3. filmsko gledališče — italijanski film Mesec.
SEVNICA: 23. in 24. 3. ameriški film Skrivnost indijanskega zlata. 25.
3.	ameriški film Edini moški na svetu.
28. in 29. 3. angleški film Maščevalče-va zaobljuba.
TANGVANJA
ZA SOSTANOVALKO vzame starejša ženska z ogrevanim stanovanjem dekle, najraje šolarko z dežele. Ponudbe po 26. marcu 1984 na telefon 22-967.
MLAD PAR išče stanovanje v Nosem mestu ali okolici. Ponodbe pod šifro: ..POŠTENOST".
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIM zidarja in delavca. ZIDARSTVO Alojz VRŠČAJ, Lamutova 15 a. Novo mesto.
ZAPOSLIM dekle za delo v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna VOJNOVIČ, Slovenska vas 9, 68232 Šentrupert.
ZAPOSLIM dva kvalificirana ali polkvalificirana soboslikarja. Anton RADI, Kidričeva 12, Krško, tel. 71-940.
KV KUHARICO z veseljem do dela v gostilni zaposlimo. Gostilna Vovk, Ratež 48, 68321 Brusnice.
MIZARJA in fanta za priučitev takoj zaposlim. Zanimivo delo, dober zaslužek. Mizarstvo BOBIČ, telefon 22-703.
SPREJMEM krojaško pomočnico za izdelavo moških hlač in ženskih kril. KROJAŠTVO Matija KREN. Dilančeva 5. Novo mesto.
DELO dobi KV NATAKAR. Stanovanje in hrana preskrbljena, OD po dogovoru. Javite se na naslov: Marko Jeršin, Gostilna pri Jerneju, Pokopališka 17, Kokrica pri Kranju, tel. (064)
24-134.
MIZARSKEGA POMOČNIKA, samostojnega, takoj zaposlim. Vajen dela na strojih, zaposlitev stalna, plača dobra, delo ni težko. Vojaščine prost. Wipro patent stopnice — izdeluje za Jugoslavijo Franc ŠLIBAR, 64270 Jesenice, V. Kajžarja 33.
Motorna vozila
KOMBI IMV 1600 moriš prodam.
Obnovljena karoserija in nov motor. Telefon (068) 24-487.
PRODAM I JAT 126 P. letnik 1981. Straža 75.
ŠKODO. 1973, zadeto spredaj, neregistrirano, prodam za 4 M. Švent, D. Bučarja 8, Novo mesto, tel. 25-339.
Z 101, letnik 1976, prodam. Tel. 24-026, Gor. Kamcnce L
PRODAM R 4. letnik 1977, obnovljen. Stanislav Udovč, Črmošnjice 55, Stopiče.
PROD AM R 4 G I L. 8/82. Tel. 25-863.
PRODAM R 4 komplet, letnik. 1975, trenutno v nevoznem stanju. Rudi Peian, Drganja sela 2, Straža.
STOENKO, letnik 1977, prodam. Cena po dogovoru. Koštialova 16, Novo mesto.
R 4, letnik 1978, registriran 22. 3. 84, prodam. Tel. 25-371 popoldne.
UGODNO PRODAM R 4 TL, letnik 83, avgust. Florjan Gorenčič, Iv. Gorica, novi blok 7.
POCENI PRODAM Z 101, 1977, simko 1301 S, obnovljeno, v dobrem ' stanju. Zdravko Robek, Dobruška vas 29. Škocjan.
PRODAM Z 101, letnik 78. Tel. 84-020.
MERCEDES 180 D prodam. Tel.
20-330.
PRODAM Z 101, letnik 74. Bartolj, Cesta herojev 20, tel. 25-580.
PRODAM dve katrci, letnik 76, eno v voznem stanju, drugo kompletno za rezervne dele, obe za 10 M. Jaklič. Župančičeva 3, Metlika.
ZASTAVO 1300, letnik 1978,dobro ohranjeno, prodam- po ugodni ceni. Brgan D. Ločna 44, Novo mesto.
LADO 1600, dobrer ohranjeno, prodam. Tel. 24-301.
PRODAM MOTOR MZ 250. Mar-jetič, Radulje, Škocjan.
MOTORNO KOLO MBW R 5015, I. 70, prodam. Alojz Šušteršič, Rege-rča vas 167, Novo mesto.
126 P, letnik 1981, prodam. Gostilna Luzar, Gomila 5, Šmarješke Toplice.
PRODAM R 12 TL, letnik 1974, prva registracija 20. 7. 1976. Anton Pregl, Biška vas 4, Mirna peč.
UGODNO PRODAM AVARTBURG,
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije .1 800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52,100-620-170-32000-009-'8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGlASI: 1cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 18Q din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski lic! ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-603-30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, F p. 33, telefon (068) 23-606 — Naslov ekonomske-propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p.p. 33, telefon (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
letnik 81. Nečemer, Bršljin 18, tel. (068) 24-177.
PRODAM Z 750 S, letnik 78, ter oddam vrstni red za Z 750 LE. Sred. Globodol 6, Mirna peč.
R 4 GTL, prevoženih 7000 km, do: dati,o opremljen, prodam za 37 M. Tel. 23-627.
PO UG OD NI CENI prodam 126 P, letnik ,1979. v dobrem stanju. Jože Gros, Štrit 11, Bučka.
PRODAM LADO 1600, staro 2 leti in pol. Tel. 23-534. po 19. uri.
PRODAM 126 P, letnik 1979. Galič, Gotna vas 79, tel. 21-323 popoldan.
UGODNO PRODAM ZASTAVO 101. letnik 77. Tel. 25-192, popoldne.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1980, po ugodni ceni. Jože Jurečič, Zloganje 30, Škocjan.
R 4, letnik 1978, dobro ohranjen, 48000 km, prodam. Zlata Poljak, Gotna vas 43/d, Novo mesto.
Z 750, garažiran, letnik 1975, ugodno prodam. Telefon 20—382 ali 25—558.
VARTBURG karavan, letnik 1981, prodam. Tel. (068) 84—558.
LADO 1300S, letnik 1983,prodam. Tel. (068) 24—314.
126 P, letnik 1979, prodam. Nena-dič, Trdinova 12 c, Novo mesto.
Z 101, letnik 1977, prodam. Kuhar, Ostrog 14, Šentjernej.
COLE JGL, letnik 1982, 13000 km, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 51—594.
ŠKODO 1000 L in FIAT 1100 po delih prodam. Majcen,- Sp. Vodale 8,. Tržišče.
PRODAM opel kadet, letnik 1971. in zastavo 750. letnik 1975. Franc Žužek. Ul. II. grupe odredov 5, Trebnje.
R 18, prodam. Jože Blažič, Živhovo selo 4. Otočec.
