Cankarjeva ZORA Cankarjeva: Almanah SD Cankar, letnik XXII, leto 2015 ■ Redakcija: Zoran Doršner, Verica Džindo, Tomislav Krzyk, Dina Maksumić, Sonja Milošević, Neven Modić, Irena Pavlović, Barbara Pribožić Leka, Elvisa Šunje, Ana Mrdović, Samo Čolak, tajnik ■ Grafično oblikovanja in DTP: Osman Erdić ■ Lektoriranje bosanskega, hrvaškega in srpskega jezika: Elvisa Šunje ■ Tisk: Green print s.o.r. ■ Naslov uredništva: Radnička bb, 71000 Sarajevo, tel7fax: ++387 33 22 69 15 e-mail: sdc1934sarajevo@gmail.com ■ Revijo izdaja: Slovensko društvo Cankar Sarajevo Predsednica: Barbara Pribožić Leka ■ Izhaja enkrat na leto Spoštovane bralke in bralci, dobiti možnost za nekaj uvodnih besed in misli v Zori Cankarjevi med drugim pomeni, da revija lepo nadaljuje s svojim plemenitim delom in poslanstvom predvsem med ljubitelji slovenskega jezika v Bosni in Hercegovini. V imenu celotne ekipe Veleposlaništva Republike Slovenije se zahvaljujem vsem, ki se trudite in skrbite za nadaljnji razvoj tega pomembnega zbornika. Zora Cankarjeva s svojo pregledno vsebino po eni strani celovito predstavlja aktivnosti Slovencev v Sarajevu in BiH, po drugi strani pa je tudi motiv za nove projekte slovenskih društev in združenj. Slovenski diplomati v BiH se z veseljem odzivamo na aktivnosti, ki jih pripravljajo slovenska društva. Prizadevamo si, da bi tudi sami doprinesli k naboru različnih dogodkov in druženj, ki pritegnejo ne le slovensko skupnost, pač pa tudi širšo javnost. Posebej pomembna je prepoznavnost slovenskih društev tudi v širši skupnosti BiH in podpora, ki jo društva uživajo s strani pristojnih odgovornih predstavnikov za področje narodnostnih združenj v strukturah administracije BiH. Kot primer takega dogodka lahko izpostavimo koncert Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane, ko je orkester z več kot sedemdesetimi mladimi in perspektivnimi glasbeniki na predvečer slovenskega kulturnega praznika do zadnjega sedeža napolnil čudoviti prostor sarajevske Vijećnice. Zdi se mi primerno, da v tem uvodniku navedem tudi tradicionalno polaganje cvetja na mestu, kjer je bil ob začetku vojne v BiH smrtno ranjen slovenski novinar in fotoreporter Ivo Štandeker. Članom Slovenskega društva Cankar iz Sarajeva gre zasluga, da se spomin na slovenskega novinarja, ki je želel svetu objektivno pokazati v kakšni vojni pasti je Sarajevo, ne zabriše. Zahvala gre vsem tistim, ki so poskrbeli, da je bilo 16. junija 2015, na 23. obletnico Štandekerjeve smrti, to obeležje na novo obnovljeno in lepo celostno urejeno. Slovenska društva v BiH s svojimi rednimi aktivnostmi in tradicionalnimi dogodki skrbijo za povezanost in prepoznavnost tako med svojimi člani kot tudi širše v svojem družbenem okolju. Želimo si da se nabor takih dogodkov ohranja in po možnosti tudi širi. Med aktivnostmi slovenskih društev je potrebno izpostaviti pozornost, ki se namenja mladim in novim članom društev, ki lahko preko forumov mladih prepoznajo možnosti za svoje delo in za nove ideje in nove projekte pri delovanju društev. Z mladimi je povezano tudi področje, ki se nam zdi še posebej velikega pomena: učenje slovenskega jezika. Pri tem pouku so seveda dobrodošli vsi člani društev. Večletno prizadevno delo učiteljic slovenskega jezika je prineslo prave rezultate, ki se kažejo v nenehno rastočem številu slušateljev. Taki vzpodbudni rezultati pa so tudi zaveza k iskanju novih oblik uveljavljanja slovenskega jezika in izposoja slovenskih knjig v nekaterih knjižnicah bo lahko najboljši primer take vrste. V zvezi z uveljavljanjem slovenskega jezika v BiH smo lahko še posebej ponosni, da je v septembru 2015 po 23 letih na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu ponovno začel s svojim rednim delom lektorat za slovenski jezik, ki ga vodi uveljavljen lektor mag. Pavel Ocepek. Dovolite mi, da se vsem, ki so doprinesli k ponovni otvoritvi lektorata, tudi ob tej priložnosti iskreno zahvalim. Posebej pa izpostavljam, da se je otvoritve lektorata udeležil tudi minister vlade Republike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, g. Gorazd Žmavc. Posebna zahvala pa gre tudi dekanji Filozofske fakultete v Ljubljani red. prof. dr. Branki Kalenić Ramšak in dekanu Filozofske fakultete v Sarajevu prof. dr. Salihu Foču ter pristojnim na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Glede na zelo širok spekter povezav med Slovenijo in BiH sem prepričan, da bodo študentje lektorata za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Sarajevu pridobljeno znanje lahko tudi konkretno uporabili pri nadaljnjem profesionalnem uveljavljanju. Ob navedenem obisku ministra Gorazda Žmavca v Sarajevu je prišlo tudi do njegovega obiska in pogovora s predstavniki Slovenskega društva Cankar. Minister se je seznanil z aktivnostmi in pridobljene informacije je lahko neposredno uporabil tudi v pogovoru z ministrico BiH za človekove pravice in begunce Semiho Borovac, ki ima v portfelju svojih nalog tudi skrb za narodnostne skupnosti v BiH. Povezanost obeh držav potrjujejo tudi redni stiki najvišjih predstavnikov obeh držav in Slovenija si bo še naprej zelo intenzivno in s konkretno podporo prizadevala za hitrejše vključevanje BiH v evropske integracijske procese, ki prinašajo dodatne možnosti za še boljše in bolj neposredne povezave Slovenije in BiH - tudi na ravni narodnostnih skupnosti. Vsem, ki so pripravili pričujočo številko Zore Cankarjeve, se zahvaljujem za prizadevno delo in želim veliko uspehov in zadovoljstva pri nadaljnjem delovanju tudi v prihodnje. mag. Iztok Grmek, veleposlanik Republike Slovenije REDNE DEJAVNOSTI SD CANKAR V LETU 2015 ZIMSKI TABOR - MRAKOVICA 2015 Naši dve mladi članici sta se udeležili štiridnevnega zimskega tabora Mrakovica 2015 (12. do 16.1.), ki je del projekta Taborniki to zmorejo (Scouts can do it), katerega del je tudi naše društvo. Organizatorja tabora sta bila Savez izviđača Općine Zenica in Odred izviđača Dr. Mladen Stojanović iz Prijedora.80 udeležencev iz Bosne in Hercegovine in Srbije je bilo nameščenih v hotelu Monument na Mrakovici. Na taboru je ZIMSKO LOGOROVANJE NA MRAKOVICI 2015. Dvije naše mlade članice su uzele učešće na zimskom logorovanju na Mrakovici, koje je trajalo 4 dana (od 12.1. - 16.1.2015.) i dio je projekta Izviđači to mogu (Scouts can do it), gdje sudjeluje i naše društvo. Organizatori logorovanja bili su Savez bilo živahno in hkrati poučno: igrali so razne igre, plesali kolo in zumbo, se učili taborniške pesmi, obnovili taborniške veščine (vozle in signalizacijo) ter oganizirali kulturno zabavni program in športne igre in obvezni taborniški ogenj. Štiri dni je hitro minilo, stkala so se nova prijateljstva in mislimo, da bo ta zimski tabor vsem ostal v lepem spominu. Že aprila se vidimo na ponovnem druženju, naslednjem dogodku prej omenjenega projekta. POLAGANJE CVETJA PRI VEČNEM OGNJU v Sarajevu 23.1.2015 smo se odzvali vabilu prijateljev iz Avnoj Slovenije in bili prisotni pri polaganju vencev pri spomeniku iz NOB, to je t.i. „vječni vatri" v Sarajevu. Vence izviđača Općine Zenice i Odred izviđača Dr. Mladen Stojanović iz Prijedora. 80 učesnika iz Bosne i Hercegovine i Srbije bilo je smještenih u hotelu Monumet na Mrakovici. Bilo je opušteno i poučno na logorovanju, igrali su razne igre, plesali kolo i zumbu, naučili izviđačke pjesme, obnovili izviđačke vještine (čvorove i signalizaciju), te organizirali kulturno zabavni program i sportske igre i obaveznu logorsku vatru. Četiri dana su brzo prošla, nastala su nova prijateljstva i mislimo da će ovo logorovanje svima ostati u lijepom sjećanju. Već u aprilu se vidimo na novom druženju, drugom događaju prije navedenog projekta. POLAGANJE VIJENACA KOD VJEČNE vatre u Sarajevu 23.1.2015. odazvali smo se pozivu prijatelja iz AVNOJ Slovenije te bili prisutni na polaganju vijenaca kod spomenika NOR,kod Vječne vatre u Sarajevu. Vijence su položili članovi antifašističkih udruženja REDOVNE AKTiVNOSTi U 2015. GODiNi so polagali člani antifašističnih združenj iz Črne Gore, Hrvaške, Slovenije in BIH in ti isti so bili pohodniki naslednji dan na Igman. S prijatelji iz Slovenije se poznamo že nekaj let in njih vedno zanima „kako" živijo Slovenci v Sarajevu in BIH in seveda nam včasih priskrbijo tudi kakšno donacijo. Precej so se angažirali tudi v organizaciji in dostavi humanitarnih potrebščin ob lanskih poplavah v BIH. Verjetno se bomo letos ponovno videli, ko bo naš zbor gostoval v njihovih krajih. PREŠERNOV DAN V SARAJEVU -KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA KONZERVATRIJA ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA V SARAJEVSKI VIJEĆNICI 7.2.2015 se je obeležil Slovenski kulturni praznik v Sarajevu svečano, na visokem nivoju in sicer se v sarajevski vijećnici iz Crne Gore, Hrvatske, Slovenije i BiH i ti isti su naredni dan išli na „Igmanski marš". Prijatelje iz Slovenije poznajemo već dugi niz godina. Uvijek ih zanima „kako" žive Slovenci u Sarajevu i BiH i često nam organiziraju donacije. Mnogo su se angažirali u organizaciji i dostavi humanitarne pomoći u prošlogodišnjim poplavama u BiH. Vjerovatno ćemo se ove godine ponovo vidjeti kad bude naš pjevački zbor gostovao u njihovim krajevima. PREŠERNOV DAN U SARAJEVU -KONCERT SIMFONIJSKOG ORKESTRA KOZERVATORIJA ZA GLAZBu i BALET LJUBLJANA U SARAJEVSKOJ VIJEĆNICI 7.2.2015. se na visokom nivou svečano obilježio Slovenski kulturni praznik u Sarajevu.U sarajevskoj Vijećnici održao se koncert simfonijskog orkestra Kozervatorija za glazbu i balet Ljubljana. Događaj je organiziralo Slovensko društvo Cankar uz nesebičnu potporu Uprave Grada Sarajeva, Gradonačelnika prof. dr. Ive Komšića, Veleposlanstva Republike Slovenije u Sarajevu i Veleposlanika Nj. Eks, Iztoka Grmeka. Među brojnima posjetiteljima ili slušateljima koncerta našli su se obožavatelji klasične glazbe iz Sarajeva i okoline, predstavnici diplomatskoga zbora iz Sarajeva, odvil koncert simfoničnega orkestra Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana. Dogodek je organiziralo Slovensko društvo Cankar Sarajevo s Konzervatorijem za glasbo in balet Ljubljana, ob nesebični podpori Mestne uprave Sarajeva, župana prof. dr. Ive Komšića, Veleposlaništva Republike Slovenije v Sarajevu in veleposlanika Nj.eks. Iztoka Grmeka. Med številnimi obiskovalci oz. poslušalci koncerta so se našli ljubitelji klasične glasbe iz Sarajeva, bližnje in širše okolice; predstavniki diplomatskega zbora iz Sarajeva, študenti in profesorji z glasbene akademije iz Sarajeva, dijaki srednje glasbene šole iz Sarajeva, predstavniki kulturnih inštitucij prav tako iz Sarajeva, sorodniki nastopajočih, člani našega društva, predstavniki slovenskih društev iz Kaknja in Zenice ter novinarji in snemalci iz raznih medijev. Poslušalci so bili navdušeni s kvalitetno izvedbo mladih glasbenikov iz Slovenije, vsaka točka je bila nagrajena z bučnim aplavzom. Med odmorom pa so izkoristili priložnost in se na hitro pogovorili in fotografirali s člani orkestra. SESTANEK NA SEDEŽU DRUŠTVA 8.2.2015 je bil na sedežu SD Cankar sestanek predstavnika Ministrstva Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport g. Marka Koprivca, g. Marjana Cukrova, svetovalca na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter glavega tajnika SD Cankar Sama Čolaka. Beseda je tekla o aktualnih zadevah glede prostora društva, aktivnostih društva, kako uspešni so bili pretekli dogodki v letu 2014, kako bomo usklajevali aktivnosti v letošnjem letu, pohvaljeno je bilo delovanje Zveze Evropa zdaj, katere del je tudi naše društvo in pa dogovor, da bomo morebitne težave skupaj reševali. Sestanek je bil konstruktiven, izmenjava informacij bo koristila vsem stranem. 1 г-ЈЈдм uvHJftti томкинктгаггнкгwiiA'r scoot шnh*iammw4mt»(uuftшк^«гомет godine prvi put i u elektronskom obliku, što je posebno obradovalo posjetitelje. Nakon proslave smo uz sok, vino i pjesmu nastavili druženje sa gostima i posjetiteljima. Voditeljice dvojezičnog programa bile su Irena Pavlović i Elica Šunje, za promociju almanaha pobrinula se Dina Maksumić. U publici kao gledatelji bili su pored naših članova I prijatelji iz drugih društava, predstavnici Slovenskog Veleposlanstva i Slovenske vojske u Sarajevu, članovi slovenskog društva iz Kaknja i predstavnici medija. Svi su pohvalili program i nas organizatore, pa i naše raspjevane goste iz Rakeka-Cerknice, sa kojima smo se družili još par dana. Ovaj svečani događaj znači i kraj sezone proba za naš zbor, do septembra idu na zasluženi odmor. INTER-ETNIČKI LJETNI KAMP „SCOUTS CAN DO IT" 2015. Od 6.8. do 15.8.2015. na Boračkom jezeru održao se Interetnički ljetni kamp „Izviđači to mogu", gdje je učešće uzela i naša četveročlana ekipa iz Slovenskog društva „Cankar". Bila je to osma aktivnost u istoimenom projektu, u kojem je sudjelovalo 276 volontera i učesnika iz: Prijedora, Zenice, Bajine Bašte, Prijepolja, Beograda, Brode, Radlja ob Dravi, Ravna na Koroškem, Sarajeva, Banja Luke, Visokog, Mostara, Nemile i Kaknja. Kroz 10 dnevno logorovanje izviđači i ostali odradili su 30 atraktivnih radionica, koje su za cilj imale spajanje različitih kultura i nacionalnih manjina. Zahvaljujemo se Od 6.8. do 15.8.2015 je na Boračkom jezeru trajal Interetnični poletni kamp „Taborniki to zmorejo", katerega se je udeležila tudi štiričlanska ekipa iz Slovenskega društva Cankar. To je bila osma aktivnost v istoimenskem projektu, v katerem je sodelovalo 276 volonterjev in udeležencev iz naslednjih mest: Prijedor, Zenica, Bajina Bašta, Prijepolje, Beograd, Broda, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Sarajevo, Banja Luka, Visoko, Mostar, Nemila in Kakanj. Skozi 10 dnevno taborenje so udeleženci kampa opravili 30 atraktivnih delavnic, ko so imele za cilj združitev različnih kultur in nacionalnih manjšin. Zahvaljujemo se projektnemu štabu, volonterjem, lideijem, vsem udeležencem, vsem taborniškim odredom in organizatorjem iz Zenice in Prijedora, brez njih kamp sigurno ne bi uspel. OBISK MINISTRA ŽMAVCA V SLOVENSKEM DRUŠTVU CANKAR 28.9.2015 nas je v popoldanskih urah v prostorih društva obiskal minister Gorazd Žmavc skupaj s predstavniki z Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (Marjan Cukrov, Zvone Žigon, Nadja Skale) in predstavniki Slovenskega veleposlaništva v Sarajevu (Nj. Eks. Iztok Grmek in Barbara Beričič). Predstavniki SD Cankar so bili člani upravnega odbora (Barbara Pribožič Leka, Neven Modic, Irena Pavlović, Verica Džindo, Elica Šunje) in tajnik Samo Čolak. Z ministrom smo se srečali prvič, zato smo mu predstavili društvo, njegovo zgodovino in aktivnosti. Besedaje tekla tudi o aktualnih zadevah in načrtih ter težavami s katerimi se srečujemo. Na koncu smo skupaj prišli do spoznanja, da je naše sodelovanje dobro, da bomo tako nadaljevali in razvijali nove oblike sodelovanja (nov način vodenja arhivskega materiala, iskanje primerne rešitve za prostor društva). Kmalu se ponovno vidimo, tokrat na bolj uradni in svečani zadevi. projektnom štabu, volonterima, liderima, svim učesnicima, svim izviđačkim odredima i organizatorima, bez njih kamp ne bi uspio. POSJETA SLOVENSKOG MINISTRA ŽMAVCA SLOVENSKOM DRUŠTVU „CANKAR" 28.9.2015. posjetio