Zadnje orožje — bojkot! -j- V svoji slepi strasti, v svojem besnem sovraštvu do naprednega učiteljstva so naši klerikalci in njih žalostni priveski S'omškarji segli po zadnjem orožju, ki ga hranijo v svojih natezalnicah: začeli so oznanjati proti našim listom in našim podjetjem — b o j k o t! To je povedal v sobotni številki ,,Slovenca" (štev. 281. z dne 10. decembra 1910) nekdo z vsem smrdelskim prostaštvom tako jasno, da bi bile v vsakem drugem primeru njegove ščuvajoče besede konfiskovane v tem slučaju pa uživa menda tudi klerikalno, pozivanje na bojkot — višje varstvo, če ne celo odobravauje! ,,Z novim letom proč z vsemi časopisi, ki izbajajo v nasprotnih rokah . . . Leto za letom kupujemo drage šolske tiskovine*) in *) Kdo jih je pa ukradel ? sprejemamo koledarček, ki dela reklamo liberalni učiteljski organizaciji . . . Imejte pod kontrolo šolsko naročevanje knjig inčasopisov! Pri prvi seji sklenite, da poslej krajni šolski svet ne da niti vinarja za list, ki ga bo naročil liberalni učitelj brez vaše vednosti. Ne zabite tega, stvar je velevažna! . . . Možje, strankarska disciplina zahteva brezobzirnosti napram vsakemu liberalnemu učitelju. Takoj na delo! .. ." Tako se neženirano glasi ostudna bojkotna pesera. Preverjeni smo, da ostaae ta pesem — glas vpijočega v puščavi, zakaj vsak, kdor ima količkaj časti in poštenja v sebi, se mora studom obrniti od take požrešne samogolnosti! Ne maramo navajati, kaj je že vse odjela Katoliška tiskarna Učiteljski tiskarni, hoteč naš mladi zarod popolnoma uničiti I Poudarjamo samo, da politiškega sovraštva, ki bi se kazal v takih oblikah in v takih dejaojib, ne poznamo nikjer na svetu! In »Slovenčev" člankar celo pravi, da je to geslo zavednega Slomškarja! Tistega že, ki pride po kazDjivi zvijačnosti do šolskih tiskovin, tudi tistega, ki skrije podobo cesarice Elizabete v temo v kot, nad pisalno mizo v uradu pa obesi podobo Matere božje, tudi tistega, ki direktno nagovarja župana naj vzame učitelju tajništvo — ampak vsem vendarle ne more veljati geslo materialaega uničenja za geslo stanovske zavednosti!Ako pa so vsi zavedniv tem znamenju, potem so tudi drug drugega vredni! Toda poleg tega je ton ,,Slovenčevega" revolverskega članka tudi tako skrajno sirov, da bo delal Slomškariji, ako je napisaa v njenem imenu, neizbrisno sramoto, gotovo pa člankarju saraemu! ,,Štajerski Zavezarji so sprevideli", govori ,,Slovenčev" člankar dalje, ,,da Jelenc slabo vodi dično Zavezarijo in da se bliža čas, ko bo vse razpadlo. Ia zapuščajo ga, pa ga bodo še bolj, ker niso tako zaslepljeui kot nekaki Kranjski čudaki, ki s svojim delovanjem krepko vlečejo iz blata liberalni voziček. In če ga še ti zapuste? Nam se vidi, da ne bo dolgo, ko bo Lukec korakal po razvalinah svoje slavne gospodarske podrtije . . ." Tako se napenja to ulje — vse pod zaščito gesla zavednegaSlomškarja!. . . Škandal, trikrat škandal! Eadi bi videli naše gospodarske podrtije, to jim verjamemo. Vse naj bi zdrčalo po njihovem grlu, potem bi bili zadovoljni. Ves svet naj pogine od gladu, samo da oni žive — tudi to je geslo zavednega Slomškarja! Toda naša organizacija je že tako trdna, da je ne podero vsi mogočnjaki in uskoki v Slomškovi Zvezi, to nara lahko verjamejo, več se nam pa ne zdi vredno njim nasproti govoriti. Ampak v njihovih vrstah je vse razrukano in vse brez glave. In da prikrijejo svojo nagoto, kriče na nas. Tako se godi vsako leto meseea decembra, ko zadone vse njihove piščali, ki kličejo raztepene ovčice skupaj in vabijo v svoje vrste novih ,,bojevnikov", da pridobe svojim listom naročnikov in svojim zalogam šolskih tiskovin novih kupcev. Srečno pot vsem, ki niso naši! Napovedali so nam bojkot! Dobro! Pokazali so se v vsi svoji podlosti, ki je vidno znamenje njihove morale. Mi pa se bomo združili toliko trdnejše in delovali vsi do zadnjega, da se okrepimo naznotraj in nazunaj. N a š e orožje je poštenost, značajnost i n d e 1 o. S tem orožjem premagamo tudi njihov bojkot!