UGODNO prodam Tam 5.500 ali menjam za osebni avto. Tei. (068) 44—225 (od 7. do 13. ure).
R 4 TLJ, letnik 1979, prodam. Dragan, Velika Cikava 3, Novo mesto, telefon 24—598.
KOMBI IMV 1600 moriš prodam. Obnovljena karoserija in nov motor. Telefon (068) 24—487.
FIAT 126 P, letnik 1979. prodam. Slavka Jaklič, Mirna peč 133.
ZASTAVO 101. letnik 1977. prodam. Informacije po telefonu 23—179 ali Lobctova 26, Novo mesto (po 16. uri).
Z 101, letnik 1978, prodam. Telefon
25-035.
ZASTAVO 750, letnik 1974, v zelo dobrem stanju prodam za 4 M. Telefon 24-792.
ZASTAVO 101 in tri koze prodam. Papež, Grajska 17, Črnomelj.
POCENI PRODAM dva WV, letnik 1965, eden vozen. Ponudbe na telefon (068) 69-155, Cerklje ob Krki.
ZAPOROŽCA, letnik 1975, in ZASTAVO 126 P, letnik 1976, prodam. Informacije na telefon (068) 40-126, vsak dan od 17. do 19. ure.
LADO 1200, letnik 1982, prodam Srečko Tomec, Vojinska 11, Črnomelj.
LADO 1200, letnik 1978, prodam. Drago Klenovšek, Partizanska 29, Novo mesto.
ŠKODO 120 LS, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 82-126, od 14. ure dalje.
PRODAM avto 125, prevoženih 55000 km. Franc Hočevar, Puščava 6, Mokronog, tel. 49-054.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Slavko Štrasberger, Adamičeva 41, Novo mesto.
Z 101, letnik 1981, prodam. Praznik, Ločna 7 a. Novo mesto.
PRODAM motor APN 41’omos, odlično ohranjen, star 6 let. Telefon 56-270.
PRODAM VW hrošč, letnik 1976. Naslov v upravi lista (1360/84).
PRODAM
PRODAM 260 2 m dolgih kostanjevih impregniranih vinogradnih količkov.Grašek, Dol. Kamence, tel. 22-721.
PRODAM SENO (100 kg). Franc Jeralič, Šmarje pri Šentjerneju.
BARVNI TELEVIZOR, rabljen, prodam. Adamič, Mirana Jarca 29, Novo mesto.
PRODAM 3 klasična okna (140x140) in tuširno kad. Telefon 24—481 (dopoldne), Žulič.
BARVNI IV Gorenje color prodam. Cena 45.000 din. Telefon (068) 22—067.
PRODAM 2500 kg dobrega sena. Golobič, Sadinja vas 10, Semič.
PRODAM kobilo, staro 5 let, brejo 8 mesecev, in kobilo, staro 3 leta. Stane Simonič, Podreber 6, 68333 Semič.
MLADI PSIČKI, nemški ovčarki,, z rodovnikom, prodam. Telefon (068)
21—021.
PRODAM 500 kg koruze. Gor. Sušice 6, Dolenjske Toplice.
UGODNO PRODAM SKORAJ nov 12-colski gumi voz. Telefon (068) 82—490.
PRODAM dvobrazdni plug in 40 m francoske cevi za škropilnico. Anton Mlakar, Jerman vrh 13, Škocjan.
UGODNO PRODAM otroško posteljo / jogi vložkom. Ponudbe po telefonu (068) 24—410 (zvečer).
SPALNICO prodam (starejšo). Telefon 22—190.
PRODAM opažni material (punte). Besednjak, Gor. Straža 33.
PRODAM hladilno skrinjo (310 I) novo. Telefon 24—412.
PRODAM malo rabljen kavč in dva fotelja. Hočevar, Kristanova 24/7, Novo mesto.
PRODAM kravo po teletu. Kužnik, Podlisec, 68211 Dobrnič.
PRODAM novo peč za centralno ogrevanje TAM STADLER. 35000 kalorij. Informacije Barbič, Kristanova 22, Novo mesto, telefon 23—655.
PRODAM šup kozolec na 6 oken v dobrem stanju. Telefon 74-771.
PRODAM 6 ovac. Plemberk 10, Stopiče.
PRODAM prvovrsten hlevski gnoj in kostanjeve kole (klano in celo). Franc Rupar, Goriška gora 13% Škocjan.
PRODAM malo rabljeno harmoniko (B, Es. As). Darko Jankovič, Bedenj, Adlešiči.
PLINSKO NAPRAVO za avto prodam. Pero Matič, Jerebova 8 b. Novo mesto.
PRODAM aparat proti močenju postelje ..Artur". Naslov v upravi lista (1358/84). .
PRODAM prvovrstno seno. Lavrič, Sela 15. Dol. Toplice, telefon 69-716.
POCENI PRODAM raztegljiv kavč in tri fotelje. Vprašajte lahko vsak dan popoldne. Kuhar, Kettejev drevored 33, Novo mesto, tel. 21-292.
PRODAM 2000 kosov rabljene strešne opeke. Martin Adlešič, Črnomelj, Vrtna 4, telefon 51-467.
. OSTREŠJE za hišo prodam. Drago Klenovšek. Partizanska 29, Novo mesto.
5 ton sena in puhalnik za seno (Tajfun) z motorjem 10 KM, malo rabljen, prodam za 60.000 din, v bližini Brežic. Informacije na telefon (061) 343-806.
PRODAM elektromotor (5,5 KM). Martin Uhan, Drska 3, Novo mesto.
PRODAM hlevski gnoj in oddam v najem vinograd, sedmi letnik. Droberž, Gor. Gomila 2, Šmarješke Toplice.
PRODAM rabljen barvni televizor Gorenje, ekran 56. Božo Gošte, Šentjernej.
GUMI SAVA SEMPERIT (155 x 13), model 501. 2 kosa, TRAJAL (145 c 13). 2 kosa, prodam. Telefon (068) 85-107.
PRODAM stiskalnico (prešo) na kamen za grozdje ali sadje. Kerin, Račja vas 12, 68263 Cerklje ob Krki.
PO UGODNI CENI PRODAM zmrzovalno skrinjo Gorenje, pralni stroj Gorenje, trifazni hidrofor in raztegljiv kavč. Naslov v upravi lista (1359/84).
PRODAM junca za vprego. Kastelic, Rakovnik 5, Novo mesto.
PRODAM električni štedilnik. Markovič, Ragovska 10, Novo mesto, telefon 22-580.
UGODNO PRODAM plinski štedilnik Kekec, ustrojeno lisico in poročno obleko št. 38-40. Telefon (068) 71-868, ves dan.
PRODAM skedenj 12 x 5 m, Lavrič, Dvor 26.
PRODAM motorno škropilnico SOLO, malo rabljeno. Jože Gregorič, Mali Podljuben 11, Novo mesto.