nas je u prostorijama društva slovenski Ministar za dijasporu Gorazd Žmavc. U njegovoj pratnji bili su predstavnici Ureda Republike Slovenije za Slovence po svijetu (Marjan Cukrov, Zvode Žigon, Nadja Skale) i predstavnici Veleposlanstva Slovenije iz Sarajeva (Nj. Eks. Iztok Grmek i Barbara Beričič). Predstavnici SD „Cankar" bili su članovi Upravnog odbora (Barbara Pribožič, Neven Modic, Irena Pavlović, Verica Džindo, Elica Šunje) i tajnik Samo Čolak. Ministar je prvi put bio kod nas, pa smo mu ovom prigodom predstavili naše društvo i aktivnosti. Zajedno smo došli do saznanja da je naša suradnja dobra i da ćemo tim putem nastaviti. Uskoro se opet vidimo, ovoga puta na svečanom događaju. UČEŠŠĆE NA SVEČANOM OTVARANJU LEKTORATA ZA SLOVENSKi JEZiK NA FiLOZOFSKOM FAKuLTATETu univerziteta u Sarajevu 29.9.2015. bili smo prisutni na svečanom otvaranju Lektorata za slovenski jezik u Rektoratu Univerziteta Sarajevo. Čekali smo godinama na taj važan događaj, jer Slovenskog lektorata nije bilo sve od 1992. godine kad je počeo rat. Pored naših OBISK SVEČANE OTVORITVE LEKTORATA SLOVENSKEGA JEZIKA NA FILOZOFSKI fakulteti v rektoratu univerze V SARAJEVu 29.9.2015 smo se počaščeni udeležili uradne otvoritve Lektorata slovenskega jezika v Rektoratu Univerze v Sarajevu. Dolga leta smo vsi čakali na ta svečani dogodek, kajti Lektorata slovenskega jezika v BIH ni bilo vse od začetka vojne, to je od 1992. leta. Poleg naših članov so bili na otvoritvi prisotni: člani slovenskih društev iz Zenice, Kaknja, Banja Luke, predstavniki Univerze v Sarajevu, predstavniki Filozofske fakultete v Sarajevu, Rektor Univerze v Sarajevu, predstavniki Filozofske fakultete iz Ljubljane, Minister Vlade Republike Slovenije Gorazd Žmavc, predstavniki Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, vsi zaposleni na Slovenskem veleposlaništvu v Sarajevu, novi slovenski lektor Pavel Ocepek, študentje, dijaki in številni drugi. Začetek svečanosti so obeležili pozdravni govori predstojnikov inštitucij, potem pa smo si ogledali zanimiv perfomans Pot v ljubezen in še malo dalje. Po končanem uradnem delu je sledila skromna zakuska in priložnost za sproščen pogovor s starimi in novimi prijatelji. Veseli smo, da je prišlo do tega težko pričakovanega dododka, gospodu Ocepku pa želimo veliko uspehov pri nadaljnem delu. PONOVNO NAŠ GLAS NA RADiu SLOVENIJE I. PROGRAM 2.10.2015 je v radijski oddaji Slovencem po svetu Toni Laterner kontaktiral Sama Čolaka, glavnega tajnika SD Cankar. članova, učešće su uzeli članovi slovenskih društava iz: Zenice, Kaknja, Banja Luke, predstavnici Univerziteta u Sarajevu, predstavnici Filozofskog fakulteta iz Sarajeva i njihove kolege iz Ljubljane, Ministar Vlade Republike Slovenije Gorazd Žmavc, predstavnici Ureda Vlade Republike Slovenije za Slovence po svijetu, svi zaposleni na Slovenskoj Ambasadi iz Sarajeva, novi Lektor slovenskog jezika Pavel Ocepek, studenti i đaci, te mnogobrojni drugi. Poslije zvaničnog dijela uslijedila je skromna zakuska i prigoda za opušten razgovor sa prijateljima. Drago nam je da je konačno došlo do otvaranja lektorata, a gospodinu Ocepeku želimo puno uspjeha u daljnem radu. PONOVO NAŠ GLAS NA RADiu SLOVENIJA I. PROGRAM 2.10.2015. u radijskoj emisiji „Slovencem po svetu" Toni Laterner kontaktirao je Samu Čolaka, glavnog tajnika SD Cankar. Glavna tema razgovora bila je prva posjeta Glavna tema razgovora je bil prvi obisk ministra Gorazda Žmavca našemu društvu ter aktualno iskanje dolgoročne rešitve za novi prostor društva.Pa prisluhnimo: http://radioprvi.rtvslo.si/2015/10/ slovencem-po-svetu-34/ SREČANJE SLOVENSKIH ZBOROV V BIH 10.10.2015 je bil ob 19. uri, v Tuzli, v Bosanskem kulturnem centru, izveden koncert slovenskih pevskih zborov, tradicionalni projekt Zveze Evropa zdaj iz Bosne in Hercegovine. Na srečanju so nastopili slovenski zbori, iz slovenskih društev, iz: Splita, Zrenjanina, Banja Luke, Sarajeva in Tuzle. Projekt je bil finančno podprt s strani Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, seveda ob pomoči donatoijev: Mesta Tuzle, BKC Tuzle, BH telecoma in Združenja meščanov slovenskega porekla iz Tuzle. Čeprav je bilo deževno vreme, je bila prireditev dobro obiskana. Po končanem uradnem glasbenem delu, je v restavraciji Breza, v Hotelu Tuzla, sledila skupna večerja in druženje udeležencev koncerta, ki je trajalo vse do poznih nočnih ur. Ob tej priložnosti moramo pohvaliti domačina in organizatorja koncerta, to je Združenje meščanov slovenskega porekla iz Tuzle, vso zadevo so izpeljali profesionalno in na visokem nivou, tako uradni kot družabni del, vsaka jim čast. Obenem pa tudi zahvala donatorjem, brez njih bi to težko izvedli. ministra Gorazda Žmavca našemu društvu i aktuelno traženje dugoručnih rješenja za nove prostorije društva. Poslušajmo: http://radioprvi.rtvslo.si/2015/10/ slovencem-po-svetu-34/ SLOVENSKIH PJEVAČKIH ZBOROVA U TUZLI 10.10.2015. u 19 sati , u Tuzli, u Bosanskom kulturnom centru, održao se koncert slovenskih pjevačkih zborova, koji je sad već tradicionalni projekat Saveza „Europa sad" iz Bosne i Hercegovine. Nastupili su slovenski zborovi iz slovenskih društava: Splita, Zrenjanina, Banja Luke, Sarajeva i Tuzle. Projekat je financiran od strane Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, uz pomoć donatora: Grada Tuzle, BKC-ja Tuzla, BH telecoma i Udruženja građana slovenskog porijekla iz Tuzle. Poslije koncerta uslijedila je zajednička večera učesnika i druženje do kasnih noćnih sati. Zahvaljujemo domaćinima, Slovenskom udruženju iz Tuzle na profesionalnosti i gostoljubivosti. KESTENIJADA 17.10.2015. u 13 sati, u dvorani Samostana aktivnosti kostanjev piknik 17.10.2015 smo ob 13. uri, v dvorani Samostana Sv. Ante, na Bistriku, organizirali tradicionalni kostanjev piknik za člane SD Cankar in prijatelje. Čeprav je bilo deževno vreme, je bil ta veseli dogodek dobro obiskan. Poleg naših članov, so se piknika udeležili prijatelji iz drugih društev, iz: Češke besede - Sarajevo, Združenja meščanov makedonskega porekla -Sarajevo, Združenja meščanov poljskega porekla Polsa ter mnogi drugi. S slednjimi sodelujemo na večih področjih, se dobro poznamo, zato se radi udeležujejo naših dogodkov. Tudi to druženje je potekalo v znamenju sproščenega pogovora. Ko so se malce okrepčali, pa je ob zvoku kitare zadonela pesem in celo zaplesalo se je. Priložnosti za tovrstna druženja bo do novega leta precej, upamo da bo vedno tako veselo. NAJAVA KONCERTA NA TV SARAJEVO Danes, 27.10.2015, smo bili vabljeni v studio TV Sarajevo in v živo v Jutarnjem programu najavili Klavirski recital Naceta Slaka, ki se bo danes ob 19. uri odvil na Srednji glasbeni šoli Sarajevo. Kot gostje v studiu smo bili: Nace Slak, Marijan Slak in Samo Čolak kot predstavnik soorganizatorja SD Cankar. Nace in Marijan sta pojasnila Nacetovo ljubezen do klavirja i njegovo glasbeno pot, Samo pa aktualna dogajanja v društvu. KLAVIRSKI RECITAL NACETA SLAKA V sarajevu 27.10.2015 smo bili ob 19. uri, kot gostje Sv. Ante na Bistriku, organizirana je u okviru redovnih aktivnosti Slovenskog društva "Cankar" Kestenijada, veseli događaj gdje su pored članova SD Cankar bili pozvani i uzeli učešće prijatelji iz manjinskih društava iz Sarajeva: Udruženje Češka beseda, Udruženje Polsa, Udruženje građana makedoskog porijekla. Druženje je proteklo u opuštenoj atmosferi, uz gitaru se i pjevalo, pa i plesalo. Do Nove godine će biti još druženja, pa se nadamo da će opet posjeta biti u ovolikom broju. NAJAVA KONCERTA NA TV SARAJEVO Danas, 27.10.2015. bili smo pozvani u studio TV Sarajevo i uživo u Jutarnjem programu najavili Klavirski recital Naceta Slaka, koji će se isti dan u 19 sati održati na Srednjoj muzičkoj školi Sarajevo. U studiju smo kao gosti bili: Nace Slak, Marijan Slak i Samo Čolak kao predstavnik suorganizatora SD Cankar. Nace i Marijan objasnili su Nacetovo ljubav do klavira i njegov glazbeni put, a Samo aktualna dešavanja u društvu. KLAVIRSKI RECITAL NACETA SLAKA u sarajevu 27.10.2015. posjetili smo, kao gosti -slušatelji i djelimice kao suorganizatori, Klavirski recital mladog slovenskog - poslušalci in delno kot soorganizatorji, na Srednji glasbeni šoli Sarajevo na Klavirskem recitalu mladega slovenskega pijanista Naceta Slaka. Nace nas je presenetil v vseh vidikih, zares je bila to kvalitetna izvedba. Nekako nismo mogli verjeti, da ima tako mlad glasbenik toliko profesionalen odnos kot izvajalec in v kontaktu s publiko. Tudi sam je poudaril, da mu je igranje klavirja na prvem mestu in po tem lahko sklepamo, da se bo njegova življenska pot odvijala v tej smeri. Že v preteklosti je bil dobitnik nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih in verjamemo, da bo tako tudi v prihodje. Želimo mu uspešno karierno pot, vanj sploh ne dvomimo. Seveda pa zahvala tudi njegovim staršem, ki se na tej poti pojavljajo v večih vlogah in mu nudijo vso pomoč. OBELEŽITEV DNEVA REFORMACIJE V SELJO SLOGA - SARAJEVO 31.10.2015 smo v večernih urah v Selju Sloga - Sarajevo obeležili Dan reformacije, praznik, ki ga SD Cankar tradicionalno obeležuje že več let. Proslava je bila iz dveh delov, poetskega in glasbenega. Voditelj pijaniste Naceta Slaka, koji se održao na Srednjoj muzičkoj školi Sarajevo. Nace nas je iznenadio, bila je to stvarno kvalitetna izvedba. Nikako nismo mogli vjerovati da tako mlad ima na nivou profesionalan odnos, kojeg ima kao izvođač kao i njegov izniman kontakt sa publikom. I sam je naglasio da mu je sviranje klavira na prvom mjestu i po tome zaključujemo da će njegov put teći u tom smjeru. Bio je dobitnik nagrada na državnom i međunarodnim takmičenjima i vjerujemo da će tako biti i ubuduće. Želimo mu uspješanu muzičku karijeru, a zahvala vrijedi i njegovim roditeljima koji mu nude svu podršku i učestvuju na tom putu na razne načine. OBILJEŽAVANJE DANA REFORMACIJE U SELJO SLOGA - SARAJEVO 31.10.2015. smo u večernjim satima, u Seljo Sloga - Sarajevo, obilježili Dan reformacije, praznik, koji SD Cankar obilježava već godinama. Proslava je prireditve je bil Dino Porić. Najprej je bila dvojezična predstavitev Kettejeve poezije, ki sta jo prebrala Barbara Rehar in Tamara Čapelj, potem pa so člani zasedbe Jeannette vzeli vajeti v svoje roke in nas s šansoni in evergreeni zabavali kar nekaj ur. Slatnčani (Jeannette) so se pokazali kot kvaliteten band in navdušili so tako naše člane kot ostalo sarajevsko publiko, ki je skupaj z njimi pela znane hite, pa tudi zaplesalo se organizirana u dva dijela: poetskog i glazbenog. Voditelj priredbe bio je Dino Porović. Na početku je predstavljena dvojezični recital Kettejeve poezije, koju su pročitale Barbara Rehar i Tamara Čapelj, nastavili smo sa koncertom grupe Jeannette. Njihove šansone i evergreeni su nas zabavljali nekoliko sati. Slatinčani (Jeannette) pokazali su da su kvalitetan bend, oduševili su naše članove, a i ostalu sarajevsku publiku. Pjevali smo zajedno sa njima, pa i zaplesali. Zahvaljujemo se grupi Jeannette (bio je to njihov prvi aktivnosti je. Zahvaljujemo se zasedbi Jeannette (to je bil njihov prvi nastop v Sarajevu, vsekakor pa ne zadnji), Udruženju umjetnika Planet poezija Sarajevo, lastniku Kluba Seljo Sloga, da so nam pomagali pri organizaciji prireditve. DINA MAKSUMIĆ KOT GOSTJA V OTVORENOM PROGRAMU NA TV VOGOŠĆA 9.11.2015 smo bili ponovo vabljeni na TV Vogošća v oddajo v živo, Otvoreni program in naše društvo je predstavila članica upravnega odbora Dina Maksumić. Glavna tema oddaje so bili Dnevi nacionalnih manjšin Mesta Sarajea, je pa beseda tekla tudi o drugih aktivnostih društva, delno tudi o aktualnih problemih s katerimi se soočajo manjšinska društva v Sarajevu. Pa poslušajmo od 1.28 do 18.37 minute: https://www.youtube.com/ watch?v=wpx4tk6gvsc tradicionalno MARTiNOVANJE V sarajevu 14.11.2015 smo v Grand Hotelu Sarajevo obeležili stari slovenski običaj, ko se vino spreminja v mošt, to je praznik sv. Martina. V bistvu je to simbolna sprememba in je verjetno eden najstarejših slovenskih praznikov, saj sega v leta pred Kristusom, še v poganske čase, ko so se naši predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in se pripravljali na zimo. Cerkev tega praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim svetnikom, svetim Martinom. Tako nastup u Sarajevu i nadamo se ne i zadnji), Udruženju umjetnika Planet poezija, vlasniku Kluba Seljo Sloga za pomoć u organizaciji priredbe. DINA MAKSUMIĆ KAO GOŠĆA U OTVORENOM PROGRAMu NA TV VOGOŠĆA 9.11.2015. pozvani smo bili na TV Vogošća u Otvoreni program uživo. Naše društvo predstavila je članica Upravnog odbora Dina Maksumić. Glavna tema emisije bili su Dani nacionalnih manjina Grada Sarajeva, a bilo je govora i o drugim aktivnostima društva, djelimice i o aktualnim problemima, sa kojima se suočavaju manjinska društva u Sarajevu. Poslušajmo od 1.28 do 18.37 minute: https://www. youtube.com/watch?v=wpx4tk6gvsc tradicionalno MARTiNJE u SARAJEVu 14.11.2015. obilježili smo u Grand Hotelu stari slovenski običaj kad se mošt mijenja u vino, praznik Sv. Martina. U biti to je simbolična promjena i jedan od najstarijih slovenskih običaja, jer potiče iz godina prije Krista, još u paganskoo doba, kad su se naši preci zahvalili bogovima za dobar urod i pripremali se za zimu. Crkva taj praznik nije zabranila, nego ga je evidentirala po poznatom svecu Sv. Martinu. Na taj praznik napravi se gozba i toči se vino, jer tada završava sa fermentacijom. Kao i proteklih godina i se na ta praznik povsod napravijo pojedine na katerih se toči vino, ki je v tem času prenehalo z vretjem. Kot že v preteklih letih, je bilo tudi na letošnjem našem Martinovanju veselo. Družili smo se s starimi prijatelji, zapeli in zaplesali ob živi glasbi, spoznali nove ljudi in hkrati kovali načrte za aktivnosti v drugem letu, ki naj bi se realizirale do naslednjega Martinovanja in v v to sploh ne dvomimo, kot bi rekli na Štajerskem; „vino ni voda" ali pa stari slovenski pregovor: „Vinski ključ vse odpre". PODELITEV PRIZNANJ V ZEMALJSKEM MUZEJU V SARAJEVU 21.11.2015 smo se v popoldanskem času udeležili zaključne ceremonije projekta „Izziv:: Izberi nalogo, bodi sprememba", na katero nas je povabilo Ameriško veleposlaništvo v Sarajevu in nam predalo priznanje Šampion volonterstva. To je bil naš prispevek incijativi: „Izziv: Izberi nalogo, bodi sprememba" in promoviranje aktivne udeležbe mladih v ustvarjanju odprte, odgovorne demokratične družbe v Bosni in Hercegovini, kjer se upoštevajo različnosti. Poleg nas iz raznih društev so se dogodka udeležili tudi predstavniki veleposlaništev iz Sarajeva in predstavniki aktualne politične scene iz Bosne in Hercegovine. USTANOVITVENI SESTANEK FORUMA MLADIH SD CANKAR 22.11.2015 se je v prostorih društva odvil ustanovitveni sestanek Foruma mladih SD ovo Martinje je prošlo u veselju. Družili smo se sa starim prijateljima, pjevali i plesali uz živu muziku, upoznali nove ljude i kovali planove za aktivnosti u narednoj godini, koje bi se realizirale do ponovnog Martinja, u što uopće ne sumnjamo ili kako kažu na Štajerskem: „vino nije voda" ili kako kaže stara slovenska izreka: „Vinski ključ sve otvara". DODJELA PRIZNANJA U ZEMALJSKOM MUZEJU U SARAJEVU 