32 Politični pregled. Državni zbor. — V prvi seji sedanjega zasedanja, o kateri smo že zadnjič poročali, je poslanec Berks inrerpeliral zaradi ob6. volitev v Št. Petru v Sarinski dolini. Draga seja se je vršila dne 19. t. m. Nemci so v tej seji nadaljevali z obstrukdijsko komedijo. Zbornica sploh ni prišla do tega, da bi bila mogla razpravljati o dnevnem redu. Najprej so Nemci prav po vzgledu ogerske ooozicije zahtevali vsakovrstne upra- otročje premembe zapisnika, potem pa so narekli dolgo vrsto interpelacij, ter zahtevali, da jih morajo zapisnikarji prečitati od prve do zadDJe besede. Ker je po opravilniku taka zahteva dovoljena, se je moralo predsedništvo podati. Čitanje je trajalo več ur. Zapisnikarji so se vrstili v čitanju, nemški poslanci pa so poleg njih norce zbijali. Koncem seje prešle je do jako živahnih prizorov mej socijalnimi demokrati in mej nemškimi nacijonalci. Socijalni demokratje so zahtevali naj pride že v prihodnji seji na razpravo predlog o odpravi časniškega koleka Nemški nacijonalci na čelo jim Schonerer in Kaiser so se temu uprli. Socijalni demokratje so zaradi tega ostro napadli nemške nacijonalce in očitali, da kompromitirajo parlament, da je njihova obstrukcija volek humbuk, in da napeljevajo vodo na malin absolutizma. Ostalo je pri tistim dnevnim redu, katerega je določil predsednik. Tretja seja je bila v torek dne 24. t. m. V tej seji je Schonerer podal nov predlog na zatožbo ministerstva. Do razprave o dvevnem redu zbornica tudi v tej seji ni prišla, kajti na zahtevo opozicije so zapisnikarji morali zopet prečitati dobesedno vse došle vloge. Mej temi je bila tudi peticija, za odpravo jezikovnih naredb, po kateri seje glasovalo imenoma Ker je predsednik videl, da tako ne gre naprej, je sejo zaključil Zatrjuje se, da bo zasedanje diž zbora trajalo samo Še nekaj dni Položaj — Zadnji čas se mnogo govori, da nameravajo vladni krogi poskusiti spravo mej Čehi in mej Nemci. Tudi nemška opozicija računa s to mislijo in se zategadelj pripravlja na določitev vsem Nemcem skupnega narodno političnega programa. Kaj hočejo Nemci v jezikovnem oziru. povedali so s posredovanjem dr. Hochenburgeija. Ta je izdal brožuro, v kateri se zavzema za ohranitev centralizma in določitev nemščine državnim jezikom. Da se slovenske stranke s takimi pogoji ne bodo nikdar sprijaznile, to je pač ob sebi umljivo. Sicer pa Nemci sami odklanjajo spravo ter zahtevajo naj se njihovi pogoji za mir uveljavijo proti volji Slovanov Z ozirom na vse to je pač naprej izključeno, da bi se sprava dosegla, in ker je vsled tega funkcijoniranje drž zbora nemogoče, bo vlada poslance odslovila in vse potrebne zakone uve-vila s § 14. Mej temi zakoni nahajala se bode tudi nagodba, katera se uveljavi za dobo 5ih let Kaj se potem zgodi, ni gotovo, morda peskusi vlada s spravo, morda pa tudi pusti vse take poskuse in bo vladala absulotistiČno. Vlada in desnica. — Včeraj se je sešel drž zbor, zahtevala je desnica z ozirom na obnovljeno obstrukcijo naj vlada pojasni svoje namene za prihodnjost naj zlasti pojasni svoje namene glede za pri desnici pripadajočih strank. Od tedaj se vrše malone vsak dan posvetovanja mej vlado in desnico. A v vsebini teh posvetovanj še ni prišlo v javnost, ker so vsi udeležniki obljubili obvarovati tajnost. „Reichswehr", ki je zdaj glasilo nemške katoliške stranke, je priobčila članek, v katerem zahteva, naj se vlada premeni v ministerstvu desnice. Ta članek se prepisuje dr. Kathreinu. Ogerska- — Velika kriza, ki pretresa sedaj Ogersko, se bliža svojemu koncu, vlada je bila prisiljena obljubiti opoziciji spravo. Opoz;cija se je s posredovanjem Kolomana Szella udala v toliko, da je odnehala od nejpoglavitnejše svoje zahte-eve, da more prenehati nagodba z Avstrijo, ako se Cislitvan-skine uveljavi parlamentarnim potom. Opozicije^ je pripravljena opustili obstrukcijo, ako odstopi baron Banftv. To je sklenjena stvar, ki se v kratkem izvrši. Banffijev naslednik postane Ko-loman Szeli. Francija. — V francoskem parlamentni imeli so te dni veliko razpravo o zunanji politiki francoski, Cule se so ostre pritožbe, češ, da francoska vlada v vseh konfliktih z Angleško propade. Minister zunanjih del je pojasnil, da francoska vlada ee trdno drži zveze z Rusijo, da doživi vsaka država uspehe 33 in neuspehe, in da Francija nima vzroka čutiti, se poražen ker je morala opustiti Pašolo. Mirovna konferenca. — Ruska vlada je te dni zastopnikom vseh držav dostavila program za posvetovanja mirovne konference, katero skliče ruski car. Na programu se nahajajo samo nasveti glede zmanjšanja vojnih sil, glede določil proti grozovitosti sedanjih vonj in glede mejnarodnih razsodišč. Car je še posebno izrekel, da so izklučena vsa politična oprašanja. Kedaj in kje se bo konferenca vršila, še ni odločeao. Macedonija — V Grenovi se bode v kratkem vrši* shod Macedoncev, kateri bo za to deželo zahteval avtonomijo-Macedonci se med tem krepko pripravljajo za revolucijo. Ako se Avstrija in Eusija glede postopanja v tej stvari nista sporazumeli, pride lahko do mejnarodnih konfliktov.