PRODAM spalnico. Marija Stevanovič, Jerebova 16 a, Novo mesto, tel. 23-152, popoldan.
SEMENSKI KROMPIR prodam. Tel. (061) 785—167.
UGODNO PRODAM pohištvo za spalnico, dnevno sobo in glasbeno skrinjo stereo (z Avtomatskim gramofonom, radio in bife). Tel. 23-462.
PRODAM mrvo (okrog 1000 kg) in kole za vinograd. Rezka pri Mariji Pugelj, Ždinja vas, Otočec.
PRODAM dva delovna konja (cena po dogovoru) ali zamenjam za traktor. Jože Jaklič, Zemelj 19, 68332 Gradac,
PRODAM motorno žago Stih) 031, Marjetič, Gorenje Radulje, Škocjan.
PRODAM trosed — otroško posteljico, klubsko mizo, starejšo omaro (dvokrilno). Tel. 24-872.
PRODAM 2 t sena in novo nerabljeno bočno traktorsko koso IM J'. Stane Sodja, Sela 8, 68331 Suhor.
PRODAM univerzalni mlin UM11 MIO Standard. Tel. 21-432, dopoldan.
ZELO POCENI PRODAM novo pohištvo Novoles za dnevno sobo. Tel. 25-035.
HARMONIKO, navadno, trivrstno, in gradbeno barako ugodno prodam. Jože Novak, Gor. Straža 33.
UGODNO PRODAM pohištvo za dnevno sobo. Tel. 25-212, popoldan. Djaip, Cesta herojev 60, Novo mesto.
PRODAM hladilnik. Lobetova 22, Novo mesto, tel. 25-739.
PRODAM ŽAGO STIH L 0,51. Alojz Pavlič, Loka -15, Šentjernej.
PRODAM PONY expres (Rog), nov. Pod Trško goro 66. Novo mesto, tel. 25—547, zvečer do 21. ure.
PRODAM kravo s teletom. Janez Lukše, Koroška irts 16, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM polhovo olje. Plačam zelo dobro. Telefon (068) 24-006, dopoldne ali (068) 25-986 popoldne.
NUJNO KUPIM 10 8-valnih salonitk, strešne opeke. Telefon (068) 21-757.
KUPIM kmetijo z gospodarskim poslopjem na območju Bele krajine. Šifra: ,,Tonc".
KUPIM traktor do 18 KM. Alojz Pavlič, Loka 15, Šentjernej. V ponudbi navedite ceno!
KUPIM iraktor FERGUSON 35 KM, nov ali malo rabljen. Ciril Ranta h, Škovec 19, 6X295 Tržišče.
KUPIM lahek voz — šiner. lahko brez koles ali voz — samec. Franc Rupar, Goriška vas 12, Škocjan.
KUPIM športno škodo. Ponudbe s ceno pošljite na naslov:	Frahci
Ocvirk, Heroja Maroka 24, Sevnica, telefon 82-126, od 14. ure dalje.
POSEST
PRODAM 15 arov vinograda ob asfaltni cesti na Cesti pri Krškem najboljšemu ponudniku. Tone Šterk, Dalmatinova 5, Krško.
PRODAM nedograjeno dvostanovanjsko hišo v Bršljinu. Naslov v upravi lista (1362/84).
, PRODAM vinograd v okolici Mal-kovca (200 trt). Informacije vsak dan na telefon 88-—947.
PRODAM vinograd (6 arov) na Ur-šnih selih. Informacije na telefon(061) 347—274 (od 15. ure dalje).
VINOGRAD, novejši nasad, in hram. na lepem, mirnem kraju, prodam. Dostop z. vsakim vozilom, 150m od asfaltne ceste na Tolsti vrh pri Novem mestu. Telefon (061) 59—149 (nedelja ves dan, ob delavnikih od 19. ure dalje).
VINOGRAD na Ljubnu prodam ali dam v najem. Na parceli je elektrika, dostop z avtomobilom. Tel. 25—195.
PRODAM hišo z malo zemlje v okolici Krškega. Naslov v upravi lista (1357/84).
NJIVO blizu Karteljevega prodam. Ogled 25. marca od 10. do 16. ure. Ždinja vas 13, Otočec.
ZIDANICO z vinogradom (350 trt), vodo in elektriko, vseljivo, opremljeno z vsem inventarjem, na Zdolah pri Krškem prodam. Informacije na telefon 71-098.
PRODAM 30 arov vinograda na Čretežu pri Krškem. Informacije po telefonu (068) 71-672 vsak dan od 14. do 18. ure.
PRODAM vinograd na Golobinjku (10 arov). Primerno za gradnjo, elektrika v vinogradu, dostop z avtomobilom. Franc Krevs. Ivanja vas 20. Mirna peč.
PRODAM 1097 m2 gozda in 865 m2 njive 5 km od Brežic proti Sromljam, ob asfaltni cesti. 'Dovoljena zidava vikenda, Peršin. Na jami 1, Ljubljana, telefon (061) 553-759.
HIŠO, novo, v zaključni fazi, z adaptirano zidanico — kaščo, brajdo in mladim sadovnjakom, v bližini Vinice pri Črnomlju prodam. Primerno tudi za obrt. Informacije po telefonu (061) 573-881.
PRODAM vinograd (strojna obdelava) z nedokončanim vikendom z elektriko, vodo ter gradbenim materialom. Primerno za stanovanje’, v bližini Šmarjeških Toplic. Telefon (068) 22-397.
PRODAM vinograd na Malem Cir-niku pri Šentjanžu. Alojz Kocjan, Gor. Lakenc 10. Mokronog.
NA TRŠKI GORI oddam v najem Zemljišče (bivši vinograd) pod ugodnimi pogoji. Dogovor v zidanici Greti Vrhovnik 24. in 25. marca ali na telefon (061) 737-465, po 19. uri.
PRODAM vinograd v Straški'gori. Dostop z vsemi vozili. Elektrika čez parcelo. Primerno za gradnjo. Stane Šiška, Jurka vas 1, Straža.
PRODAM parcelo v izmeri 2153 m2 z vinogradom in zasajenimi 230 trtami v Poljanah ob avtocesti Novo mesto — J rebnje. Informacije popoldne na telefon 71-922.
PRODAM 10 arov vinograda in zidanico v Trški gori, v bližini Starega gradu. Informacije na telefon 85-950, zvečer.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
|| Kmetijski stroji j|
■■■■■■■■■■■•■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•a«
■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
BCS prodam. Goršin, Potov vrh 38, Novo mesto.
PRODAM traktor Fendt (25 KS) s koso. Matjašič, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah.
PRODAM prikolico za prevoz živine. Zupančič, Slančji vrh 12, Tržišče.