21.11.2015. učestvovali smo na završnoj ceremoniji projekta „Izazov: Izaberi zadatak, budi promjena", na koju nas je pozvala Ambasada SAD-a u BiH, koja nam je dodijelila priznanje „Šampion volonterstva". To je bio naš doprinos incijativi: „Izazov: Izaberi zadatak, budi promjena" i promoviranje aktivnog učešća mladih u stvaranju otvorenog, odgovornog demokratskog društva u Bosni i Hercegovini koje uvažava različitosti. Prisutni na dogoađaju bili su, pored nas iz raznih društava, predstavnici ambasada iz Sarajeva i predstavnici sa aktualne političke scene u BiH. OSNIVAČKI SASTANAK FORUMA MLADIH SD"CANKAR" 22.11.2015. u prostorijama društva održao se osnivački sastanak Foruma mladih SD Cankar. Mladi imaju dobre ideje, a i dobru volju. Želimo im sve najbolje. aktivnosti Cankar. Idej ne manjka, volje pa tudi ne. Pustimo se pozitivno presenetiti. DAN ODPRTIH VRAT V SD CANKAR 3.12.2015 smo v društvu skozi ves dan imeli Dan odprtih vrat, ki je dejansko tradicionalni dogodek, podobno kot v Sloveniji. Hkrati je bila v prostorih društva razstava "Almanah Zora Cankarjeva med leti 1993 in 2014" in del razstavljenega materiala iz Dokumentacijskega centra. V prostorih društva je bilo ves dan živo. Obiskali so nas prijatelji iz drugih društev, predstavniki inštitucij, predstavniki Slovenskega veleposlaništva v Sarajevu, naši člani in mediji. MIKLAVŽEVANJE NA BISTRIKU 4.12.2015 smo v dvorani SamostanaSv. Ante na Bistriku organizirali Miklavževanje za naše najmlajše člane. Učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika so Miklavžu recitirali in zaigrali, ostali pa so se samo pogovarjali z Miklavžem. Po uradnem delu so otroci ob soku in domačin dobrotah nadaljevali z druženjem. OBISK DIPLOMATSKEGA BAZARJA v sarajevu 5.12.2015 smo obiskali Diplomatski bazar na Skenderiji v Sarajevu. Tega dogodka se vedno radi udeležimo, ker gre izkupiček prodanih stvari v humanitarne namene. Seveda se največ zadržimo na slovenski stojnici. Malo se družimo in malo kupujemo in kot vedno na koncu zapravimo več kot smo načrtovali. DAN OTVORENIH VRATA U SD "CANKAR" 3.12.2015. imali smo u društvu Dan otvorenih vrata, naš tradicionalni događaj, izveden kao u mnogim društvima u Sloveniji. Istodobno se u prostorijama društva mogla pogledati izložba "Almanah Zora Cankarjeva između 1993. i 2014.", te dio sadržaja iz Dokumentacijskog centra. Bilo je živo u društvu cijeli dan. Posjetili su nas prijatelji iz drugih društava, predstavnici institucija, predstavnici Slovenskog Veleposlaništva u Sarajevu, naši članovi i mediji. POSJETA Sv. NIKOLE NA BISTRIKu 4.12.2015. u dvorani Samostana Sv. Ante na Bistriku smo organizirali za naše najmlađe članove posjetu Sv. Nikole. Učenici dopunske nastave slovenskog jezika su Sv. Nikoli recitirali i svirali, a drugi su s njim samo malo popričali. Poslije podjele paketića smo uz sok i kolače nastavili sa druženjem. POSJETILI SMO DIPLOMATSKI BAZAR u SARAJEvu 5.12.2015. uzeli smo učešće na tradicionalnom Diplomatskom bazaru na Skenderiji u Sarajevu. Uvijek idemo na taj veseli događaj, jer znamo da je BOŽIČNI KONCERT V FMSC SARAJEVO 12.12.2015 je bil v Franjevačkom međunarodnom studentskom centru Sarajevo izveden Božični koncert, katerega glavni organizator je bilo Slovensko društvo Cankar, partnerji na projektu pa so bili: Franjevački međunarodni studentski centar, HKD Napredak Novo Sarajevo, Evanđeoska crkva Koševsko brdo, Grupa Alfa iz Kreševa, Bend BisSAnto in vsem se moramo zahvaliti, ker brez njih bi nam težko uspelo. Voditeljica prireditve je bila Ivona Idić, nastopajoči pa so se vrstili po naslednjem vrstnem redu: Mandolinski sastav Dječjeg doma Egipat, solistka Ana Bošnjak, Tamburaški orkestar Lira, VIS Evanđeoske crkve Koševsko brdo, solist Ivan Milošević, Grupa Alfa Kreševo, Bend BisSAnto, solist Sebstijan Lovrić, solistka Martina Milošević in MePZ Camerata Slovenica. Skoraj dveurni zadržimo na slovenskom štandu i naravno na kraju potrošimo više nego što smo planirali. BOŽIĆNI KONCERT U FMSC SARAJEVO 12.12.2015. se u Franjevačkom koncert je bil dobro obiskan, verjetno, ker je to že tradicionalni dogodek in hkrati pričakovana kvaliteta izvajalcev. Med publiko so znašli naši člani, prijatelji iz drugih društev in sorodniki izvajalcev, mediji in celo Veleposlanik Nj, Eks. Iztok Grmek. Po končanem uradnem delu je sledilo sproščeno druženje v predverju dvorane, kjer je ponovno zadonela pesem. OBISK PREDAVANJA V BKC SARAJEVO 16.12.2015 smo se odzvali vabilu našega člana Huseina Sejka Mekanovića in se v Bosanskem kulturnom centru Sarajevo, udeležili njegovega predavanja „Gmajna v krajevni skupnosti Glinica". Avtor nam je na zanimiv način prikazal iz katerega međunarodnom studentskom centru Sarajevo održao Božićni koncert, gdje je glavni organizator bilo Slovensko društvo "Cankar", a partneri na projektu bili su: Franjevački međunarodni studentski centar, HKD "Napredak" Novo Sarajevo, Evanđeoska crkva "Koševsko brdo", Grupa "Alfa" iz Kreševa, Bend "BisSAnto" i svima moramo zahvaliti, jer bez njih teško da bi uspjeli. Voditeljica priredbe bila je Ivona Idić. Nastupili su: Mandolinski sastav Dječjeg doma "Egipat", solistica Ana Bošnjak, Tamburaški orkestar "Lira", VIS Evanđeoske crkve "Koševsko brdo", solist Ivan Milošević i MePZ "Camerata Slovenica". Posjeta skoro dvosatnom koncertu bila je dobra, možda zbog toga što je to već tradicioalni događaj, a i poznati kvalitet izvođača. U mnogobrojnoj publici su se mogli vidjeti naši članovi, prijatelji iz drugih društava, rođaci izvođača, mediji i čak Veleposlanik Nj. Eks. Iztok Grmek. Poslije zvaničnog dijela nastavili smo druženje u predvoiju. UČEŠĆE NA PREDAVANJU U BKC SARAJEVO 16.12.2015. smo na poziv našega člana Huseina Sejka Mekanovića uzeli učešće na njegovom prodavanju „Gmajna u Mjesnoj zajednici Glinica", koje se održalo u Bosanskom kulturnom centru Sarajevo. Sejko nam je je na zanimljiv način prikazao obdobja izvira beseda gmajna, kakšen pomen je imela skozi zgodovino v Bosni in Hercegovini in kakšni so bodoči načrti krajevne skupnosti Glinica z gmajno, ki se pri njih razprostira na 500 hektarih. Upamo, da se bo vsaj del tega uresničilo. BOŽIČNI KONCERT KAMERNEGA MEŠANEGA ZBORA "LOLA" SARAJEVO 20.12.2015 smo bili na Božičnem koncertu Kamernega mešanega zbora "Lola" Sarajevo in sicer v Cerkvi Sv. Franje Asiškog na Dobrinji. Tudi tokrat smo bili člani SD Cankar na obeh straneh, kot gledalci/poslušalci in kot nastopajoči. Čeprav je bilo v cerkvi precej mrzlo, smo pozabili na to in nekdo je dejal, da verjetno zato, ker nas je prevzela glasba. V vsakem primeru si zbor in dirigent Josip Katavić zaslužijo vse pohvale, bil je dejansko zelo kvaliteten nastop. PREDPRAZNIČNO DRUŽENJE MePZ CAMERATA SLOVENICA 21.12.2015 smo v prostorih društva organizirali predpraznično druženje našega zbora ob kuhanem vinu, soku in domačih dobrotah. Zadnja letošnja vaja je bila kratka, zato pa je toliko bolj do izraza prišlo druženje, kjer so se nizale pesmi ena za drugo do poznih večernih ur. Upamo, da bo naslednje leto vsaj tako uspešo kot je bilo sedanje. Članom zbora pa želimo zdravja in sreče v Novem letu, hkrati pa se že zdaj veselimo njihovih nastopov. povijest termina gmajna, kakav značaj je imala gmajna u MZ Glinica u prošlom vremenu i kakvi su planovi MZ Glinica uvezi toga. Nadamo se da će se bar dio toga realizirati. BOŽIĆNI KONCERT KAMERNOG MJEŠOVITOG ZBORA "LOLA" SARAJEVO 20.12.2015. uzeli smo kao gledatelji i nastupajući učešće na Božićnom koncertu Kamernog mješovitog zbora "Lola" Sarajevo. Bilo je hladno u Crkvi Sv. Franje Asiškog na Dobrinji, ali izgleda da nas je ponijela glazba, pa smo zaboravili na zimu. Bio je to kvalitetan nastup u svakom slučaju, te zbor i dirigent Josip Katavić zaslužuju sve pohvale. PREDPRAZNIČNO DRUŽENJE MePZ "CAMERATA SLOVENICA" 21.12.2015. smo u prostorijama društva organizirali predpraznično druženje našega zbora. Bilaj e kratka ova zadnja ovogodišnja proba, ali je zato druženje potrajalo malo duže. Uz kuhano vino i kolače iz domaće kuhinje pjevalo se do kasnih večernjih sati. Nadamo se da će Nova godina biti bar toliko uspješna kao ova na isteku. Članovima zbora želimo puno zdravlja, PREŠERNOV DAN-SLOVENSKi KULTURNI PRAZNIK Slovensko društvo Cankar je na začetku svoje obnove določilo pomembnejše datume kulturnega delovanja, zaznamovanega z uvajanjem podob iz Prešernovih in Cankarjevih del v sarajevske kulturne prostore. Vsako leto se spoštljivo zahvalimo pesniku Francetu prešernu in njegovim književnim delom, zamisli in opredelitvi za združeno Slovenijo ter za enakopravne odnose med velikimi in majhnimi narodi, poveličanimi v zdravljici davnega 1844. leta Koncert Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana, 7. februarja 2015, ob slovenskem kulturnem prazniku Ob slovenskem kulturnem prazniku je v sarajevski Vjećnici potekal koncert simfoničnega orkestra Konzervatorija za glasbo in balet iz Ljubljane. Gostovanje organiziralo Slovensko društvo Cankar Sarajevo s Konzervatorijem za glasbo in balet Ljubljana, ob nesebični podpori Mestne uprave Sarajeva, župana prof. dr. Ive Komšića, Veleposlaništva Republike Slovenije v Sarajevu in veleposlanika Nj.eks. Iztoka Grmeka. Med številnimi obiskovalci oz. poslušalci koncerta so se našli ljubitelji klasične glasbe iz Sarajeva, bližnje in širše okolice; predstavniki diplomatskega zbora iz Sarajeva, študenti in profesorji z glasbene akademije iz Sarajeva, dijaki srednje glasbene šole iz Sarajeva, predstavniki kulturnih inštitucij prav tako iz Sarajeva, sorodniki nastopajočih, člani našega društva, predstavniki slovenskih društev iz Kaknja in Zenice ter novinarji in snemalci iz raznih medijev. Poslušalci so bili navdušeni s kvalitetno izvedbo mladih glasbenikov iz Slovenije pod dirigentsko palico Slavena Kulenovića, vsaka točka je bila nagrajena z glasnim aplavzom. CANKARJEVI DNEVI Aktivisti Slovenskega društva Cankar so uspešno v preteklih 22 letih uspeli s svojo spodbudo, organizacijsko sposobnostjo, podporo slovenskih državnih in kulturnih institucij kakor tudi lokalnih institucij obdržati kontinuiteto in visoko raven kulturnih prireditev, posvečenih dnevu rojstva Ivana Cankarja, pisatelja, najbolj borbenega in raznovrstnega ustvarjalca slovenske moderne, socialnega demokrata in ostrega kritika tedanje meščanske družbe. Cankarjeve dneve, manifestacijo, ki je prerasla v mali slovenski festival v Sarajevu smo začeli s spominskim Teniškim turnirjem Jan Doršner, nadaljevali s šahovskim turnirjem in tradicionalno Cankarjevo tribuno, za zaključek pa smo prisluhnili koncertu treh sekcij KD Globoko in MePZ Camerata Slovenica. 23. teniskom Memorijalu "Jan Doršner" Na nezvaničnom seniorskom teniskom prvenstvu BiH Tuzlak Aziz Kijametović (1996) iz kluba DRATZ ponovo je osvojio prelazni pehar i nagradu od 600 KM pobjedom nad Mostarcem Farisom Zukićem (1994) iz MOSSG u dva seta 6:1 6:4 i potvrdio dobru formu pred predstojeće nastupe u internacionalnoj konkurenciji. Kod seniorki mlada Tuzlanka Nefisa Berberović (1999) iz NTASA potvrdila je prošlogodišnje finale pobjedom s 6:3 6:2 protiv Amire Jašarević (1997) iz TAHEAD i osvojila 400 KM. Prvi ovogodišnji turnir prema kalendaru TSBiH i u tehn. organizaciji TK Iskra teen, a koji se u kontinuitetu održava od ratne 1993. godine, odigrao se na igralištima CSR-a / TA Head na Koševu u okviru obilježavanja tradicionalnih Cankarevih dana Slovenačkog društva Cankar. Vrhovna sudinica turnira bila je Hana Mehmedagić, prva u TSBiH s internacionalnom ITF licencom. Nagradni fond od 2.000 KM podijelilo je osam najboljih u jakoj konkurenciji 24 igrača i 10 igračica iz klubova iz Tuzle, Zenice, Mostara, Međugorja, Čapljine, Travnika i Sarajeva. Prvog dana turnira članovi UO SD Cankar - Počasnog odbora Memorijala Jana Doršnera (1969 - 1992), predvođeni teniskim veteranom Halidom Bikićem, predstavnicom Veleposlanstva Slovenije Barbarom Beričič i Janovim sportskim drugarima, položili su na Koševu proljetno cvijeće na grob studenta i borca slovenačkih korijena, palog na prvoj liniji odbrane grada Sarajeva decembra 1992. Zoran Doršner 1 OD BOBOVCA DO CELJA: KATARINA CELJSKA KOTROMANIć (HUSEIN SEJKO MEKANOVIć) Tvrđava Bobovac bila je najvažnija prijestolnica bosanske srednjovjekovne države, a u njoj se je čuvala i sveta kruna bosanskog Kraljevstva. Po svom ekonomskom, kulturnom i političkom značaju, koji je prelazio granice bosanske srednjovjekovne države Bobovac predstavlja model prijestolnice, čiji je prauzor bio Aachen Karla Velikog. I najkvalitetniji gotički spomenici u Bosni bili su otkriveni baš na Bobovcu. O njegovom velikom značaju svjedoči uostalom već i njegovo ime u kojem se skriva staroslavenska odnosno slovenska oznaka za željeznu rudu limonit (bobovec), a to je inače i prvi kamen od kojeg je čovjek naučio da pridobiva željezo. Kao zanimljivost valja spomenuti i činjenicu da je okolina Bobovca bila najveći rudnik limonita u Titovoj Jugoslaviji (rudnik Vareš). Tvrđava Bobovac, po svoj prilici, je sagrađena na antičkim temeljima, a u sačuvanim pisanim izvorima prvi put se spominje sredinom 14. stoljeća. To je vrijeme u kojem je u Bosni vladao ban Stipan II Kotromanić. U stručnoj literaturi dosta se raspravljalo o Stipanovim precima i potomcima. Kao njegove kćerke istraživači su predstavili Elizabetu, Mariju i Katarinu. Elizabeta je bila žena mađarskog kralja Ludovika Anžuvinca, a Marija je bila žena njemačkog grofa Ulricha X od Helfensteina. Najmlađa Stipanova kćerka Katarina rođena je oko 1340. godine, vjerovatno na Bobovcu. Katarinin brak sa Celjskim grofom Hermanom I. sklopljen je 1361. godine, i to s posredovanjem njenog zeta Ludovika Anžuvinca i sestre Elizabete, a ubrzo nakon udaje te bosanske princeze na tvrđavi Celje spomenuti su i vojnici iz Bosne. Katarina i Herman I Celjski imali su sinove Hermana II Celjskog (1362?-1435) i Hansa. Herman I Celjski umro je 1385. godine. Njegovi preci bili su članovi plemenitih Savinjskih odnosno Žovnečkih »slobodnjaka« (njem. Die Edelfrei), koji se s muškim porodičnim imenima Friedrich, Herman i Ulrich spominju u 12., 13. i 14. stoljeću. Savinjski odnosno Žovnečki slobodnjaci postali su vazali Habsburgovaca 1308. godine, a na temeljima antičke Celeie sagrađenu srednjovjekovnu tvrđavu Celje zaposjeli su 1333. godine. Njemačko-rimski carevi Ludovik II Bavarski i Karlo IV Luksemburgovac potvrdili su njihov grofovski status 1341. i 1372. godine. Njemačko-rimski car Sigismund Luksemburgovac potvrdio im kneževski status 1436. godine. Sigismundova žena bila je inače kćerka Hermana II Celjskog, Barbara. Herman II Celjski svakako je najznamenitiji odnosno najvažniji predstavnik loze Celjskih. Prije deset godina slovenski historičar Peter Štih upozorio je da je Herman II jednostavno morao biti prisutan na Bobovcu u mjesecu septembru 1427. godine. Naime, tad je nastala listina u kojoj je bosanski kralj Tvrtko II Kotromanić (u slučaju da ostane bez zakonitog nasljednika) bosansko kraljevsko prijestolje ostavio svojem rođaku Hermanu II Celjskom i njegovim potomcima. Jedna od ustanova Hermana II Celjskog bio je i kartuzijanski samostan Pleterje (tu je bio i pokopan). Unuk Hermana II, zadnji Celjski knez Ulrich II ubijen je u Beogradu 9.11. 