MLATILNICO s popolnim čiščenjem prodam. Telefon 24-026, Gornje Kamence 1, Novo mesto.
PRODAM traktor KORM1K (18 KM). Cujnik, Groblje 53, Šentjernej.
PRODAM obračalnik za BCS. Jože Kocjančič, Trebča vas 59, Dvor.
KOSILNICO BCS prodam. Jeralič, Mačkovec 11, Novo mesto.
PRODAM snopovezalko in grablje za BCS. Tone Žagar, Vinica 2, Šmarješke Toplice.
PRODAM dva kombanja za žito delovne širine 2
m. Cena ugodna. Franc Perše, Zbure 30, Šmarješke Toplice. Informacije po telefonu (068) 84-054, po 18. uri.
KROŽNE BRANE (24 diskov) prodam. Tone Jordan, Mihovica 25, Šentjernej.
TRAKTOR MAN (16 KM) s koso, varnostnim lokom, generalno obnov-' ljen septembra 1983, in motor APN prodam. Conta, Hrastje 16, 68310 Šentjernej.
TRAKTOR ZETOR 47-12 s kabino in kompresorjem prodam. Anton Omerzel. Gorjane 1, 63257 Podsreda.
KOSILNICO BCS, 1,20 m na bencin, plug IMT 751, obračalnik Sental (2 m delovne širine), krožne , brane OLT (6 diskov) prodam. Anton Bevc, Luterško selo 15, Otočec.
PRODAM dobro ohranjen obračalnik za kosilnici BCS. Franc Verderber, Mlaka 18, Stara cerkev pri Kočevju.
PRODAM motokultivator AIRONE. rabljen 3 ure. Cena 110 tisoč. Telefon (064) 76-481, v službi (Milan).
PRODAM traktor Tomo Vinkovič TV 18 s priključki (plug, freza, škropilnica). Telefon (061) 50-188.
RAZNO
V NEDELJO, 4. marca zvečer, sem izgubila krznen ovratnik (nerc, temno-rjave barve) od ceste do bloka, Kristanova 24. Novo mesto. Poštenega najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne. Marija Hren,'Kristanova 24, Novo mesto.
MOGOČE živi kje kmečko dekle ali mamica, ki bi bila pripravljena priti k 28-letnemu kmečkemu fantu brez staršev, bratov in sester. Imam majhno kmetijo/službo, avto in hišo. Ponudbe pošljite pod šifro: ..VESELA POMLAD".
NIKO GORŠE, Drganja sela 29, Straža, opozarjam vse, da nisem plačnik dolgov svoje žene Ane Gorše, rojene Vovk.
MARTIN OSTERMAN, Šmihel 50, Novo mesto, opozarjam Martina SREBERNAKA in Marinko SRE-BERNAK, naj si ne lastita mojih parcel na Trški gori, ker jim ne doti-olim hoditi in delati po mojih parcelah, na katere sem jaz prepisani Opozarjam Martina Srebernaka, naj preneha z grožnjami. Če tega opozorila ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjal.
FRANC MARKOVIČ, Podturn 33^ prepovedujem vsako vožnjo in hojo po moji parceli številka 1484 v k. o» Podturn. Kdor tega ne bo upošteval-, ga bom sodno preganjaj.
^OBVESTILA I
G RA VERSTVO Aleksander KEČKEŠ — delavnica Šentjernej, tel. 32-048, Novo mesto, Novi trg 1 (hotel Metropol), tel. Zl-348. Se priporočam!
ŽENSKO FRIZERSTVO Na Lazu 18 obvešča stranke, da ne obratuje več.
VSE VRSTE TRT IN SADIK lahko dobite po 38 din pri Kati VRBANEK, Vivodi-na 13 pri Metliki. Informacije po telefonu (047) 76-800.
Dragemu STANISLAVU BOŽIČU s Tolstega vrha pri Šentjerneju iskreno čestitamo za 22. rojstni dan z željo, da bi mu zadnji dnevi v vojaški suknji čimprej minili. Ati, mamica, sestra Vi; da, stara mama ter Simona in Denis.
Dragim ALOJZU, DANILU in DENISU RAUŠLJEVIM iz Muench-na vse lepo ob praznovanju, JELKI pa veselo godovanje. Želijo Kuharjevi in Završk ovi.
Dragi ANGELCI ERŽKOVL iz Trebnjega za rojstni dan vse lepu, posebno pa še veliko zdravih let, želi Nežka z družino.
Dragemu možu, očetu in bratit JOŽETU ŠPR1NGERJU iz Podgore 21 želijo za njegov 50. rojstni dan vse lepo, največ pa zdravja in zadovoljstva v krogu svojih domačih, žena, otroci, bral in sestre.
Dragemu sinu JOŽETU GRAND-LJIČU iz Mirne peči za njegov 18, rojstni dan in god želimo vse najboljše in veliko zdravja. Enako želijo hčerki Andreji na novi življenjski poti obilo sreče mama, ata in sestra Zdenka z. družino.
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije KIT, Ljubljanske mlekarne, tozd Marketing Ljubljana, Tolstojeva 63
objavlja
za svojo poslovno enoto v Novem mestu, Sevno 11, prosta dela in naloge
upravljanje motornega vozila in prodaja blaga
Pogoji:	*	x
šola za voznike motornih vozil, (kategorija C in E) in 1
leto delovnih izkušenj
Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: KIT, Ljubljanske mlekarne, tozd Marketing, Ljubljana, Tolstojeva 63 (kadrovska služba), v 8 dneh po objavi.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je po daljši bolezni 7-apustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ ARH
iz Velikega Podloga 42
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GD Vel. Podlog za opravljeni pogreb in poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tovarni Djuro Salaj Krško, TMV Brežice, GZ Ljubljana in 2. a DESŠ Novo mesto za darovane vence. Vsem še enkrat hvala!
*	Žalujoči: vsi njegovi
Trebelno je visoko, še višji je tvoj grob. zakaj si zapustila šest žalostnih otrok?
ZAHVALA
Ob nenadni in nepričakovani smrti naše žene, mame in stare mame
MARIJE RIBIČ
iz Ornuške vasi 5, Trebelno
se iskreno zahvaljujemo vsem.sorodnikom, sosedom, še posebej Francetu in Ani Ajdišek za vso pomoč v najtežjih dneh, znancem in prijateljem, delovnim kolektivom Treles Trebnje, Gorenjski tisk Kranj, šoferjem in sprevodnikom iz Grosupljega, pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož in otroci z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je 22. februarja 1984 za vedno zapustil
IVAN ŽAGAR
iz Damlja 11, Vinica pri Črnomlju
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, prijateljem in delavcem Ceha iz Črnomlja, Mizarstva iz Most, SDK Ptuj, Rudnika urana Žirovski vrh. Celuloze iz Medvod in IMP Promont Ljubljana za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala gasilskemu društvu Sinji vrh, krajevni organizaciji Zveze borcev Sinji vrh, govornikom za tople poslovilne besede in duhovniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Barbara, sin Zvonko, hčerka Marica z družino, sinovi Franc, Ivan, Jože, Mirko in Jure z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
JANEZA BOŽIČA
iz Kostanjevice
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali mnogo prelepega cvetja ter okojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. e posebej se zahvaljujemo ZB Kostanjevica za organizacijo pogreba, Gasilskemu društvu Kostanjevica, govornikom in pevcem, kolektivu Galerija Božidar Jakac Kostanjevica, Tovarni zdravil Krka Novo mesto in sindikatu osnovne šole Kostanjevica ter Agrokombinatu Krško za podarjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka in brata
MARTINA MAJERLETA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, DPO, pripadnikom TO, ZRVS, mirenskim ribičem, sosedom in krajanom, KS Mirna za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvala govornikom za tople besede slovesa, trebanjski godbi in mirenskim pevcem za lepo petje, posebej pa se zahvaljujemo kolektivu in sodelavcem K PD Dob pri Mirni za nesebično skrb in pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Alenka z možem, sin Sašo z ženo, vnuk Samo ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
KAREL PLOT
iz Žužemberka 173
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam pomagali, pokojnemu darovali cvetje in vence. Hvala duhovniku za lepi obred, vsem govornikom, pevcem, dr. Kocutarju, patronažni sestri, LD Plešivica, GD, ZZB, SZDL in Društvu upokojencev, delovnim organizacijam ISKRA Žužemberk, PIONIR TOZD MKI, TZ Litostroj. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Rezka, sinovi Dušan ter Drago in Jože z družinama, sestri in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 81. letustarosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi ata in stari ata
ANTON LAMOVŠEK
iz Mirne vasi 18 pri Trebelnem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, še posebno Erženovim in Hrenovim, ter ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkem trenutku pomagali, darovali cvetje, izrekali sožalje in spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi DO ŽITO, TOZD PT Ljubljana, DO ILIRIJA, TOZD Vedrog Ljubljana, Gasilskemu društvu V. Strmica, Pir-narjevim, pevcem in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
1
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZAHVALA
V 33. letu življenja je nenadoma prenehalo biti srce našega dragega moža, očka, sina, brata, strica, svaka in prijatelja
PETRA SEVERJA
iz Velikega Gabra
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnega spremili na zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov prerani grob. Še posebna zahvala Lojzu Bregarju, Antonu in Ivanu ter Francu Lomovšek. Hvala lepa pevcem in župniku za opravljeni obred in tolažilne besede, vsej mladinski organizaciji. Še enkrat hvala vsem!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, komaj 53 let stara, nas je zapustila naša ljubljena žena, mamica, babica in sestra
ALOJZIJA LEGIŠA
z Drske II
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice in onkološkemu inštitutu v Ljubljani za prizadevanja in trud, ki so ga vložili pri zdravljenju. Posebna zahvala tov. Kapetanu in tov. Mrazu za poslovilne besede, pevcem in godbi, SGP Pionir, tozd MKI, ŽTO, sekciji za vleko in DSSS Novo mesto, ter VVO Novo mesto. Prav tako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in darovano cvetje.
: vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpe! sem. in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
18. marca je minilo žalostno leto, odkar je prenehalo biti srce dragega moža, očeta in brata
LEOPOLDA VRTINA
z Vrtače 31
Ta dan krute resnice bo ostal v naših srcih nepozaben. S solznimi očmi gledamo tvoj grob in sc zavedamo, da te ne bo nikoli več med nami. Ostal boš v naših srcih do konca dni. Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, mu na grob prinašate cvetje in na njem prižigate sveče.
V tihi žalosti: vsi tvoji, ki smo te imeli radi
V SPOMIN
26. marca bo minilo žalostno leto, odkar je ugasnilo življenje naše drage žene, mame in stare mame
FRANČIŠKE KOVAČIČ
iz Goriške vasi 12
Spomin nanjo bo ostal vedno živ. Hvala vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustil mož, ata, stari ata
ALOJZ NOVAK
Breza 17, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi Šaleharjevim, Pustovim, društvu upokojencev, nadzorništvu proge Trebnje, pevcem in duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša • draga mama, stara mama in prastara mama
ALOJZIJA GRANDA
rojena KRALJ iz Zaloga pri Škocjanu 5
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči : sinova Stanko in Edo z družinama
s
*
%
*
%
*
%
%
*
%
5
%
%
%•
*
%
%
5
%
%
%
%
i
%
!
%
$
%
%
!
*
«
i
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
'A
4
4
4
4
4
Janez
V ožji okolici Čučje mlake je Janez Povšič znan po lem, da zna temeljito popraviti motorno žago ali škropilnico, v škocjanski krajevni skupnosti je predsednik sveta, na Dolenjskem pa je znan kot dober vinogradnik. Njegovo belo vino je.dobilo na letošnji cvičkariji najvišje ocene In je zmagalo, cviček pa je zasede! tretje mesto. Take uspehe Povšič dosega že nekaj let. čeprav so bili njegovi vinogradniški začetki vse prej kot spodbudni. Toda trmast, kol je pri vsakem delu, tudi pri vinu ni popustil toliko časa. dokler ni spoznaI skrivnosti kletarjenja, ki je nasploh šibka točka dolenjskih vinogradnikov.
..O tem ni nobenih dvomov, ali na Dolenjskem znamo pridelati grozdje," pripoveduje Povšič. „toda dober pridelek se je pogosto spridiI v kleti. Vinogradniki pač niso znati uporabljati krtače! Odkar pa je začelo delovati Društvo dolenjskih vinogradnikov, se je tudi pri nas marsikaj izboljšalo. Z društvom smo hodili na ekskurzije po Primorski, Hrvaški in Italiji, poslušali smo predavanja in se tako marsikaj naučili. Levji delež zaslug za dober pridelek pa ima ljubezen do trte. Jaz pravim, da moraš tudi spari z njo, večkrat sem prespal v zidanici, " se nasmehne Povšič.
Je lake sorte mož, da ne more brez dela. Pred dnevi je bilo, ko je narteI kar enajst različnih funkcij. Največ časa mu zagotovo vzame predsednikovanje v škocjanski krajevni skupnosti.