1456. godine. Katarina Celjska Kotomanić umrla je oko 1400. godine. Još za njenog života Hermanu II Celjskom i Ani Schaunburškoj rodila su se djeca Friedrich, Herman III i Barbara. Arhiv Republike Slovenije čuva nekoliko Katarininih listina i pečata. Na pečatu pored grba Celjskih nalazi se i grb Kotromanića. Pošto je njen pečatnjak nastao prije krunjenjaTvrtka I Kotromanića za bosanskog kralja razumljivo je što na grbu Kotromanića nema zlatnih ljiljana (fleur-de-lys). Sa Katarinom Celjskom Kotromanić i njenim sinom Hermanom II Celjskim moguće je povezati i četiri slike na tabli, koje su bile do sedamdesetih godina 19. stoljeća vlasništvo franjevačkog samostana u bosanskom naselju Kraljeva Sutjeska, a danas se nalaze u Strossmayerovoj galeriji u Zagrebu. Po svoj prilici radi se o dijelovima oltara, koji je nekad bio dio inventara bosanskih kraljevskih kapela na Bobovcu ili u Kraljevoj Sutjesci. Rodbinske veze Kotromanića i Celjskih bit će potrebno još istraživati, a naročito životni put Katarine Celjske Kotromanić. Literatura Husein Sejko Mekanović, Tabelne slike „štajerske šole" v Kraljevi Sutjeski - naročilo Celjskih grofov?, Tretji dan 1-2, Ljubljana 2001, str. 87-94. Husein Sejko Mekanovic, Na Bobovcu http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MJYO6XXQ/? Peter Štih, Celjski grofje kot dediči bosanske krone - listina bosanskega kralja Tvrtka II. KotromaniCa za Celjskega grofa Hermana II. iz leta 1427, Med srednjo Evropo in Sredozemljem : Vojetov zbornik, Ljubljana 2006, str. 79-103. Husein Sejko MekanoviC, Kralj na Bobovcu: Tvrtko I KotromaniC http://arhiv.bosnjak.si/images/ stories/pdf/kralj-na-bobovcu.pdf LEKTORAT SLOVENŠČINE NA FILOZOFSKI FAKULTETI UNIVERZE V SARAJEVU Od septembra minulega leta se nadaljuje zgodba o lektoratu slovenščine na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu. Pravzaprav se nadaljuje tam, kjer se je nasilno končala pred 23 leti. Poučevanje slovenščine na akademskem nivoju se je začelo že veliko prej, skoraj pred šestdesetimi leti. Med najbolj priljubljenimi lektoricami sta bili Ljuba Črnivec in Jasna Honzak-Jahić. Slednja je skupaj z družino Sarajevo zapustila spomladi leta 1992. In sledila je dolga 23-letna tišina. Odločitev, da se stanje tišine prekine in da se z začetkom novega študijskega leta 2015/16 svečano ponovno vzpostavi most ter nadaljuje s slovenščino na Filozofski fakulteti je zasluga mnogih. V vero sožitja kultur in narodov ter s trdnim prepričanjem, da bo lektorat slovenščine ponovno zaživel bogato in plodno življenje, sta ga podprli in njegovo delovanje omogočili obe strani, tako bosansko hercegovska kot tudi slovenska, ne le na akademskem, temveč tudi na državnem nivoju. Še posebej pa je potrebno izpostaviti zavzetost Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Veleposlaništva Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini, veleposlanika mag. Iztoka Grmeka. Lektorat slovenščine je svoj dom ponovno našel na oddelku za Slovanske jezike in književnosti, kjer je predmet Slovenski jezik I in Slovenski jezik II obvezni izbirni predmet, hkrati pa se jezika lahko učijo tudi vsi študenti fakultete, in sicer kot izbirni predmet. Ob enem pa si predmeta lahko izberejo tudi vsi študenti vseh fakultet Univerze v Sarajevo, ki se želijo učiti slovenskega jezika fakultativno. Tako prvo generacijo zastopa 44 vedoželjnih študentov, ki so prav v teh dneh z izpitom uspešno zaključili prvi semester. Pod okriljem delovanja lektorata pa potekajo tudi druge kulturno promocijske in izobraževalne dejavnosti, ki bogatijo in širijo vedenje o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi oz. umetnosti na sploh. Tako so v prvih dneh decembra minulega leta potekali Dnevi slovenskega filma, kjer so si študentje in obiskovalci lahko ob predstavitvi zgodovine razvoja slovenskega filma ogledali tri celovečerne filme (Razredni sovražnik, Petelinji zajtrk in Od groba do groba). V maju tega leta pa bodo potekali dnevi slovenske literature in kulture z gostujočimi predavatelji iz Slovenije. Z dediščino tradicije, s tišino minulega in z vero v moč znanja, je lektorat slovenščine vnovič shodil in naredil korake po mostu, zgrajenem iz gradnikov jezika. mag. Pavel Ocepek SODELOVANJE Z DRUGIMI NACIONALNIMI MANJŠINAMI SESTANEK PREDSTAVNIKOV NACIONALNIH MANJŠIN S PREDSTAVNIKI UPRAVE MESTA SARAJEVA 23.1.2015 je v popoldanskem času v prostorih Uprave mesta Sarajeva potekal sestanek predstavnikov nacionalnih manjšin iz Sarajeva s predstavniki uprave mesta v zvezi s skupnim projektom, ki nas čaka letošnje leto, to je Dnevi nacionalnih manjšin mesta Sarajeva.. Že na predhodnem sestanku smo se dogovorili za termine in vsebino na teh dnevih. Sedaj pa smo spoznali predstavnika donatoija projekta in določili kordinatorja, ki bo zastopal manjšine v omenjem projektu ter se dogovorili za aktivnosti, ki jih moramo speljati v naslednjem tednu. Na sestanku so bili prisotni predstavniki črnogorske, turške, avstrijsko-nemške, romske, ukrajinske, italijanske, poljske, češke in seveda slovenske manjšine ter na drugi strani konzultantka Azra Kuci in predstavnici mestne uprave Nermina Suljević in Dragana Solaković. To je prvič, da se je mestna uprava angažirala za projekt večih nacionalnih manjšin v Sarajevu in zato smo jim zahvalni, hkrati pa upamo, da se bomo na teh dnevih v najboljši luči predstavili sarajevski javnosti. Sicer pa pozivnih presenečenj ni nikoli preveč. PUSTOVANJE V SARAJEVU 14. februarja 2015 se je v poznih popoldanskih urah odvilo zdaj že tradicionalno pustovanje, ki ga zadnjih nekaj let skupaj organizirata Slovensko društvo Cankar in Hrvatsko kulturno društvo Napredak. Tokrat je bilo malo drugače in na ta veseli dogodek smo povabili še prijatelje s katerimi večkrat družimo in sicer iz dveh društev, Združenja Makedoncev in Združenje Madžarov iz Sarajeva. Dogodek je bil sestavljen iz dveh delov. Najprej so voditelji Snježana, Davor in Elica najavili program ter na kratko opisali pustovanje v Sloveniji, Hrvaški in seveda v Bosni in Hercegovini. Nato je Tamburaški orkester Lira zaigral nekaj evergreenov. Sledil je mimohod mask po dvorani ob spremljavi koračnice Lire. Potem so se posamične in skupinske maske predstavile občinstvu in „strogi" žiriji: Sonji, Zehri in Irmi (slovensko-makedonsko-madžarska naveza). Sledil je petnastminutni ples mask na znane latino hite, da se je žirija imela čas odločiti, katera maska si zazluži pohvalo. Pri tem plesu so se voditelji izkazali kot dobri animatorji, na noge so dvignili tudi nekatere iz publike. V nadaljevanju so najboljše maske prejele pohvalo, se fotografirale posamično in skupinsko in že je bil čas za kratek odmor, okrepčitev s krofi in sokom. V drugem delu je orkester Lira ubral malo drugačne note, plesno glasbo, kajti datum je bil primeren in na ta način smo s plesom obeležili še Valentinovo. Ponovno so ob zvokih valčka in tanga zaplesale maske in pa precej tistih, ki so do takrat bili le v vlogi gledalcev ali organizatorjev. Dve in pol ure je minilo kot bi trenil in počasi je bilo treba kreniti proti domu, kajti nekatere male maske so se precej utrudile in morale so na zasluženi počitek. Veseli nas, da so nas vsi udeleženci pohvalili za organizacijo dogodka. Že naslednji vikend se ponovno vidimo na.... SESTANEK v CENTRU 19.2.2015 je v Međunarodnem centru za djecu i omladinu Novo Sarajevo bil organiziran še en sestanek med predstavniki nacionalnih manjšin mesta Sarajeva, mestno upravo, koordinatorjem in grafičnim dizajnerjem ter predstavnikom prej omenjenega centra. Glavna tema sestanka je bil načrt izvedbe prvega Dneva nacionalnih manjšin mesta Sarajeva, ki se bo zgodil 28.3.2015. Bilo je precej dobrih predlogov v smislu obogatitve dogodka, glede racionalnosti in ekonomičnosti pri izdelavi skupnega prezentacijskega izdelka. Pojavilo se je tudi še nekaj vprašanj, ki pa jih bo koordinator moral preveriti pri donatorju. Določili smo terminski plan aktivnosti, ki morajo biti opravljene do naslednjega sestanka in finančni okvir dogodka. So pa ti sestanki tudi neka vrsta druženja in pripadniki manjšin se tako bolje spoznamo, marsikaj izvemo eden od drugega in vsi se zelo veselimo tega prvega dneva manjšin. OBISK PRIREDITVE ZDRUŽENJA MEŠČANOV MADŽARSKEGA POREKLA HUM IZ SARAJEVA 18.3.2015 smo se v večernih urah odzvali vabilu Združenja Hum in si ogledali proslavo, ki je bila namenjena obeležitvi nacionalnega madžarskega praznika (15. Marec - Spominski dan revolucije 1848). Takrat se je namreč začela na Madžarskem revolucija proti Metternichovi diktaturi, ko si je tudi madžarski narod izbojeval odpravo tlačanstva, svobodo tiska, postavitev samostojne narodne vlade in druge pomembne vrednote. V vsakem primeru je bilo Združenje Hum dober organizator proslave, ki je bila sestavljena iz kulturnega in dokumentarega dela. Po uradnem delu je sledila skromna zakuska. S prijatelji iz omenjenega društva se zelo dobro poznamo, skupaj smo bili kot nacionalne manjšine na nekaterih projektih, drugače pa so že bili kot gostje na naših dogodkih. Upamo, da bo tako dobro sodelovanje tudi v bodoče. TRADICIONALNE JEDI NA PRvEM DNEVU NACIONALNIH MANJŠIN MESTA sarajeva 28.3.2015, točno ob 11. uri, je Župan Sarajeva, Ivo Komšić v Međunarodnom centru za djecu i omladinu Novo Sarajevo, svečano otvoril manifestacijo Dan nacionalnih manjšin, prvi tovrsten projekt v Sarajevu, ki je podprt s strani EU in Sveta Evrope in ima uraden naziv „Napredovanje človekovih pravic in zaščita manjšin v jugovzhodni Evropi". Prav tako so predstavniki Urada Sveta Evrope v Sarajevu in predstavniki Delegacije EU nacionalne manjine v BIH podprli dogodek in izrazili upanje, da projekt postane tradicionalen v Sarajevu. Po uradni otvoritvi, so se odprle stojnice desetih nacionalnih manjšin, na katerih so se poleg nacionalnih jedi in ročnih izdelkov znašle še druge znamenitosti, po katerih so znane nekatere manjšine, ki so svoje običaje, navade in v tem primeru jedi, prinesli iz matične domovine in so tradicionalne v tej skupini. Slovensko manjšino je predstavljalo Slovensko društvo Cankar in slovenska stojnica je radovednim gostom predstavila: Idrijsko čipko, kurentovo masko (zgornji del), izdelke \ 'J dobro predstavili, trenutno pa lahko samo pohvalimo glavnega organizatorja, Upravo Mesta Sarajeva. DRUGI DAN NACIONALNIH MANJŠIN MESTA Sarajeva 13.6.2015 je ob 16. uri, na Trgu oslobođenja - Alije Izetbegovića, bil realiziran drugi Dan nacionalnih manjšin Mesta Sarajeva. Mi smo imeli to priložnost, da smo dogodek v eter najavili Na Radiu Federacije BIH. Tokrat je predstavljanje manjšin teklo skozi glasbo in ples ter predstavljanje nacionalnih jedi in ročnih izdelkov na stojnicah. Poleg kulturnega programa in degustacije nacionalnih jedi i pijač, pa smo obiskovalcem podarili tudi nekaj izvodov Knjige receptov društev nacionalnih manjšin v Sarajevu. Prireditev je bila dobro obiskana in na naši stojnici je bilo ves čas živahno, prisotni so bili tudi predstavniki medijev, naključni obiskovalci, povabljenci steklarne iz Rogaške Slatine in množico drobnih ročnih izdelkov, pod slovensko kulinariko pa: Kranjsko klobaso, pogačice z ocvirki, orehovo potico, Prekmursko gibanico, slovenski sir ter nekatere suhomesnate izdelke. Da pa gostje ne bi odšli naprej žejni, še nekatere pijače: Cviček, Rumeni muškat, Fructalovi sokovi, Cockta in za preventivo mineralna voda Donat mg. Ves čas, vse do 17. ure je bila pri slovenski stojnici gneča, kar pomeni, da je bila ponudba dobra. Poleg sarajevskih Slovencev, pa so na prireditvi sodelovali še sarajevski: Romi, Turki, Madžari, Čehi, Makedonci, Poljaki, avstrijsko-nemška manjšina, Črnogorci in Italijani. Za ta dan oz. dogodek je bila izdana tudi skupna kuharica nacionalnih jedi. Odziv medijev je bil velik. Letos še nas čakata dva takšna dneva, ampak z drugo tematiko. Upamo, da se bomo tudi takrat in celo slovenski turisti. Na tej manifestaciji se je predstavilo dvanajst manjšin Mesta Sarajeva: madžarska, turška, črnogorska, namško-avstrijska, romska, češka, ukrajinska, makedonska, poljska, palestinska, italijanska in seveda slovenska. Projekt Dnevi nacionalnih manjšin v mestu Sarajevu je podprt s strani skupnega programa Evropske unije in Sveta Evrope na temo Napredovanje človekovih pravic in zaščita manjšin v jugovzodni Evropi. ~~I \ JESENSKI SESTANEK DRUŠTEV NA SEDEŽU SD CANKAR 27.9.2015 smo se ob 10. uri sestali predstavniki nekaterij manjšinskih društev v prostorih SD Cankar. V sproščenem vzdušju smo se dogovorili za neketere naše skupne aktivnosti do novega leta. Sodelovanje je vedno dobrodošlo, tako si vsi zmanjšujemo stroške, obogatimo srečanje, spoznavamo nove ljudi in nove ideje. Na sestanku so bili prisotni predstavniki naslednjih društev: Združenje Madžarov Hum, Združenje Poljakov Polsa, Združenje meščanov makedonskega porekla, Združenje Češka beseda in naša malenkost, Slovensko društvo Cankar. SESTANEK KOORDINATORJEV ZA PRIPRAVO TRETJEGA DNEVA NACIONALNIH MANJŠIN MESTA SARAJEVA 1.10.2015 smo se ob 15. uri v Upravi Mesta Sarajeva sestali koordinatorji oz. predstavniki nacionalnih društev in mestne uprave, da bi podali predloge za vsebino tretjega dne nacionalnih manjšin Mesta Sarajeva., ki bo realiziran v začetku letošnjega novembra. Sestanek je bil konstruktiven, ker so vsi udeleženci bili zelo aktivni s svojimi predlogi. V naslednjih dneh bomo še enkrat vsi podali predloge v pisni obliki, potem pa bo treba realizirati dogovorjene dejavnosti s ciljem, da bo ta zadnji letošnji dan NM dosegel čim boljši vtis pri vseh udeležencih, širši javnosti, donatorjih in državnih institucijah v BIH. KOSTANJEV PIKNIK 17.10.2015 smo ob 13. uri, v dvorani Samostana Sv. Ante, na Bistriku, organizirali tradicionalni kostanjev piknik za člane SD Cankar in prijatelje. Čeprav je bilo deževno vreme, je bil ta veseli dogodek dobro obiskan. Poleg naših članov, so se piknika udeležili prijatelji iz drugih društev, iz: Češke besede - Sarajevo, Združenja meščanov makedonskega porekla -Sarajevo, Združenja meščanov poljskega porekla Polsa ter mnogi drugi. S slednjimi sodelujemo na večih področjih, se dobro poznamo, zato se radi udeležujejo naših dogodkov. Tudi to druženje je potekalo v znamenju sproščenega pogovora. Ko so se malce okrepčali, pa je ob zvoku kitare zadonela pesem in celo zaplesalo se je. Priložnosti za tovrstna druženja bo do novega leta precej, upamo da bo vedno tako veselo. SESTANEK PREDSTAVNIKOV MANJŠINSKIH DRUŠTEV IN UPRAVE MESTA V SARAJEVSKI VIJEĆNICI 29.10.2015 smo se točno opoldne sestali v sarajevski Vijećnici, da bi uskladili še zadnje podrobnosti glede 3. dneva nacioalnih manjšin Mesta Sarajeva. Uskladili smo dnevni red, razloženo nam je bilo na kakšen način bo potekala konferenca, dobili na vpogled tekst, ki bo predstavljen na tem dogodku in izvedeli, kdo vse bodo povabljenci. Kraj sestanka, v Vijećnici, je bil namerno izbran s strani mestne uprave, da smo dobili vizuelni občutek, kako bo vse izgledalo na tem za javnost zadnjem svečanem dogodku. Upamo, da bo na tem 3. dnevu NM vse potekalo po načrtih, hkrati pa pričakujemo, da bodo naše aktivnosti dosegle svoj