V tej se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo, da ne omenjamo spet asfalta, vodovodov. Nemalo zaslug za vse to ima tudi Povšič. ki je do odhoda v vojsko žive/ svobodno fantovsko življenje, že v JLA pa se je nauči! dela z ljudmi. Pravi, da pri njem ni noben vojak nikoli postopa! brez dela. In tudi zdaj zna vpreči ljudi okoli sebe. a ne tako. da bi sam stal križem rok zraven. Seveda bi njegova kmetija lahko tudi trpela škodo zaradi njegovih pogostih odsotnosti, ko bi ne bilo doma mame in hčerke, ki bo nekoč prevzela kmetijo, ter seveda žene in druge hčerke pa žeta, ki mora včasih kljub študiju poprijeti za delo. Doma ima 12 hektarov zemlje, 12 glav živine, pripravlja pa se na gradnjo novega hleva za šest glav živine več.
„Saj pravim, še ta hlev bom zgradil, potem pa bom opusti! delo." a takoj po teh besedah že ne verjame več. da bo kdaj zares odnehal. Pri štiriinštiridesetih letih pač še ni čas za pokoj, še posebej škoda pa je njegovih bogatih izkušenj. Kot je znano, vse več nalog prehaja na krajevne skupnosti. In Povšič je eden izmed redkih kmetov, ki je tem nalogam kos. Ne samo, da se znajde v finančnih zadevah, na videz zapletene zadeve zna razložiti na preprost način.
Toda pomenek se po blagem ovinku od krajevne skupnosti in kmetije spet povrne k vinu. A ne zato, ker bi ga Povšič rad pil. Pet let že ni pokusi! niti kapljice vina, hkrati pa prostodušno prizna, da so se kot fantje iz zidanice zmeraj vračali naliti z vinom. K trli se povrne, ker je ta njegova velika ljubezen. Zato ga tembolj skrbi, kaj bo, ko bo uveljavljen 51. člen zakona o prometu z vini? Če bodo morali tudi dolenjski kmetje stekleničiti vina, potem bo šla po zlu desetletja in desetletja gojena tradicija dolenjskega vinogradništva, katere zunanje priče so tudi številne in prijazne zidanice. Meni, da bi morali to tradicijo ohraniti. Zlasti na Vin-jem vrhu, ki iz leta v leto obrodi najboljše grozdje. In tam na Vinjem vrhu ima svoj vinograd Povšič iz Cučje
tudi Janez mlake.
J. SIMČIČ
1
I
%
Cvičkarija ostala cvičkarija
Konec koncev:, kakršni so ljudje, taka je prireditev
NOVO MESTO —Tudi o dvanajstem tednu dolenjskega cvička lahko zapišemo, da je bil, zlasti glede obiska in organizacije, cvičkarija vseh cvičkarij. Koliko prijateljev dolenjske kapljice je v štirih dneh prišlo in odšlo skozi vrata novomeške športne dvorane, je mogoče le ugibati. Lani je 9000 obiskovalcev ..pospravilo" 16.000 litrov cvička, letos pa je bilo obiskovalcev celo več. Pokuševalci so bili skromnejši insoga popili
ADLESICANI
PRAZNUJEJO
ADLEŠIČI — V spomin na 22. marec 1945, ko so bili požgani Adl-ešiči in še šest okoliških vasi, praznuje krajevna skupnost Adlešiči svoj praz,-nik. Slavnostna seja v počastitev praznika bo v nedeljo, 25. marca, ob 10. uri v kulturnem domu v Adlešičih, na kateri bodo ob 10. obletnici podpisa listine o pobratenju s KS Prilišče-—Vukova gorica podelili v zahvalo za nesebično, požrtvovalno, tovariško delo pri doseganju skupnih ciljev obkolpskih ljudi in krepitvi bratstva in enotnosti več priznanj. Hkrati bo prejel častno priznanje Janez Kranjc, ki jim je lani poklonil kip kurirja v spomin na kurirsko pot. ki je vodila skozi vas. Praznovanja se bodo udeležili tudi predstavniki pobratene KS Stara Ljubljana ter Mahična iz Mrz-Ijakov, ki so pobrateni z adlešiškimi gasilci. V kulturnem delu proslave se bodo predstavili domačini s pevskim zborom, folklorno skupino, tamburaši in recitatorji.
Kurirji prihajajo
Kurirčkova pošta že na poti — V Kočevju 18. aprila
KOČEVJE — Kurirčkovo pošto bodo pionirji iz kočevske občine prevzeli od črnomaljskih 16. aprila ob 10. uri v Predgradu. Kurirji bodo nato nosili pošto skozi Vas—Faro, Osilnico, Podpresko, Kočevsko Reko, Livold, Kočevje, Željne, Staro cerkev in Struge. Pionirjem ribniške občine jo bodo predali 23. aprila ob 8. uri na hribu Sv. Ana.
V vsej občini bo mesec kurirčkove pošte od 20. marca do 23. aprila. V tem času bodo po krajevnih skupnostih organizirali več razgovorov pionirjev z borci, pionirji bodo spoznavali vojaške veščine, zapisovali dogodke iz NOB in povojne izgradnje, izvedli kulturne in športne programe, organizirali obrambne dneve itd.
Zaključek kurirčkove pošte bo leto 2. junija v Trbovljah. Takrat bodo praznovali tudi 60-letnico spopada trboveljskih rudarjev s fašistično organizacijo Orjuna.
DOLENJSKI LIST V VSAKO HIS0
Danes javno žrebanje za velike nagrade, med katerimi je tudi prikolica Adria ca-___ravan	380	QLS	—	Srečo	bo	nadzorovala	komisija	bralcev
Danes, 22. marca, se bo odločilo, katerim od starih ali novih naročnikov Dolenjskega lista je sreča podelila 19 premij naše velike nagradne naročniške igre, ki
150 SMUČARJEV NA IZBIRU
RIBNICA — Na smučišču Izbir je bilo v nedeljo medklubsko tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je udeležilo 150 smučarjev iz Ribnice, Kočevja, Velikih Lašč in ostalih dolenjskih klubov. Med cicibani je zmagal Matelič, pri cicibankah Veselova, pri pionirjih Zobec, pri pionirkah Gašperiče-va, najboljši mladinec je bil Debeljak, med članicami A je zmagala Veselova, v kategoriji B Matečičeva, pri članih Avsec in pri članih B Gruden.
M. G-č.
1
PARADIŽNIK NAMESTO ROŽ — V stanovanju Sifeta Mešiča iz Šegove glice v Novem mestu na oknu med rožami visi pravi rdeči sadež paradižnika. Zasadil se je sam in oktobra pričel cveteti. Dva sadeža sta že dozorela. Petčlanska družina je enega že snedla in pravijo, da je okusen kot tedaj, ko je čas zanj. (Foto: J. P.)
jo je omogočilo dolenjsko združeno delo. Seveda bo znan tudi lastnik počitniške prikolice Adria caravan 380 QLS, ki jo je prispevala IMV,generalna pokroviteljica naše akcije, kije trajala dobra dva meseca.