namen. III. DAN NACIONALNIH MANJŠIN MESTA SARAJEVA 4.11.2015 se je v sarajevski Vijećnici odvil še zadnji letošnji Tretji dan nacionalnih manjšin Mesta Sarajeva. Glavni cilj tega dne je bila otvoritev panel diskusije s temo: Položaj nacionalnih manjšin v Mestu Sarajevu. Konferenca je bila namenjena BH in mednarodnim inštitucijam, medijem, nacionalnim društvom - predstavnikom manjšin v Sarajevu ter veleposlaništvom. Govorniki na konferenci so bili: Mary Ann Hennesey, šefica Sveta Evrope v BIH, Jan Snaidauf, šef političnega in ekonomskega oddelka Delegacije EU v BIH, prof. dr. Ivo Komšić, župan Sarajeva, Davor Ebner, predstavnik Sveta nacionalnih manjšin Kantona Sarajevo, Dragana Solaković, pomočnica župana za kolalno samoupravo in predstavniki nacionalnih društev (češka manjšina, italijanska, madžarska, makedonska, palestinska, poljska, romska, slovenska, ukrajinska in turška manjšina). Slovensko manjšino je predstavila naša članica in hkrati članica upravnega odbora SD Cankar, Elica Šunje. Po teh predstavitvah je bila prebrana in sprejeta Deklaracija nacionalnih manjšin Mesta Sarajeva, v kateri je izražena želja vseh manjšin, ki so sodelovale v tem projektu, da bi prišli v Sarajevu do hiše nacionalnih manjšin, pomen NM za Sarajevo in BIH in prošnja inštitucijam, da nas podprejo v teh in drugih aktivnostih. Med obiskovalci konference so bili še predstavniki slovenskega in poljskega veleposlaništva iz Sarajeva ter nekaj predstavnikov Uprave Mesta Sarajeva. Upamo, da bo dogodek imel pozitivne posledice, da končno manjšine v Sarajevu dobimo na brezplačno koriščenje primerne prostore, hkrati pa si želimo, da se Dnevi nacionalnih manjšin nadaljujejo tudi v prihodnjih letih. UDELEŽBA NA PROMOCIJI KNJIGE ČEHI V SARAJEVU 12.11.2015 smo se udeležili promocije knjige Čehi v Sarajevu, katere avtor je naš dolgoletni član Tomislav Krzyk. Knjiga Čehi v Sarajevu nam pokaže z raznih vidikov kako so se Čehi priseljevali v Sarajevu, seveda največ v času Avstro-ogrske, katere službe so opravljali ter njihov popis v različnih službah ali strokah, kje in kako so bili aktivni na kulturnem in drugih področjih ter seveda pečat, ki so ga pustili kot arhitekti v Sarajevu in je še danes viden. Na promociji knjige so poleg naših članov bili še: predstavniki Češkega veleposlaništva, člani združenja Češka beseda, predstavniki Hrvatske iseljenske matice (ti so bili hkrati promotorji in založniki knjige), prijatelji avtorja iz drugih društev in mediji. Po končanem uradnem delu smo nadaljevali druženje ob soku, vinu in slaščicah iz domače kuhinje. SESTANEK NA UPRAVI MESTA SARAJEVA 23.11.2015 je ob 13. uri bil sestanek na Upravi Mesta Sarajeva. Na tem sestanku je bila uradno podpisana Deklaracija nacionalnih manjšin Mesta Sarajeva, ki je bila sprejeta na 3. Dnevu nacioanlnih manjšin Mesta sarajeva. Na sestanku je bila najavljena tudi ustanovitev svetovalnega telesa za nacionalne manjšine pri mestni upravi, katero pa bodo sestavljali predstavniki društev nacionalnih manjšin, ki so sodelovali v realizaciji v projektu Dnevi nacionalnih majšin Mesta Sarajeva. EKSKURZIJA 2015 1 V mesecu maju smo se odpravili na strokovno ekskurzijo po Sloveniji in v zamejstvo. Najprej smo se ustavili na srednji Biotehnični šoli, pri Novem Mestu, kjer smo si ogledali kaj vse otroci sami pridelajo in se na šoli učijo. V velikih plastenjakih smo rastle rastline, ki jih sami posadijo in nato pridelke, ko dozorijo shranijo. Vožnja in opazovanje dolenjske pokrajine nas je počasi privedla v Ljubljano, kjer smo se ustavili na Uradu za Slovence po svetu in jim s pesmijo na kratko popestrili dan. Srečali smo se z gospodom Žigonom, gospo Evo Jurman in prijaznimi zaposlenimi na Uradu za Slovence po svetu. Po obisku smo se odpravili v Mestno hišo, kjer smo se srečali z županom mesta Ljubljane, gospodom Zoranom Jankovičem, ki nam je na kratko predstavil zeleno in z njegovimi dopunska nastava slovenskog jezika besedami povedano, najlepše mesto na svetu. Zatem nam je gospod Predrag Subotič razkazal ostale prostore v Mestni hiši, ogledali pa smo si ogledali tudi postavljeno razstavo. Z avtobusom smo pot nadaljevali proti Pivki. Ustavili smo se v vasi, kjer nam je gospa Irena Tiselj Kaluža Tiselj, vnukinja profesorja Jakoba Žnideršiča, ki je bil ravnatelj in profesor na Prvi gimnaziji v Sarajevu. Predstavila je njegovo prenovljeno rojstno hišo in pripovedovala o njegovem življenju. Po ogledu smo se vrnili v Postojno, kjer smo prespali. Naslednje jutro smo se odpeljali proti Kopru na Osnovno šolo Koper. Tam smo se srečali z otroki in s njimi preživeli pouk slovenskega jezika. Na srečanju smo posadili drevo prijateljstva in ob igranju klavirja Benjamina Drijenčiča in profesorice glasbe, v lepo urejeni šolski avli prepevali popevke. Po kosilu smo se odpravili na ogled mesta Koper, ki ga je vodila zelo prijazna profesorica likovne vzgoje. Pot smo nadaljevali proti Piranu, kjer smo se ustavili na Tartinijevem trgu in občudovali lepo arhitekturo. V večernih urah smo se vračali na Kras, natančneje v vasico Pliskovico, kjer smo si v hostlu pripravili vse za spanje in večerjo. Po jutranjem zajtrku nas je pot vodila v Trst na osnovno šolo Otona Župančiča. Profesor Gorazd Pučnik nam je prijazno organiziral delavnice po razredih in tako smo nekateri odšli na ogled bližnjega okolja, drugi so likovno ustvarjali, tretji igrali športne igre. Na šoli smo se srečali tudi s slovenskim pesnikom Markom Kravosom, ki nam je prebral nekaj svojih pesmi in pesmi Josipa Ostija, ki je njegov prijatelj in živi na Krasu. Veseli in zadovoljni smo se po obisku odpravili na ogled Trsta in nato šest kilometrov stran lepo in bogato graščine Miramar- kar pomeni pogled na morje. Skozi grajski drevored smo se sproščeno in veselo vračali na parkirišče, kjer smo lahko opazovali lepo obalo in poslušali galebe. Polni vtisov smo se zopet vračali proti Pliskovici, kjer smo na odprtem prostorju pripravljali večerjo, kuhali testenine in golaž. Na velikem travniku smo se zabavali z igranjem raznim iger. V večernem času pa smo ob kitari in trobenti prepevali. V nedeljo zjutraj smo se po zajtrku odpeljali proti Reki, kjer so nas v slovenskem domu prijazno pričakali predstavniki in pokazali film o svojem delovanju. Po ogledu hiše in njihove knjižnice smo se poslovili. Najpogumnejši otroci so se še kopali in namakali v morju. Zadovoljni smo se počasi vračali proti domu. Meni je bila ekskurzija všeč in upam, da bo se bodo ekskurzije nadaljevale. Emina Biščo Poletna šola Poleti sem šla v Slovenijo na poletno šolo v Planico. Tam sem se učila slovenščine. Planica je zelo poznana po smučarskih skokih in veliki skakalnici, ki je največja na svetu. V tem času smo šli tudi na Bled in v Kranjsko Goro. Vsako dopoldne smo se tri ure in pol učili govoriti v slovenščini. Potem smo se igrali različne poletne igre ali pa smo plezali ob skakalnici. Najboljše je bilo, ko smo šli v ADREALINSKI park na Bledu. En dan smo preživeli v triglavskem narodnem parku in v Zelencih, kjer je talni izvir Save Dolinke v občini Kranjska Gora. Voda privre iz globokega jezera. Ker je zelene barve, je izvir dobil ime Zelenci. V poletni šoli je bilo lepo. Jelena Garič Srečanje učencev dopolnilnega pouka V mesecu maju, smo se v Prijedoru udeležili srečanja otrok, ki ga organizira Zveza slovenskih društev Evropa zdaj. Učenci dopolnilnega pouka smo na zanimiv način, drug drugemu predstavili znanje, ki ga s trudom dosežemo pri dopolnilnem pouku. Učenci dopolnilnega pouka iz Sarajeva, smo s prikazom kratkega filma razgrnili lepote Sarajeva. S pesmijo in pesnitvami, so se predstavili učenci iz Kaknja in Zenice. Organizatorji so se potrudili in v lepem , naravnem okolju organizirali športne igre, kjer smo razmišljali o zdravem načinu življenja in športnem tekmovanju. Da smo v sebi prebudili še več veselja, smo se sprehodili po gozdnih poteh, opazovali naravo, poimenovali drevesa in skozi pogovore prepoznavali svetlost in prijaznost med nami. Ko smo se vrnili, smo skupaj ugotovili, da je pomembno druženje otrok, saj ta srečanja otrokom prinesejo veliko dobrega. Emina Biščo DOPUNSKA NASTAVA SLOVENSKOG JEZIKA Kviz Male sive celice V oktobru 2015, sem kot tekmovalec obiskal Banja Luko in se udeležil tekmovanja v kvizu Male sive celice. Tekmovanje mi je omogočilo edinstveno priložnost in izkušnje spoznavati nove prijatelje. Potoval sem s prijatelji in učiteljico slovenščine Ano Pulko, na tekmovanju pa spoznal svoje vrstnike iz drugih bosanskih mest. Lepo smo se družili in napravili kratek ogled mesta. Tema kviza je bila hrana. Ob odgovorih na postavljena vprašanja na kvizu, smo se naučili tudi nekaj novega. Male sive celice si bom zapomnil kot lepo priložnost, predvsem kot možnost za druženje in uporabo znanja slovenščine, ki sem so jo naučil do sedaj. Bakir Ibišević, Sarajevo Kviz Male sive celice V mesecu oktobru smo se učenci dopolnilnega pouka, v Banja Luki, udeležili kviza MALE SIVE celice. Tema je bila HRANA. Vsi smo bili dobri tekmovalci in vse je bilo tako kakor, da skoraj ne tekmujemo, saj smo vsi skoraj istočasno pritiskali na gumbe, da bi odgovorili na vprašanje. Tekmovanje Male sive celice je super, ker se tudi družimo. Organizatorji pa nam izberejo zelo lepe prostore in lepo poskrbijo za nas. Na tekmovanju smo se lepo imeli: Lan Leka, Jelena Garić, Bakir Ibiševič, Tarik Begović, Ema Begović , Aldijana Tutnjić, Damir Pririć, Edna Bajatrević in jaz: Alen Drijenčić Moj študij v Sloveniji Sem Tarik Ćenanović in sem redni študent drugega letnika na Fakulteti za Turistične Študije Turistica. Fakulteta se nahaja v Portorožu. Na moji fakulteti se učim kot se da videti iz naslova o turizmu, smer je managemen turističnih podjetij. Predmeti so zelo zanimivi ampak zelo težki. Na fakulteti sem spoznal veliko novih prijateljev in so vsi zelo prijazni. Na samem začetku so mi zelo veliko pomagali, ker sem bil edini študent z gimnazije, ostali so delno z gostinskih, ekonomskih in turističnih srednjih šol. Tudi profesorji so kolegialni. Na obalo sem prišel študirati lansko leto iz Sarajeva. Za Turistiko sem se odloči, l ker me veseli delo z drugimi ljudmi, ker sem zelo komunikativen, vedno nasmejan in to so že eni od pomembnejših pogojev za delo v turizmu. Veseli me, da sem izkoristil možnost in da študiram to kaj me veseli. Srečen sem, ker mi fakulteta mogoča, da nadgradim svoje znanje, katerega sem pridobil v preteklosti in da enkrat v kratki prihodnosti uresničim vse svoje sanje. Tarik Ćenanović Sreča je občutek, da živite kakor sanjate Življenje je trenutek, ki hitro preteče, je neponovljiva postaja in beseda, ki ima veliko moč. Življenje brez ljubezni, sreče, sanj ni življenje. Nastaja iz ljubezni, in se konca s trpljenjem. Vendar, sreča je glavni del življenja. Nekatere ljudje spremlja pri vsakem koraku, nekateri pa se ne zavedajo mirnosti, ki jo sreča daje. Samo z vztrajnostjo in naporom lahko dosežemo velike stvari. Da bomo srečni moramo dati del sebe kruti realnosti. Življenje je kruto. Želi da padeš na dno, in si prazen. Sabina Čorić 1 ŠAL, ŠAL, ŠAL............... Nekoč je bil en šal. Ta šal je bil zelo nesrečen. Nesrečen pa je bil zato, ker ni bil tako pisan kot drugi šali. Nekega dne se je odpravil na tržnico, da bi ga nekdo opazil. In res je neznanec prišel na tržnico in ga vzel s seboj. Ko je nehal hoditi, je šal opazil, da ga neznana oseba prodaja gospodu, ki prodaja polno drugih šalov. Odložil ga je in gledal druge šale. Šali so se mu smejali, ker ni imel barve kot oni. Ampak, te šali so bili pobarvani ! Blagajničar je opazil šal, ki nima barve. Odločil se je, da mu pomaga, da ga bo pobarval. Po barvanju ga je položil nazaj, med druge šale. Ko so ga drugi zagledali se niso več norčevali , ampak so ga enako upoštevali. Mimo je prišlo mlado dekle, ki je kupila ta barvni šal. Šal pa je bil zelo srečen. Sara Grmek ZIMA Zima je neverjetna. Polno je snega in ledu. Zima je mrzla, a za otroke zelo zabavna. Otroci se radi kepamo, izdelujemo snežake in počnemo veliko vragolij. Zaradi koledarja se zima vsako leto konča in otroci se veselimo, da bo naslednje leto spet prišla. Lan Pribožič Leka ZAŠTO UČIM SLOVENSKI JEZIK Slovenski jezik učim zato što je to prvi mali prolaz u Evropu za mene. Smatram da ako već čovjek vrijedi koliko jezika govori, treba da i svijet gleda takvim očima. Osim što je dosta blizak, slovenski je jako lijep i pitom jezik koji ne treba da se zapostavlja. On predstavlja državu i ljude u njoj u najljepšem svjetlu. Najbolje je učiti o kulturi ako pomoću jezika obučemo ruho naroda i uživamo u okruženju. Treba biti spreman komunicirati, a svako traži da budemo njemu slični i tako će nas i ljudi više voljeti. Jezik umire ako se ne koristi i mislim da nema opravdanja u takvo nešto upustiti bilo koji jezik, pa tako ni slovenski. Nadam se da će se još više mladih priključiti i mojoj misiji i zaboraviti na stavljanje jezika na prvo ili drugo mjesto, hijerarhijski. To je pogrešno i uvredljivo za bilo koju kulturu ali i čovjekov odgoj. Slovenščino se učim zato, ker je to moj prvi majhen vstop v Evropo. Če je človek vreden toliko, kolikor jezikov govori, iz tega sledi, da mora tako gledeti na svet. Slovenski jezik je zelo lep in mil jezik in se ga ne sme zanemariti. On predstavlja državo in njene ljudi v najlepši luči. Podobo naroda se najlepše uči skozi jezik, ki je idealna obleka, kot narodna noša, ki najbolj predstavlja narod in njegovo kulturo. Morali bi biti pripravljeni tudi za komunikacijo, ker vsak išče sebi podobne in tako se bodo ljudje bolj sprejemali. Jezik umre, če se ne uporablja in jaz mislim da ni opravičila, da se to narediti katerekolimu jeziku. Seveda, niti slovenščini. Upam, da se bo še več mladih pridružilo moji nalogi in pozabiti na razvrščanje jezikov na prvo ali drugo mesto, kot v hierarhiji. To ni pravilno, je napaćno za vsako kulturo in tudi in človekov razvoj. Ilma Subotić CAMERATA SLOVENICA V LETU 2015 Začeti z opisovanjem delovanja zbora od 1.1.2015 pa do konca koledarskega leta je na nekakšen način nenaravno, saj sezona ali zborovsko »šolsko leto« traja od jeseni leta 2014 pa do junija 2015, sledijo poletne počitnice, nato pa se začne nova sezona ali novo »šolsko leto«. Vendar pa je naš almanah koncipiran tako, da so bila dogajanja v zboru v letu 2014 že opisana v predhodnem almanahu. Torej, prvi nastop zbora je bil 19. 3. 2015 na redni letni skupščini našega društva v dvorani Samostana Sv. Ante na Bistriku. Zbor je zapel tri pesmi in s tem prispeval h kvalitetnejšemu in bolj sproščenemu delu skupščine. Sledila je zelo uspešna »mini« turneja, ko se je zbor podal na dolgo pot v Boljunec pri Trstu, kjer smo 29.5.2015 imeli celovečerni koncert, na katerem sta se nam pridružila tudi še dva zbora in sicer TFS Stu ledi in MePZ Venturini iz Domja pri Trstu. Po druženju z rojaki smo naslednji dan nastopili v Pirničah pri Medvodah kot gostje Kulturnega društva Simon Jenko oziroma Lovskega zbora Medvode. Oba nastopa sta bila tako rekoč »povračilna«, ker sta oba naša gostiteljska zbora pred tem nastopala v Sarajevu. Zadnji nastop v sezoni 2014/2015 smo imeli 25.6.2015 v Frančiškanskem mednarodnem centru v Sarajevu, kjer smo s koncertom svečano obeležili Dan državnosti Republike Slovenije. S tem se je zaključila ta sezona, pa tudi naše sodelovanje z zborovodjem Emirjem Mejremićem, ki je odšel na svoje nove delovne obveznost. Ob tej priložnosti se mu najlepše zahvaljujemo za sodelovanje, saj moramo priznati, da nas je mnogo naučil. Pravice in obveznosti člana pevskega zbora: • da je član društva • da prisostvuje vajam • da dobi vse potrebne pripomočke za petje (mape, note, opremo) • da s svojim delovanjem v zboru prispeva k boljšemu vzdušju v zboru in da ne deluje moteče na delovanje celotnega zbora Obveznosti tajnika zbora: • da vodi administracijo o članih zbora (včlanitev v zbor) in evidenco o prisotnosti pevcev na vajah • da sodeluje z zborovodjem in društvom • da predstavlja in zastopa zbor Obveznosti zborovodja: • da strokovno vodi zbor in ga pripravlja za nastope • da pripravi in v sodelovanju s Programskim odborom izbere program za nastope • da pred pevsko sezono preveri pevske lastnosti članov zbora (predvsem novih članov) • da se z Upravnim odborom dogovarja za nastope pevskega zbora (udeleževanja revij, gostovanja, obeleževanja dogodkov...) Glede na to, da je to zbor slovenskega društva in zaradi uresničevanja cilja negovanja slovenske pesmi in besede mora biti program sestavljen tako, da so na programu predvsem slovenske pesmi ali pesmi v slovenščini (70 %). Obvezni del programa je Zdravljica - himna. Novo sezono 2015/2016 smo začeli tudi z novim zborovodjem, našim bivšim sopevcem Fuadom Šetićem. Pod njegovim vodstvom smo obnovili nekaj pesmi in 10.10.2015 smo že nastopili v Bosanskem kulturnem centru v Tuzli na skupnem koncertu slovenskih pevskih zborov, kjer so poleg nas nastopili še zbori iz Splita, Zrenjanina, Banja Luke, Sarajeva in Tuzle. Sledil je še božični koncert, ki je bil 12.12.2015 v Frančiškanskem mednarodnem študentskem centru Sarajevo in kjer smo ob sodelovanju številnih sarajevskih društev in organizacij zapeli nekaj priložnostnih božičnih pesmi. Upravni odbor SD Cankar je na seji dne 30.7.2015 sprejel Pravilnik o delovanju Pravilnik o delovanju zbora Camerata Slovenica, ki ga objavljamo: Pravilnik o delovanju zbora Ustanovitelj zbora je Slovensko Društvo Cankar iz Sarajeva. Zbor je mešani pevski zbor. Zbor ima zborovodjo, ki je v pogodbenem razmerju z Društvom. Zbor ima tajnika zbora in Programski odbor (sestavljen iz oseb, ki poznajo slovenske pesmi). Član zbora je lahko vsaka oseba, ki je član Društva in ki ima za to potrebne lastnosti (posluh in osnovno znanje petja). Preverjanje teh lastnosti se opravi na začetku pevske sezone (preverjanje opravi zborovodja) oziroma pred vključitvijo v zbor. Objavljamo tudi vabilo za nove pevke/pevce: Mešani pevski zbor Camerata Slovenica vabi vse zainteresirane, da nam se pridružijo.. .soprani, alti, tenorji, basi in baritoni. pridite, družite se z nami in s skupnim petjem polepšajte sebi in drugim svoje življenje. Naš zbor obstaja že več kot dvajset let, smo od povsod, stari, mladi, lepi in manj lepi. vse pa nas združuje ljubezen do petja in druženja. Vaje imamo dvakrat na tedne, torej, namesto da čepite doma in vzdihujete zaradi majhnih plač ali pokojnin, draginje, vročine in mraza, pridite, ob pesmi in druženje je vse lažje.. Pokličite nas ali nas obiščite v naših prostorih in polepšajte svoje življenje. Miješani pjevački zbor Camerata Slovenica poziva sve zainteresirane, da nam se priključe.soprani, alti, tenori, basi i baritoni. dođite, družite se s nama i uz zajedničku pjesmu uljepšajte sebi i drugima svoj život. Naš zbor postoji dvadesetak godina, ima nas sa svih strana, starih, mladih, zgodnih i (ne)zgodnih. a sve nas spaja ljubav prema pjevanju i druženju. Probe imamo dva puta tjedno, dakle, umjesto da čamite kod kuće i uzdišete zbog malih plača ili mirovina, skupoće, vrućine i hladnoće, dođite, uz pjesmu i druženje je sve lakše. Nazovite nas ili nas posjetite i uljepšajte svoj život. Irena Pavlović ZORA Cankarjeva 2015. 49 SPOMINI NAKLJUČNO SREČANJE... Kako se je začelo Če me naš Samo ne bi nagovoril in če ne bi imela nekakšnega nagnjenja do pisanja, teh vrstic zagotovo ne bi bilo, tako pa... ali preberite ali pa obrnite stran in počnite kaj pametnejšega. Torej, rodila sem se v Sloveniji, kjer sem končala Višjo upravno šolo in bila nekaj let zaposlena v Kočevju, nakar sem se z družino preselila v Zagreb. Imam dva sina in tri vnuke. Sedaj sem upokojena, vendar se še vedno aktivno ukvarjam s prevajanjem, saj imam skupaj s svojima sinovoma v Zagrebu prevajalsko agencijo. V Zagrebu sem bila okrog dvajset let članica slovenskega društva in pevskega zbora in tako se je zgodilo, da sem pred štirimi leti prišla s slovenskim zborom iz Zagreba na nastop v Sarajevo in tu sem spoznala svojega sedanjega soproga. Okrog tega se razpredajo zgodbice, resnica pa je naslednja: Jaz sem prav takrat spet začela znova kaditi in ko sem se hotela pridružiti kadilcem v avli, kjer smo se sproščali po nastopu, nas je neki gospod (sedaj je to moj soprog) opozoril, da bi bilo bolje, da kadimo zunaj, ker da so pred kratkim belili. Zunaj sva se med smehom in sproščenim pogovorom spoznala, kar je trajalo morda deset minut, nato pa smo se spravili v avtobus, ki naj bi nas odpeljal v hotel. Med tem časom je moj novi znanec opravil svoje delovne obveznosti in opazil, da smo že v avtobusu in da odhajamo. Stekel je za nami in zaustavil avtobus. Šofer je odprl vrata, on pa je skočil noter in rekel, da mu gospa Irena ni dala telefonske številke. Seveda sem mu jo dala, moje sopevke so me glasno pomilovale, jaz pa sem jim rekla, da je to kot na Evroviziji, ki je bila prav ta dan in da so vse one tekmovale, le jaz da sem prišla v finale. Seveda je bilo nato veliko smeha in zabave. In kako je bilo naprej? Da se je iz poznanstva razvilo nekaj več, je pripomogla tudi sodobna tehnika - telefoni, sporočilca, skypi in še kaj. In evo me, sedaj sem tukaj, vendar moram priznati, da se še vedno poskušam »najti«, mesto mi je še vedno precej tuje, še vedno mi zabrni v ušesih, ko slišim neko meni nenavadno ime, še vedno me presenečajo glasovi iz bližnje džamije.. Moji prvi vtisi o Sarajevu Do mojega prihoda v Sarajevo, ki je kmalu postalo mesto mojega prebivanja, sem o Sarajevu razmišljala toliko kot o kateremkoli mestu na svetu, torej nič. Prvi vtisi in občutki so bili precej eksotični - očarala me je Baščaršija in vse tisto, kar se servira obiskovalcem, pika na i pa je bil pogled na Sarajevo s terase nekega lokala (sedaj vem, da je to bilo na Bistriku), kamor smo se z družbo napotili po nastopu. V večernem mraku se je s terase razprostiral pogled na mesto, ki se mi je smehljalo s tisočerimi lučmi, nebo pa je bilo posuto z neštetimi zvezdami. Mislim, da bi moje takratne občutke lahko opisala beseda vzhičenje. Seveda je moje poznejše prebivanje v Sarajevu prineslo tudi druge poglede in druge izkušnje, vendar bi to doživetje lahko primerjala s tistim, čemur pravijo ljubezen na prvi pogled. Da, to bi bilo to. Moji poznejši vtisi o Sarajevu Mislim, da je o Sarajevu že toliko napisanega, da k temu nimam kaj dodati. Morda bi na tem mestu lahko napisala svoje vsakdane kot navadna prebivalka mesta. Takoj na začetku sem opazila, da je skoraj vsaka druga ulica mokra in ko sem vprašala, kdaj pravzaprav perejo ceste, ker tega nisem videla, so mi z nasmehom povedali, da so ulice mokre, ker so počene vodovodne cevi. V oči mi je padlo tudi to, da ljudje hodijo s povešenimi očmi - tudi jaz zdaj tako hodim, ker so pločniki razpokani ali pa jih sploh ni (vsaj v delu mesta, kjer živim). Presenetilo me je, da v mesnicah ne moreš dobiti mešanega mletega mesa (svinjine in govedine), mesar mi je ponudil samo mešano telečje in goveje meso!!! Prijetno (s ceno, hitrostjo storitve in količino ponudbe) so me presenetili sarajevski taksisti. In všeč mi je, da so trgovine vedno odprte, če ne v tem delu mesta, pa v drugem, ker dokler eni praznujejo svoje »nacionalne« ali verske praznike, drugi delajo. Zanimivo je tudi, kar vedno opazim, ko se vozim čez državo, da ljudje gojijo zelo malo cvetja. Vse je lepo (v glavnem), ljudje imajo urejene vrtove, cvetja pa je zelo malo. Zato pa me v mojem naselju imajo kar za nekakšno strokovnjakinjo za botaniko, ker sem okrog hiše nasadila in posadila vse, kar ima korenine. Kadar pripovedujem prijateljem o mojemu življenju v Sarajevu, vedno omenim tudi promet, gnečo, pomanjkanje parkirišč in prometne kulture. Ljudje se po mestu vozijo, kot da je sramota ali prepovedano vključiti smerokaze. In stopnice...toliko stopnic, koj jih ima Sarajevo, ima verjetno malokatero mesto. In hoja po raznih vzpetinah in strminah. Sedaj sem se naučila tudi tega. Namreč, ljudem je smešno, ko pripovedujem, da je treba znati hoditi navkreber. Jaz sem namreč vse življenje preživela na ravnem, sedaj pa gor, pa dol in tako v nedogled. Torej, ko greš navkreber, se moraš s telesom malce nagniti naprej, s čimer preneseš težo telesa, kar ti je vsekakor v pomoč pri hoji, korake pa moraš delati, kot da »marširaš«, torej z visoko dvignjeno nogo, s katero stopaš naprej, ker je naslednja površina višja od prejšnje... Ko sem zbirala dokumente za prijavo prebivališča v Sarajevu, sem med drugim morala opraviti tudi zdravniški pregled in sedaj sem ponosna lastnica zdravniškega spričevala, v katerem piše, da sem zdravstveno sposobna za bivanje v Bosni in Hercegovini. Najlepša in najboljša stvar pa je to, da sem se vključila v Slovensko društvo Cankar in v pevski zbor, kar mi mnogo pomeni, saj sem tukaj spoznala mnogo zanimivih in prijetnih oseb in kjer sem kolikor toliko v stiku z domovino. Irena Pavlović ALI STE VEDELI? • da je slovenski jezik eden najbolj arhaičnih jezikov v Evropi in tudi nasploh? Edini med uradnimi jeziki Evropske Unije tudi pozna dvojino, zraven tega pa ima največ narečnih skupin in narečij, glede na število prebivalcev, ki ga uporabljajo, kot svoj materin jezik. • da je daleč najuspešnejša slovenska glasbena skupina vseh žanrov in dob narodnozabavna skupina Ansambel bratov Avsenik, ki je prodal kar 31 milijonov plošč, drži pa tudi svetovni rekord v neprekinjenem muziciranju - več kot 300 večerov zapored? Brata Avsenik sta tudi največkrat izvajana evropska skladatelja! • da je imel Slovenec navadno manj kot 1% možnosti, da bo umrl kot državljan države, v kateri se je rodil? Tako vsaj govori statistika in izročilo zadnjih stopetdesetih let. • da je Avsenikova skladba Na Golici, največkrat predvajana inštrumentalna skladba dvajsetega stoletja? • da je slovenski matematik baron Jurij Vega leta 1783 na Dunaju izdal logaritmovnik srednje velikosti preračunan na sedem decimalk, ki je po kakovosti in obširnosti presegal vse dotedanje logaritemske tabele? Ta in vsi njegovi kasnejši logaritmovniki so bili prevedeni v skoraj vse svetovne jezike in so se uporabljali po vsem svetu vse do izuma elektronskega izračunavanja logaritmov. Svojo genialnost pa je Vega pokazal tudi v Avstro-ogrski vojski, v kateri je veljal za utemeljitelja moderne balistike, za kar je prejel tedaj najvišje vojaško odlikovanje Red Marije Terezije. • da je bila prva slovenska in hkrati tudi slovanska državna tvorba po razpadu Rimskega imperija kneževina Karantanija? V različnih ozemeljskih in političnih ureditvah je obstajala od konca 6. stoletja, do konca 12. stoletja, ko je postopoma razpadla na različne vojvodine in krajine - Veronska krajina, Istrska krajina, vojvodina Koroška, vojvodina Štajerska, vojvodina Kranska. • da je starodavni, sprva tudi predkrščanski, slovenski-karantanski obred Ustoličevanja knezov in vojvod, na Gosposvetskem polju, bil temelj za nastanek pogodbene ali kontraktualne teorije prava, o prenosu oblasti iz ljudstva na vladarja, kar je utemeljil francoski zgodovinar prava in filozof Jean Bodin (1576). Prišel je do zaključka, da je suveren ljudstvo, ki pa ima pravico, • da je Slovenec, Herman Koroški oziroma Herman iz Karintije, prvi prevedel Koran v latinščino sredi 12. stoletja? • da je Slovenec Herman Potočnik vojak in inženir - specialist za raketno tehniko v svoji knjigi Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor, ki jo je v Berlinu izdal konec leta 1928, že takrat do potankosti načrtoval in opisal človekov prodor v vesolje in njegovo tamkajšnje bivanje? V svoji knjigi je med drugim do potankosti opisal vesoljsko postajo, ki bi jo sam namestil v geostacionarno orbito. Zaradi te knjige in v njej zajetih številnih prodornih idej se Hermana Potočnika danes uvršča med same utemeljitelje kozmonavtike! • da so pri vesoljskih poletih sodelovali že trije Slovenci oziroma dva slovenska ameriška astronavta, dr. Ronald Sega (Šega) in dr. Jerry Linenger, katerima se je Prosinca 2007 pridružila še prva ženska astronavtka slovenskih korenin Suni (ali Sunite) Williams zanimljivosti (Zalokar), katera je s seboj v vesolje odnesla slovenske Kranjske klobase, ki ji jih je v ta namen dala njena teta Marija Ana Zalokar Okicki? • da so Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapis slovenščine in tudi najstarejši ohranjen zapis kakšnega izmed slovanskih jezikov? To so tri obredna besedila z versko vsebino, ki so nastala v tej obliki že v 7. in 8. stoletju, originali pa zagotovo še prej. Hranijo jih Bavarskem muzeju v Munchnu, leta 2004 pa so bili izjemoma predstavljeni tudi v Sloveniji. • da je pomemben simbol slovenstva lipa oziroma lipov list? Mati vseh slovenskih lip pa je gotovo Najevska lipa, ki naj bi bila stara več kot 780 let, v prsni višini pa njen obseg znaša kar 12.5 m! Ob tej lipi se vse od osamosvojitve Slovenije leta 1991 vsako leto Velikega srpana na srečanju zberejo tudi vsi najpomembnejši slovenski državniki. • da smo Slovenci narod smučarjev? Prebivalci Blok so že pred davnimi časi izumili svoj model smuči, Bloški smučarji pa so še danes ena večjih slovenskih zanimivosti! Svoj smučarski karakter pa smo Slovenci izkazovali tudi v sodobnih smučarskih disciplinah, ki so v svet ponesle imena številnih smučarskih asov od Bojana Križaja, Borisa Strela, Jureta Franka, Jureta Koširja ter Mateje Svet, Katje Koren, Urške Hrovat in številnih drugih. Piko na i je leta 2007 postavil Andrej Jerman s prvo slovensko zmago na smukaški preizkušnji. Slovenci premoremo tudi dva svetovna prvaka v smučarskih skokih, Francija Petka ter Roka Benkoviča ter dvakratnega skupnega zmagovalca skakalne sezone in zmagovalca novoletne turneje, Primoža Peterko, vsako leto pa so v Sloveniji tudi znamenite tekme svetovnega pokala: ženski slalom za Zlato lisico, moški slalom v Kranjski gori in tekma v smučarskih skokih ali poletih v Planici. • da smo bili Slovenci peti narod v Evropi, ki smo ustanovili svoj narodni park? Triglavski narodni park, edini slovenski narodni park je bil ustanovljen leta 1924. Park se razprostira okrog Triglava in pokriva 83.807 ha površine. V svojih neštetih dolinah in soteskah park skriva neslutene lepote alpskega sveta, kot so npr. Triglavska jezera, številni slapovi, edini slovenski ledenik in nepozabni razgledi z njegovih številnih vrhov. • da je najstarejši slovenski grb Črni panter, ki je kot simbol Karantanije obstajal že pred pojavom grboslovja ali heraldike. Uvršča