V bobnu sreče so vsa imena naših starih in novih naročnikov. Dobitnike bo izžrebala 6-letna Lea Brulc iz Novega mesta. Javnemu žrebanju, ki se bo začelo ob 10. uri v prostorih uredništva Dolenjskega lista na Germovi 3 v Novem mestu, bodo prisostvovali tudi predstavniki naših bralcev in generalnega pokrovitelja. Bralce zastopajo dolgoletni naročniki Ljudmila Jazbec iz Meniške vasi
Čigav bo tomos avtomatic?
Za prvo mesto se še naprej borita Tomislav Pavlič in Jože Vidmar
V tekmi za tomos avtomatic, ki ga bo uredništvo Dolenjskega lista podarilo tistemu pismonoši, ki bodo I. maja letos pridobil največ novih naročnikov našega časnika, ni večjih sprememb. V torek, 20. marca, je bil položaj naslednji:
1. Tomislav Pavlič, pošta Novo mesto 82 naročnikov,
2. Jože Vidmar, pošta Dvor, 76 novih naročnikov,
3. Feliks Kastelic, pošta Žužemberk, 44 novih naročnikov,
4. Marina Ban, pošta Škocjan, 43 novih naročnikov,
5. Milan Škoberne, pošta Senovo, 41 novih naročnikov.
6. Anton Jene, pošta Škocjan, 39 novih naročnikov,
7. Leopold Peterle, pošta Mokronog, 30 novih naročnikov,
8. Slavka Kolenc, pošta Mirna peč, 28 novih naročnikov,
9. Anton Dragoš, pošta Črnomelj, 22 novih naročnikov,
10. Jože Kuplenik, pošta Otočec, 22 novih naročnikov.
37, Adolf Mavrovič z Glavnega trga 16, Novo mesto, in Milena Bučar iz Kettejevega drevoreda 32, Novo mesto.
Izide javnega žrebanja bomo objavili v Dolenjskem listu, ki bo izšel 29. marca.
SPOSOJENO TRNJE
• Oprostite, sprejeli smo dolgoročni, ne dolgoprstni program stabilizacije.
(Iz Pavlihe)
• Človek naj išče srečo v majhnih stvareh, na primer v osebnem dohodku.
(Iz Pavlihe)
• Država odmira, toda zapušča vse močnejši vtis.
(Iz Ježa)
nekaj mani cene, saj je din.
kot lani, na račun liter cvička stal 170
Ker cviček, zaradi svoje poznane kislosti, ne more sam obstati v želodcu, si je marsikdo postregel tudi s klobaso, manj pa jih je kupilo kračo, ki je veljala kar 700 din. Kljub visokim cenam pa ni bilo nič manj opotekanja po ulicah Novega mesta. Mnoge pokuševalce je cviček dodobra načel že na prizorišču, tako da so se gibali kot »popipsane” muhe. Tudi glede solidarnosti ni bilo pripomb. Treznejši je pomagal na sveži zrak svojemu vinsko onemoglemu tovarišu. Nekaterim so
• Teden dolenjskega cvička je vrhunec za 1360 članov Društva vinogradnikov prejeli diplome in priznanja. O tem bomo še poročali na kmetijski strani Dolenjskega lista.
na piano pomagali tudi miličniki, ki pa so letos imeli manj dela kot prejšnja leta, k o je ob cvičku tekla tudi kri.
Mnogi pokuševalci se bodo
danes zvečer,lahko videli na malih ekranih v Tedniku, ki so ga v soboto zvečer posneli delavci ljubljanske televizije.
Prizadevanja organizatorja, da bi letos prireditev pridobila več strokovnosti, za navadnega pokuševalca niso bila posebno opazna. Cvičkarija je spet minila kot velika veselica. Kljub temu da je bilo lani precej besed in očitkov glede prireditve, letos ni bilo dosti drugače. Predlagana nova lokacija na Bajnofu pod Trško goro bi nekatere očitke zagotovo odpravila, mnenje o pijančevanju pa bo tudi z novo lokacijo težko spremeniti.
J. PAVLIN
•••
KARLOVŠKA UDARNA BRIGADA PRAZNUJE
KARLOVAC — Odbor za praznovanje 40-letnice ustanovitve karlovške udarne brigade vabi borce, da se udeležijo osrednje proslave, ki bo v Karlovcu pred spomenikom padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v nedeljo, 25. marca. Prireditev se bo začela ob 10.45.
ZA IOC KO UŠLI LANSKIM PRVAKOM — Ekipi Sevnice in Novega mesta ob podelitvi priznanj na kvizu „Mladi in kmetijstvo”. (Foto— J. Pavlin).
Sevničani republiški prvaki
AMZ Sevnica zmagovalec kviza mladih zadružnikov
NOVO MESTO — Najboljše ekipe aktivov ..Mladih zadružnikov” iz vse Slovenije so se v soboto, 17. marca, pomerile za republiški finale kar na „cvičkariji" v Športni dvorani. Na temo „Mladi in kmetijstvo", se je že pred tem pomerilo nekaj tisoč mladih na občinskih in regijskih tekmovanjih. V zaključnem delu je s področja kmetijstva in družbenopolitične prakse odgovarjalo 27 tekmovalcev.
Na koncu je največ točk zbrala trojka iz Aktiva mladih zadružnikov Sevnica, ki so letos prvič nastopali na republiškem tekmovanju. V ekipi so bili: Jani Jazbec, kmetovalec, zaposlen v kmetijskem kombinatu Mercator, Ivan Kozmus, ekonomski tehnik, in Mateja Jene iz 1. letnika kmetijsko-
TEREZA NAVDUŠILA
RIBNICA — Glavni kulturni dogodek v marcu je bil nastop znane pevke zabavne glasbe Tereze Keso-vije. Ta koncert je napolnil dvorano ribniškega športnega cetra, kije največji v občini. V dneh okoli občinskega praznika bo še več kulturnih in drugi h prireditev. Od 23. do 30 marca bodo v domu JLA razstavljali svoja dela člani likovne skupine Ljubljana—Bežigrad, za njo pa bo razstava o bitki pri Jelenovem žlebu. V domu JLA bo še koncert pevk Marjane Deržaj. Meri Avsenak in drugih pevcev, razen tega bo tu tovariški večer, posvečen občinskemu prazniku.
M. G-č
živinorejske šole. Mentor skupine je bila Brigita Bernik, magister živinoreje. Točko za Sevničani so zaostali lanski prvaki, Novome-ščani Sonja Zalokar, Igor Ravbar in Damjan Kastelic. Med devetimi ekipami je bila iz Dolenjske še ekipa AMZ iz Črnomlja in osvojila zadnje mesto.
Ekipa AMZ Sevnica si je s prvim mestom priborila pravico, da bo republiški kviz naslednje leto v njihovem kraju.
POČITKA NE BO — Posedanja ob toplem štedilniku bo za Marijo gotovo kmalu konec. Pisanje pisanic čaka.