se med najstarejše evropske grbe. Črni panter je izpričan na pečatu, odtisnjen na ščitu (1160) in upodobljen na bojnem praporu imenovanem tudi gonfalon ali bandera. Njegove barve je okoli leta 1210 opisal viteški pesnik Wolfram von Eschenbach v delu 'Parzival', kjer dobesedno navaja 'črni panter na ščitu iz hermelina', kar postane kasneje črni panter na srebrnem (belem) ščitu. • da je bila prva slovenska tiskana knjiga Katekizem napisana leta 1550? V obdobju reformacije jo je napisal protestantski duhovnik Primož Trubar, ki se šteje za začetnika slovenskega knjižnega jezika. Za slovenski knjižni jezik je izbral takratni ljubljanski mestni govor s primesmi dolenjskega in gorenjskega narečja. • da so »prišle« prve natisnjene knjige v slovenskem jeziku domov v - sodih? Primož Trubar, je namreč moral svoje prevode Katekizma leta 1551 skrivaj prepeljati iz tiskarne v Tuebingenu, sicer bi mu jih zaplenili. • da smo Slovenci kot 12. na svetu, prevedli Sveto pismo (Biblijo) v svoj materin jezik - slovenščino, leta 1584. Sveto pismo je v slovenščino prevedel Jurij Dalmatin. • da je čebelarstvo že od nekdaj nepogrešljivo vpeto v slovenski prostor? V Sloveniji čebelarimo s svetovno znano Kranjsko sivko, ki se od svojih sorodnic loči predvsem po nenapadalnosti, pridnosti in delavnosti. Gotovo najbolj znani slovenski čebelar Anton Janša je v zvezi s čebelarstvom že pred skoraj tristo leti svetoval tudi na avstrijskem cesarskem dvoru. Čebela je edina domača žival, ki ni udomačena in se še vedno vede kot pred tisoče leti. Čebelarstvo so poznali že v starem Egiptu okrog 4000 let pr. Kr. Za kilogram akacijevega medu je potrebnih približno 120.000 čebeljih poletov, kar pomeni obisk okrog 4 milijonov cvetov! Staroslovenska medica sodi med najstarejše pijače na svetu. • da ima klekljanje čipk, ki že od nekdaj velja za višek znanja in spretnosti v ročnih delih tudi v naših krajih dolgoletno tradicijo? Najbolj znana je gotovo idrijska čipka, kateri po zgodovinskih zapisih lahko sledimo več stoletij nazaj. Med drugim je bila v Idriji že 1876 ustanovljena samostojna čipkarska šola, dandanes pa tradicijo idrijske čipke občani nadaljujejo z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim čipkarskim festivalom. • da na planoti Kras pridelujejo tudi svetovno znano vino Teran? Pridelujejo ga iz grozdja sorte Refošk, ki ima istrsko poreklo. Vinu Teran dajejo njegove specifične karakteristike ravno posebna kraška prst in podnebje. Po starih zgodovinskih zapisih so Teran visoko cenili že v rimskih časih, pripisovali pa so mu tudi številne zdravilne lastnosti. • da smo Slovenci narod smučarjev? Prebivalci Blok so že pred davnimi časi izumili svoj model smuči, Bloški smučarji pa so še danes ena večjih slovenskih zanimivosti! Svoj smučarski karakter pa smo Slovenci izkazovali tudi v sodobnih smučarskih disciplinah, ki so v svet ponesle imena številnih smučarskih asov od Bojana Križaja, Borisa Strela, Jureta Franka, Jureta Koširja ter Mateje Svet, Katje Koren, Urške Hrovat in številnih drugih. Piko na i je leta 2007 postavil Andrej Jerman s prvo slovensko zmago na smukaški preizkušnji. Slovenci premoremo tudi dva svetovna prvaka v smučarskih skokih, Francija Petka ter Roka Benkoviča ter dvakratnega skupnega zmagovalca skakalne sezone in zmagovalca novoletne turneje, Primoža Peterko, vsako leto pa so v Sloveniji tudi znamenite tekme svetovnega pokala: ženski slalom za Zlato lisico, moški slalom v Kranjski gori in tekma v smučarskih skokih ali poletih v Planici. • da je bržkone najbolj znana slovenska maska Kurent ali Korant kot ga imenujejo na Dravskem polju? Danes je dom Korantov mesto Ptuj, včasih pa so bili doma po celi Štajerski! Korant je tudi ena najbolj tradicionalnih slovenskih pustnih mask, s svojo navzočnostjo pa preganja zimo in prinaša srečo. Koranti naj bi nekdaj v davnini ugrabili celo samo smrt, tako da v tistem obdobju v tej deželi ni umrl nihče. Drugače pa Korantija ali Kurentovanje izhaja iz prastarega ljudskega izročila slavljenja prihoda pomladi in konca zime. • da imamo Slovenci Nobelovega nagrajenca? Friderik Pregl je leta 1923 dobil najvišjo nagrado za zasluge za človeštvo, na področju kemije. • da imamo Slovenci tudi svojega izumitelja helikopterja ali samofrča? Vinko Kristan je v prostem času na svojem vrtu sestavljal svoj prvi helikopter, kar je bilo že leta 1926, torej vsaj 10 let prej, kot se je to zgodilo v Nemčiji. Radovedni sosedje so Kristanov izum imenovali samofrč. Sestavljen je bil v obliki piramide, na vrhu katere je imel propeler, ob strani pa še manjšega za usmerjanje v zraku. Zadeva je bila iz lesa in platna, poganjal pa si jo s pedali. • da je bilo na Slovenskem, natančneje v Ljubljanskem barju, najdeno najstarejše leseno kolo z osjo, na svetu. Kolo je bilo najdeno Malega travna 2002. Z radiokarbonsko metodo je nastanek kolesa umeščen v obdobje med 3350 in 3100 pred našim štetjem. • da je piščal, ki so jo leta 1995 izkopali v jami Divje babe v dolini Idrijce in je narejena iz kosa cevaste kosti mladega jamskega medveda, stara kar 45.000 let? Koščena piščal iz Divjih bab je nesporno najstarejša najdena piščal na svetu, njeno odkritje pa je začetke glasbenega ustvarjanja pomaknilo za 10.000 let v preteklost. Do takrat znani primerki piščali z več luknjicami so bili namreč stari največ 36.000 let. • da je arhitekturno podobo slovenskega glavnega mesta v mnogo čem odločilno zaznamoval svetovno znan slovenski arhitekt Jože Plečnik? Njegov vpliv na sam izgled mesta je bil tako velik, da prestolnico nekateri imenujejo kar Plečnikova Ljubljana. Njegova največja dela v Ljubljani zajemajo Narodno in univerzitetno knjižnico, Centralni stadion, pokopališki kompleks Žale, prireditveni prostor Križanke, glavno Tržnico, Tromostovje in še bi lahko naštevali. Plečnik je s sebi lastnim arhitekturnim slogom močan vtis pustil tudi drugod po svetu, predvsem v Pragi in na Dunaju. Prispevke zbral: Samo Čolak gostovanja OBiSK SKD TRIGLAV V SPLITU Po preseljevanju v Split mlajša generacija družine Doršner se učlanila tudi v Slovensko društvo Triglav. Vsi skupaj smo se zbrali oktobra 2015 in obiskali splitske Slovence po pouku slovenskega jezika pri ljubeznivi profesorici Veri Hrga. Na priporočilo prof. Ane Pulko pouk je nadaljevala naša vnukinja Yasmine Anika. Veliko je bilo zadovoljstvo obiskovati splitske Slovence v njihovih prostorih (površine cca 300 m2 s polivalentno dvorano in knjižnico - v nekdanjem predstavništvu tovarne Gorenje v Šibenskoj ul. 3, blizu štadiona Poljud. SKD Triglav je dobil prostor v lasništvo zahvaljujujoč plemeniti gesti njihovega časnega člana Branka Roglića. Prvi vtisk je gostoljubnost uz obvezno kavo i prijateljski pogovor starejših medtem ko so otroci pridno izdelovali dekoracije za jesenje manifestacije društva v isti delovni atmosferi kot pri nas, v sarajevskem društvu. Prof. Vera Hrga nam je dala v biblioteki nekaj številk glasila Planika SKD Triglav Split. Glasilo se tiska štirkrat v letu, a finansira ga Urad za narodne manjšine Vlade Republike Hrvaške. Zanimivo je bilo prebrati novice o srečanju članov SD Cankar in SKD Triglav in zato so pretiskani v skrajšani prilogi. Vodja potovanja Majda Šekli v št. 187 glasila Planika leta 2014 je napisala: CAMERATA SLOVENICA V SPLITU Na prijazno povabilo SKD Triglav je 31.maja leta 2014 naša "Camerata Slovenica" z dirigentko Melito Čičić gostovala v Splitu in s tem vrnila lanskoletni obisk Splitčanov v Sarajevu ....Zvečer smo imeli v lutkovnem gledališču celovečerni koncert, kjer je zbor zapel 14 pesmi, za uvod pa so se predstavili domači pevci z dirigentko prof. Tatjano Kurajico in kratkim programom . Član zbora Toni Skočir v isti številki je napisal: LEP VIKEND PRI NAŠIH SLOVENCIH V SPLITU Že dolgo smo se Cankarjevci iz Sarajeva želeli tesneje povezati s društvom Triglav iz Splita. Po lanskem gostovanju MePZ Triglav v Sarajevu, se je ta vez utrdila še z letošnjim gostovanjem MePZ "Camerata Slovenika" v Splitu ... Gospa Vera je vrhunski vodič in vsi smo bili nad njenim predstavljanjem kulturnih in turističnih zanimivosti Splita navdušeni. Druženje v prostorih Društva je doživetje, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Vse je bilo odlično, večerja - meni, petje, harmonika. Posebno nas je veselilo, da se nismo razdelili na "naše" in "vaše". Počutili smo se kot da se poznamo že leta in leta . Lektorica Ana Matusinović v. št. 191 leta 2015 je napisala: SLIKARJI IN KEKCI SO POZDRAVILI POMLAD Pozdrav pomladi, pozdrav 23. Obletnici društva so nam prinesli naši ljubiteljski slikarji z rastavo svojih najnovejših slik ... Razstavo je odprla učenka slovenščine Anika Yasmine Doršner, ki tudi veliko obljublja kot bodoča članica likovne sekcije. Za uvod v odprtje razstave je pozdrav vsem nazočim prinesla skupina Kekec - prava pomlad našega društva. V skrbno izdelanih cvetnih kostimov so otroci na cvetoči livadi uprizorili prisrčen prikaz prihoda pomlaldi ... Na koncu, upamo se da bomo nadaljevali srečanja v Sarajevu in v mediteranskem Splitu. Zoran Doršner SPOROČILO PAPEŽA FRANČIŠKA 6. JUNIJA 2015 V SARAJEVU Vsi izrekamo papežu Frančišku dobrodošlico in želimo, da se v Sarajevu in v BiH prijetno počuti. Svetega očeta - papeža pričakujemo še posebej nestrpno. Zaslovel je zaradi svoje skromnosti, enostavnosti, moralne drže in premišljenih sporočil. V tisočletni tradiciji Bosne in Hercegovine je bil vedno v navadi prisrčen sprejem prijatelja iz sveta. To je razvidno že v davnih letih XII stoletja iz Listine Kulina bana o svobodni trgovini z Dubrovnikom. Tako je bilo v časih srednjeveških Bogumilov in 70.000 kamnitih stečkov pa do prihoda sefardov iz Španije, do prihoda graditeljev iz Carigrada in Dunaja, arhitektov iz Prage, strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in širše regije tega dela Evrope. Dobronamerni tujci so bili vedno dobrodošli gostje. Zgodovina je zapisana v starih knjigah: samo povprašajte fratre iz štiristo let starega samostana z biblioteko in muzejem pri Fojnici, mogoče tudi fra Luko Markešića. Pri fratrih je ohranjen spomin na abecedo znano pod imenom bosančica, ki je v regiji nastala med prvimi. Ohranjeno je tri tisoč dokumentov, najstarejši so napisani v bosanski glagolici. Ime fra Grge Martića nosi danes trg pred sarajevsko katedralo Presvetega srca Jezusovega. Na drugi strani so Bosno in Hercegovino v zadnjih stoletjih napadale in uničevale vojske turških sultanov, princa Evgena Savojskega, Avstro-Ogrske monarhije, Hitlerjeve Nemčije, ustaške NDH. Da bi se Sarajevo in BiH osvobodilo fašizma, so 6. aprila 1945 mladi fantje in dekleta žrtvovali svoja življenja. Uničeno državo so nato obnavljali mladi in stari, moški in ženske. Zgradili so tisoče šol in desetine fakultet, tisoče kilometrov železniških prog in cest, sodobna stanovanja, tovarne, hidroelektrarne, športna in otroška igrišča, kulturna in zabavna središča ... Velika imena Sarajeva in Bosne so tako Emerik Blum, Alija Sirotanović, Alojz Derling, Branko Mikulić, Ante Sučić, Ivo Andrić, Meša Selimović in drugi. Ves planet se še spominja Sarajeva kot organizatorja imenitnih ZOI 84. Vsi meščani Sarajeva in prebivalci vse BiH so takrat delali skupaj in složno. Izkušen športni novinar Evgen Bergant in nekoliko mlajši Branko Šoben sta prebila veliko časa pri skakalnicah na Igmanu. Trideset let pozneje v februarju 2014 je Šoben napisal za sobotno prilogo časopisa Delo inspirativen članek pod naslovom: "Zvezde nad Sarajevom". Ogromno dela so na olimpijskih smučiščih opravili tudi naši slovenski prijatelji Peter Lakota, brata Gorišek, Matjaž Hafner, Tone Vogrinec, Jaro Kalan, številni člani SK Alpetour iz Škofje loke in člani SK Branik iz Maribora. Jure Franko s srebrno olimpijsko medaljo je ambasador vseh otrok v BiH. BiH je dobila takrat nove prijatelje po vsem svetu, posebej omenimo naj lorda Kilanina in Huana Antonia Samarana iz Mednarodnega olimpijskega komiteja MOK-a, župana Innsbrucka Lugeija in druge. Sarajevo so doslej obiskali in mu veliko pomagali papež Ivan Pavel II, Hilary in Bill Clinton, Lady Diana, Henri Levy, Susan Sontag, Florence Hartmann, Angelina Jolie. V BiH smo hvaležni tudi Tanji Fajon za njeno aktivno zavzemanje v korist BiH v okviru EU in za prihod v Srebrenico 2015. V Srebrenico prihaja tudi nemška kanclerka Angela Merkel, mogoče pa tudi hrvaška ministrica Vesna Pusić. Spomnimo se na velike poplave v preteklem letu, ki so prizadele celotno regijo. Na tisoče domov sta odnesli voda in zemlja. In spet je zavladala tradicionalna solidarnost med ljudmi v BiH: ni bilo delitve glede na etnično ali versko pripadnost - vsi so si medsebojno pomagali! Žal še vedno ni dovolj napredka in zato pričakujemo papeževa sporočila. Pred tem so v času med leti 1992 - 1995 BiH oblegali in uničevali več kot tisoč dni. Kot v srednjem veku so tri etnične vojske skušale deliti, ali ohraniti BiH. Uničili so številne verske zgradbe vseh religij, spomenike kulture, mostove - različne simbole skupnega življenja. Samo v Sarajevu je bilo ubito več kot 1.600 otrok in več kot 10.000 prebivalcev. Občani prestolnice so preživeli tri in pol leta brez vode, hrane, gretja, razsvetljave in brez pravice do življenja, enako kot v koncentracijskih taboriščih. Za svobodo Sarajeva je dal junija 1992 življenje tudi mladi novinar časopisa Mladine Ivo Štandeker. Nažalost smo po končni osvoboditvi leta 1995, v zadnjih več kot dvajsetih letih, priče nastajanju preveč kontraverznih, nepoštenih in neučinkovitih sporočil ter "uspehov" domačih in tujih politikov, strokovnjakov, vojnih in verskih uslužbencev, sebičnih "kapitalistov", nevarnega kriminala in korupcije. Nenehno se kršijo človekove pravice - posebej pravice žensk in otrok ter z Ustavo predvidenih pravic "ostalih" nacionalnih manjšin. Ni dovolj žensk na vodilnih političnih in gospodarskih položajih kljub Evropski konvenciji o obvezni, skoraj pedeset odstotni, udeležbi. Prodajalke morajo delati v trgovinah vsako nedeljo. Uničujejo se obstoječa delovna mesta, novih ne odpira nihče; Brezposelnost j e rekordna. Zapirajo se kulturne institucije, onesnažujejo se kapitalni resursi: narava, gozdovi in reke - prihodnost bosanskih prebivalcev. Šolana mladina zapušča domovino. Kaj torej pomeni slogan vodilne politične stranke v FBiH SDA na zadnjih volitvah: " V enotnosti je moč " ? Še vedno niso dokončana vsa mednarodna in domača sojenja za zločine srednjeveško-plemenskeg divjaštva, ki si ga na teh prostorih niso mogli niti predstavljati: primer genocida nad 7.000 ljudmi v Srebrenici; • po II. svetovni vojni spet primeri metanja prebivalcev z mosta v reko Drino v Višegradu; • primer fašističnih belih trakov in taborišče za "one druge" v Prijedoru; • primer rušenja Starega mosta in drugih mostov med tremi etničnimi skupinami v Mostarju; • primer dveh etničnih šol pod eno streho; • primer nedokončane vrnitve izgnanih družin, npr.: hrvaških v Posavini; • primer gradbišča še enega (vzhodnega ?) Sarajeva za "one druge" .... ?! Zaskrbljujoče je, da po spodleteli delitvi BiH s strani Miloševića in Tuđmana v letih 1992 - 1995, sedaj novi domači "liderji" poskušajo z daljšo varianto delitve BiH ?! Na osnovi