Prva utirala pisanicam pot v svet
Marija Jakljevič 70 let s pisačem v roki
ADLEŠIČI — 70 let je tega, kar je danes 84-letna Marija Jakljevič iz Adlešičev prvič vzela v roke pi-sač in po maminem vzoru napisala pisanico. Danes priznava, da tako mamine kot prve njene pisanice niso bile ravno najlepše — kuhali sta jih včebulovih listih, namesto v črni barvi — a so kljub temu zbudile pozornost pokojnega zbiratelja ljudskega blaga Boža Račiča, ki je kot učitelj služboval v Adlešičih.
„Ko je leta 1920 Račič pri meni prvič videl pisanje pisanic, je kar onemel," se spominja Marija, kije takrat pisala pisanice le za domače. „Toda učitelj me je, tako kot tudi sestri Magdo in Anko, pregovoril, da smo prve v teh krajih začele to ljudsko blago prodajati, on pa ga je predstavil na razstavi v Ljubljani.” Ko so ljudje spoznali njihovo delo, so začela naročila kar deževati, tako da so od novega leta do pomladi za pisanje žrtvovale tudi marsikatero noč. Jajca so kupovale od hrvaških kmetic, s košarami, v katerih je bilo tudi po 500 pisanic, so hodile v začetku kar peš po Beli krajini, pozneje pa tudi z vlakom v Ljubljano. Leta 1950 je v Ljubljani Marija dobila kot izdelovalka pisanic na 2. republiški razstavi lokalne industrije, obrti in komunalne dejavnosti LRS tudi diplomo.
Vsako leto je izdelala vsaj tisoč pisanic, največ pa jih je izpod njenih rok prišlo 3 tisoč letno. Vendar jo, čeprav je bil vsak dinar težko prislužen, vežejo na tista leta lepi spomini. In četudi je mislila, da je lani za vedno odložila pisač, se kljub svojim letom še vednočila ne da kar tako. „Čim bolj se približuje vuzem, tem bolj sem prepričana, da bom spet pisala, čeprav me nekoliko izdaja palec levice, s katerim težko držim jajce," pravi Jakljevičeva.
M.BEZEK
Iskal roge, srečal medveda
V okolici Kočevja medvedje več ne spijo — Izmučeno jelenjad opažajo tudi v okolici hiš
KOČEVJE — Marjan Grišin iz Podgorske ulice v Kočevju gre skoraj vsak dan na sprehod proti Mestnemu vrhu. Na teh sprehodih je že dober mesec opažal tudi sledi medvedov, kar pomeni, da so se medvedje zaradi dolge zime kljub visokemu snegu že zbudili.
Večkrat je naletel tudi na poginjene jelene, ki jih je očitno obžrl medved in jih nato tudi pokril z vejami. Opazil je tudi krmišča, kjer ni bilo več hrane, ker je divjad že vso pojedla. O tem je tudi obvestil v službi svoje sodelavce, lovce, vendar njegova obvestila niso zalegla.
Minuli teden je šel spet na Mestni vrh. Poiskati je nameraval tudi nekaj odpadlih rogov jelenov. Ko se je vračal domov, je nedaleč od Kočevja v hribu spet videl temno gmoto in menil, da je tudi to poginjena jelenjad. Kmalu pa je spoznal, da gre proti nje-
••kozerija ••••••••
KAM S TOVARIŠEM MOZGIČEM?
mu zelo shujšan medved. Sam se ne spominja, kako je splezal na drevo, medved pa je spodaj nekaj časa godr-njdl in renčal, nato pa odhlačal.
J. PRIMC
PREDAVANJE O REVNIH IN ZATIRANIH
Poznavalec iz Ljubljane je pred kratkim v črnomaljskem centru srednjih šol predaval o Palestini in Namibiji. Predavatelj je besedilo popestril z barvnim filmom, kije prikazal revno in težko življenje Palestincev. Predavanja, na katerem smo dobili tudi izčrpne odgovore na naša vprašanja, smo se udeležili tudi člani zgodovinskega krožka in kluba OZN z naše §ole-	EMA	ADLEŠIČ
OŠ Črnomelj
Tovariš Mozgič seje vrtel nekaj let v krogu najvidnejših repi-škiii betic, toda kjerkoli se je zvalil v fotelj, je napravil škodo. Tako je prispeval svoj levji delež, da je šla k vragu delovna organizacija, ki je izdelovala plastične zobotrebce, na rob propada je spravil tovarno za izdelovanje samokolnic itd. S svojim govorjenjem in nedelom je naredil organizaciji za zatiranje podgan nepopravljivo škodo. V času njegovega predsednikovanja je •iz članstva izstopilo skoraj vse, kar leze in gre.
Trezni Repičani so govorili.
da bi mu bilo treba dati nogo in ga izgnati iz občine po skrajšanem postopku, njegovi pajdaši pa so bili drugačnega mišljenja in prepričanja.
..Tovariš Mozgič je sposoben, sicer sc ne bi tako dolgo obdržal pri vrhu;" je razmišljal tovariš Predalnik.
..Tovarno plastičnih zobotrebcev bi vzel vrag tudi brez Moz-giča. Ljudje vedno manj jedo meso in to je bil vzrok, da ni bilo pravega povpraševanja po zobotrebcih. Pri pogrebu fabrike ima Mozgič še najmanj zaslug," gaje branil tovariš Foteljič.
„Ko šo bili poostreni pogoji za posojila za gradnjo bajt, je splahnelo tudi zanimanje za nakup samokolnic. Mozgič je napravil Repičevini prej uslugo kot škodo, ko je pripomogel, da seje tovarna razhajkala,"jebils svojo ugotovitvijo zadovoljen lovarš Komolčič.
..Organizacija za zatiranje podgan mi je bila sumljiva že od vsega začetka. Dajala je sicer vtis neprednosti, v njene vrste pa so se zavlekli tudi oportunisti. Tovariš Mozgič je bil tisti, kije to prvi spoznal. Po mojem je razpustitev organizacije prej
pozitivna kot negativna," je s poglobljeno analizo prišel do sklepa tovariš Funkcič.
In vsi so bistroumno kimali in tuhtali, kam z Mozgičem.
„V bazo ga dajmo!”
»Ne bi ga sprejela. Bazniki so že dovolj osveščeni in se ne bi dali kar tako naplahtati."
»Če torej z bazo ni nič, pa naj postane Mozgič predsednik organizacije za zaščito komarjev! Lo je dovolj vidna funkcija, ki Mozgiču ne bo proti časti.”
In Mozgič je res postal to. Nevednežcm moramo povedati, da je organizacijama zaščito komarjev v Repičevini uživala ugled. Ljudje sojo bolj spoštovali in cenili kot vso po vojni zraslo industrijo.
TONI GAŠPERIČ