izkušenj v evropski preteklosti so rešitve znane, zato vsi pozorno gledamo v Evropsko unijo. Po krvavi klavnici in smrti milijonov ljudi v prvi in drugi svetovni vojni, so Evropejci končno izbrali mir, tolerantnost, medverski dialog, sodelovanje, sobivanje ljudstvev, ver, kultur, običajev ... BiH zdaj nima več časa čakati novih dvajset let na križišču dobrega in zlega, nima časa in moči ponovno čakati, da začnejo spoštovati zakonske, ekonomske in moralne norme, da preneha prihajati do nesramnih in nemoralnih razlik med siromašnimi in bogatimi. V Bosni pravijo: .... pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal ! Ljudje v Bosni si med seboj pomagajo. Z žalostjo ugotavljamo, da v Bosni in Hecegovini še ni konec težav, zato možnosti, da končno zgradimo pravično in samostojno državo še ni na vidiku. Zato s pozornostjo pričakujemo papeževa premišljena sporočila. Sarajevo 4. junija 2015 Zoran Doršner f N Molitev starajočega zdravnika, ki jo je zložila v Terezija Avilska (1515 - 1582) v Španiji O Gospod, Ti veš bolje od mene, da sem iz dneva v dan starejši in da bom nekega dne star. Obvaruj me pred prepričanjem, da moram ob vsaki priložnosti in k vsaki temi nekaj povedati. Odreši me velike strasti, da hočem za druge urejati njihove zadeve. Nauči me, da bom sposoben razmišljati, ampak ne tuhtati, da bom pripravljen pomagati, ampak ne ukazovati. Zdi se mi zares škoda, da ne bi drugim dajal iz velike zbirke svoje modrosti - ampak saj razumeš, Gospod - rad bi si ohranil nekaj prijateljev. Ohrani me tako ljubeznivega, kot je mogoče. Nauči me čudovite modrosti, da se lahko motim. Ne bi hotel biti svetnik, z njimi je tako težko živeti, star tečnež pa je mojstrovina hudiča. Obvaruj mepred dolgoveznim naštevanjem podrobnosti in podari mi sposobnost, da takoj preidem k bistvu. Nauči me, da molčim o svojih boleznih in težavah. Te iz leta v leto naraščajo, hkrati pa tudi želja, da bi jih opisoval. Ne upam se prositi na dar, da bi bolezenske opise drugih poslušal z veseljem, I v* * • j v|*« v ampak nauči me, da jih vsaj potrpežljivo prenašam. Nauči me, da bom pri drugih ljudeh odkrival nepričakovane talente, in podeli mi dar, da jih bom tudi priznaval. pripravila: prof. Melita Cimerman, Maribor 2015 TRAVNIKI iN GOZDOVI SO NAJLEPŠE SKUPNOSTI Nikjer niso tako skladne in lepe skupnosti kot v nedotaknjeni naravi. Poglejmo samo travnike in gozdove. Kaj tam živi v ljubezni in sožitju? Obilje različnih rastlin v različnih fazah rasta in razvoja. Če se človek ne vtika v naravo, narava živi v stalnem in skladnem ravnovesju. CU >N O СЛ Travniki, seveda tisti naravni, so skupnost različnih vrst trav in drugih rastlin. Že januarja in februarja celo ispod snega pokuka belocvetoči navadni zvonček, od februarja do aprila bogato cvetijo užitne rumenocvetoče trobentice. Od marca do maja cvetijo pomladanski jegliči, potem pa od marca in celo poletje nas na travnik vabi prisrčna navadna marjetica, od aprila do junija cveti niska pasja vijolica. Od maja do avgusta cvete navadna nokota pa tudi drobna divja vijolica, Junija in julija nas razveseli deltasti nageljček, konkurenca pa mu je kukavičja lučka. Zelo dolgo od maja do septembra cveti užitna plazeća bela detelja, pa tudi za otroško pokanje znana pokalica, istočasno cveti vsestransko uporabna zdravilna polajeva materina dušica, pa tudi zelo znana sentjaževka. Vsem, predvsem mladim, je priljubljena belorumena travniška ivanjščica, v istem času z njo se bohoti navadni grintavec zdraven katerega pa lahko najdemo tudi rožnate glavice navadnega glavinca, v konkurenci z belimi cvastmi navadnega korena.Istočasno z naprej naštetimi rastlinami na travniku čez poletje cvetijo različne zvončice. Celo poletje lahko na travnikih nabiramo zdravilni navadni rman. Od julija celo do oktobra se na visokemu razvejanemu steblu en za drugimn odpirajo številni nebesko plavi cvetovi navadnega potrošnika. Proti jeseni zacvetijo druge travniške rastline, kot je recimo jesenski podlesek, katere so doslej priroda rasle v senci prve travniške postave. Na navadni travnik pridejo tudi številne čebeljice in metulji da oprašijo cvetove in popestrijo sceno. Spomladi in poleti cvetoče travniške rastline se počasi umikajo da bi odnegovale svoje otroke, drobna semena oziroma nasledno generacijo. Seveda ne smemo pozabiti na različne vrste trav katere se z svojimi zeleno rumeno rjavimi, ne tako lesketajočimi cvastmi in visokimi in nežnimi stebelci graciozno in romantično zanihajo na vsakem najmanjšem vetru in tako bogatijo travniško predstavo. Na travniku, namreč, imamo istočasno različne rastline v različnih fazah razvoja. Ene kalijo, druge rastejo, tretje cvetijo, četrte že razvijajo plodove in semena nekatere so se že potiho skrile pod zemljo. Vse je to medsebojno usklajeno kot številčni orkester katerega instrumenti so stebelca, listi, cvetovi, plodovi in semena različnih barv, oblik, velikosti. Kako tako različne vrste rastlin živijo skupaj? Srečno in zadovoljno! Naravni travnik je v resnici velika složna vsklajena družina v kateri vsak člen ima svoj prostor, čas in nalogo. Niko nikogar ne moti, en drugemu pomaga. Iz zakonitosti travnikov se veliko lahko naučimo tudi ljudje. Vsebina naravnih travnikov je odvisna od klimatskih in talnih razmer. Kaj pa gozd? V naravnemu gozdu rastejo velika domača drevesa: smreka, jelka, bukva, hrast, jelša, javor, breza in druga. Ona niso sama. V njihovi senci se dobro počutijo in zadovoljno rastejo druge rastline kot so praproti, ciklame, mah, gobe. Pestra in razgibana skupnost. Vse te skupnosti ki tako lepo uspevajo v naravi so dar narave. To moramo spoštovati in se čim manj vtikati. Tega se šele danes pravzaprav resno zavedamo ko so že človekovi napačni ukrepi v naravo pogubni. Zato, če imamo zemlje več kot jo lahko obdelamo čuvajmo jo v čimbolj naravni obliki in vsebini naj jo narava urejuje po svoje. Tudi v vrtovih ob hišah naj bo angleški travnik funkcionalen in po veličini vsklajen z realnimi potrebami družine, odvečne površine pa raje uredimo kot naravni travnik. To je veliko bolj zanimivo, lepo pa še manj je dela. Ob avtocestah in cestah je danes, na srečo, trend da obcestni pasovi ostanejo autohtoni, biološki pestri, bolj zanimivi in manj zahtevni po vzdrževanju, kar pomeni tudi finančno bolj poceni. Kako je dragoceno da se zadnja desetletja vraćamo pravim vrednotam narave. Me veseli da je tega vse več po svetu pa tudi v naših krajih. Očitno je da se vse več brigamo za naravo. V celem svetu zlasti pa v Evropi se vse bolj dela v skladu z okoljevarstvenimi predpisi v cilju varstva narave in naravnega blaga - rastlin, živali, pokrajin, gozdov... Biološka raznovrsnost je bogatstvo neke države. Naj omenim samo da Bosna in Hercegovina kot mala država (51 197 km2) ima okrog 4 500 različnih rastlinskih vrst od tega so 10 % endemi. To je bogatstvo raznovrsnosti, katerega se treba zavedati, spoznati in ščititi. Obenem Bosna in Hercegovina je slična naprej omenjenem travniku. Tu živijo različni narodi in nacionale manjšine skupaj in če ne bi bilo hudih dogodkov kot je bila pretekla vojna bi vsi živeli še bolj skladno v tej pestri skupnosti. Zavedamo se daje to nujno in mogoče. To nas uči narava ona je najboljša učiteljica življenja. BOGATSTVO RAZLIČITOSTI Nigdje nema skladnijeg bogatstva različitosti kao u nedirnutoj prirodi. Pogledajmo samo livade i šume. Što tamo živi zajedno u ljubavi i slozi? To je obilje vrsta biljaka u raznim fazama rasta i razvoja. Livade su zajednice raznih vrsta planinskih trava, jaglaca, šafrana, kranfilića, zvončića, grahorica, čestoslavica, lincura, ognjica, ljutićia, perunika, planinskih ljiljana i mnogih drugih vrsta biljaka. I kako žive? U rano proljeće procvjetaju šafrani, koji se brzo iza toga povuku ispod zemlje da bi ostavili dovoljno prostora za rast i raskošnu cvatnju jaglaca pa slijedi cvatnja raznoraznih zvončića, karanfila, perunika i ljiljana i niz drugih vrsta livadskih biljaka. I dok ove nabrojane postepeno silaze sa te bogate livadske scene i u uvenulim cvjetićima rađaju djecu - mnogobrojne sjemenke, njihovo mjesto popunjavaju vrste koje cvjetaju u kasno ljeto i jesen kao npr. kaćuni i sve to tako u krug iz godine u godinu. Na prirodnoj livadi imamo istovremeno tek iznikle biljke, biljke koje intenzivno rastu, biljke koje cvjetaju, osjemenjene biljke, zatim one koje su već razvile sjemenke i sjemenke koje su pale na tlo i spremaju se da izniknu. C/D Prirodna livada je jedna velika složena i složna obitelj. Takova je i sva priroda. U prirodnim šumama rastu grab, hrast, bukva, jela, smrča i bor. Ali te visoke moćne biljke nisu same one su zaštita nižim manjim, nejačijim biljkama poput paprati, ciklama, mahovine i drugim biljkama kojima odgovara sjena i zaštita viših biljaka. Odlazak u prirodu Sve su to različite biljne vrste ali su jedne drugima potrebne i korisne i samo u tako skladnoj zajednici lijepe su i zadovoljne. To je za naše oko lijepo i za naše duše korisno, zato tako rado odlazimo u izvornu prirodu u planine i zaljubimo se u skladnost, jednostavnost, slogu i ljepotu. I stalno nas zove da dođemo ponovo i idemo ponovo da se nagledamo i nadišemo i dušu napunimo prirodnom dobrotom i plemenitošću što i nas same iznutra čini sretnijim ispunjenijim i kao takvima spremnijim da to svoje raspoloženje radost i zadovoljstvo darujemo i drugima da i njih oplemenjujemo, pružimo ruku i onome ko je slabiji a i da poželimo da se podignemo prema onome tko je viši svijesni da smo svi međusobno zavisni i jedni drugima potrebni. Učimo i nadahnjujmo se u prirodi i od prirode. Čovjek je taj koji tako često, da bi zadovoljio svoje sve veće nekad nepotrebne zahtjeve bitno remeti taj ustaljeni red u prirodi. I za biljke kao i za nas ljude samo je jedna planeta Zemlja, ali izgleda da biljkama nije tijesno. Biljke se uklapaju u ono što imaju i što mogu imati. U njihovim zajednicama se stalno ostvaruje i njeguje različitost i ravnoteža. Mi samo treba da učimo od prirode. Ana Mrdović SPISEK ČLANOV SD CANKAR, 29.12.2015 Alimanović Tarik, Andrejević Sandra, Andrejević Sara, Andrić Daniel, Andrić Ljiljana, Anđelić Dejan, Arnautović Šefik, Babić Ljubica, Babić Sead, Bagarić-Hatvani Ljiljana, Bagarić Karlo, Baralić Enes, Baralić Jozica, Barbić Miijana, Bašić Emilija, Bašić Ramiza, Batinić-Jojič Sanja, Bečirević Jan, Bekto Alma, Belenji Nevenka, Berberović Damir, Berberović Kemal, Berisalić Samir, Berisalić Aida, Berisalić Fahida, Bezjak Dubravka, Bezjak Mia, Bišćo Irnes, Bjeljac Marta, Bogdanović Sanja, Bonar Milica, Bošnjak Mira, Božanović Ana, Božanović Andrej, Božanović Olja, Brajnović Bariša, Brezigar Andrej, Bučar Matija, Bukvić Dino, Bukvić Saša, Bundić Vladimir, Cipot Stojanović Jadranka, Cuznar Milena, Cvitanović Nada, Cvijetić Jasmina, Čatović Inka, Čehić Semir, Čejvan Majda, Čengić Majda, Čengić Jasmina, Čengić Aida, Čmančanin Fuad, Čmančanin Romana, Čmančanin Til, Čolak Samo, Čulina Sanja, Čupić Ivo, Čustović Hedvika, Čenanović Dino, Čenanović Laura, Čenanović Tarik, Čorić Sabina, Darmanović Miljana, Dedović Branka, Dedović Muhidin, Dedović Irma, Dajčman Anton, Dervišefendić Silvija, Divčić Marija, Dizdarević Vladimira, Doršner Dragica, Doršner Zoran, Doršner Ilja, Doršner Yasmine Anika, Držak Branko, Dursun Krunoslava, Džindo Verica, Džindo Ajša, Fabjanć Svjetlana, Fazlić Naza, Filipović-Paničić Marija, Finci Adriana, Gačnik Marko, Gačnik Spomenka, Garić Dejan, Garić Jelena, Garić Maša, Gliha Goran, Globočnik Marija, Glumac Violeta, Grbić Dejana, Grbić Dragana, Hadžimešić Amila, Hadžimešić Jasmina, Hadžimešić Milica, Hadžimešić Senad, Haračić Mirza, Hasanbegović Nermina, Hasanbegović Abdulah, Hasagić Fehma, Hasibović Zlatan, Haznadarević Zlatko, Hodžić Goran, Hrelja Jožica, Hrustanović Jasmina, Ibrahimagić Vasilija, Ivković-Jurić Zulejha, Jurić Benjamin, Jahić Emina, Jamaković Said, Jamaković Šefika, Jama Irena, Jelić Ljudmila, Jelić Dragan, Jerman Herman, Jerman Elena, Jerman Fran, Jojić Miljan, Jovanović Branka, Jovanović Miijana, Jovetić Elizabeta, Jožanc Vera, Kadribašić Ribana, Kapetanović Slobodanka, Kastelic Franjo, Keršnik Zdenka, Kešmer Džan, Kladnik-Njemčević Sonja, Knežević Antonija, Knežević Benjamin, Knežević Belma, Knežević Neven, Koblar Stanislav, Konaj Antonija, Konjicija Anita, Korošec Emina, Kosmajenko Aleksandra, Koso Ermin, Kreso-Knežević Deniza, Krkić Marija, Krzyk Tomislav, Kujundžić Silva, Kulenović Asim, Kulenović Borjana, Kulenović Mak, Kulenović Metka, Kulenović Slaven, Kuna Džana, Kurtović Nisvet, Lalović Minja, Laković Ema, Larma Anton, Larma Martina, Latal Zdravko, Lazzari Gordana, Lazović Azra, Leka Nedžad, Leka Lan, Lešnik Žaklina, Liješnić Olga, Liješnić Vinko, Lizdek Stanislava , Lončarević Marko, Lončarević Milica, Lozančić Eduard, Luzar Snežana, Maglajlija Ejub, Mahmutović Rabija, Mahnić Sonja, Majstorović Davor, Majstorović Slavica, Maksumić Alma, Maksumić Dina, Maksumić Šaban, Martinović Juraj , Mašović Darinka, Mašović Zlatko, Matić Gospava, Maunagić Jelena, Mehmedagić Elisa, Mehmedagić Faruk, Mehmedagić Mirza, Mehmedagić Senadin, Mejremić Emir, Mekanović Husein Sejko, Memaj Adrijan, Mimica Andrea, Mijanović Boris, Mijanović Mirjana, Milanović Nevenka,Milošević Davor, Milošević Ivan, Milošević Martina, Milošević Matej, Milošević Sonja, Močić Đula, Modic Neven, Modic Tim, Mrdović Ana, Mrkulić Ena, Mrkulić Gordana, Mujkić Anica, Mešić Aner, Mujković Nerma, Mutapčić Snežana, Nuhbegović Ahmed, Obratil Boženka, Obratil Vesna, Osmanagić Ferid, Osmanagić Melita, Pavičić Vera, Pavlić Vera, Pavlović Irena, Pavlović Julija, Pejanović Mirko, Pejanović Spomenka, Pejić Branko, Petković Gordan, Petković Ljiljana, Petković Željana, Petković Velimir, Petrović Ljubica, Pleho Jasna, Pozderac Jasmin, Pribožič-Leka Barbara, Prnjavorac Nihada, Radojković Marjana, Radojković Marko, Radojković Tina, Radosavljević Edita, Radoš Dušanka, Ramić Sokolka, Rebić Dragana, Rebić Mladen, Rehar Davor, Remer Vasva, Remeta Neda, Robović Belma, Rovčanin Amela, Saje Irma, Saje Vjekoslav, Sarić Huso, Savić-Krezović Milka, Selmanović Nedim, Semić Nikola, Skelo Mateja, Skert Mileva, Skert Petar, Skočir Anton, Skočir Matija, Skočir Sanja, Softić Haris, Solar-Boras Nevenka, Sotošek Starčević Mira, Stare Matic, Stojanović Ana, Stojanović Anđelka, Stojanović Aneta, Stojanović Gorčin, Stojanović Mirjana, Strunjaš Elizabeta, Strunjaš Milan, Sulejmanagić Esma, Šarac Aleksandra, Šečibović Marijana, Šehović Atif, Šehović Jelena, Šehović Nura, Šetić Fuad, Šiljković Benjamin, Šljivar Branka, Štabek-Gliha Maja, Števanić Andrija, Štojs Mario, Štojs Zuhra, Štojs Ismar, Štojs Merjem, Štumes Zlata, Šubara Majda, Šunje Elvisa, Šunje Farah, Šunjić Gordana, Šunjić Sandra, Tafro Zlatan, Taletović Adin, Taslaman Admir, Tedeško Anja, Testen Ljiljana, Todorović Milan, Tomić Svemir, Tedeško Anja,Toukalek Milka, Trako Bakir, Trebić Ana, Trebić Jelena, Trninić Desanka, Tvrtković Antun, Udovičić Zoran, Udovičić Mirjana, Ungar Zoran, Vignjević Tijana, Vobornik Gordana, Volarević Ivo, Vrhunc Goran, Vrhunc Snježana, Vujičić Mirjana, Začina Elzijada, Zahirović Abida, Zaimović-Andre Vesna, Zidanšek Bojan, Zupanc Dražen, Žigić Adil, Živković Branka.