i i “1384-Lokar-OMojstru” — 2010/7/30 — 10:49 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 26 (1998/1999) Številka 6 Strani 349–351 Matija Lokar: O MOJSTRU IN ORODJU Ključne besede: novice, matematika, računalništvo, računala, Texas Instruments, simbolno računanje. Elektronska verzija: http://www.presek.si/26/1384-Lokar-mojster.pdf c© 1999 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. 0 MOJSTRU IN ORODJU Za dewtimi gcmud in devgtitni wdarmi je iivel m h r Jmep;. Ker so bili qjegmi i z d d rt?s led in dobra n8tejedI je SsOveI chi& mdol i . Ihdf ia danj ih deM so prihajali k ajemu nttraCat omare* rslrrinje, d m in druge najraefiCnejk kd&e. Ni je bilo stva=** ki je ne bi and narediti. V isti vaai pa je Pi& b an &, Polde pa henu. Ker mu je gal j m d dabo, je bil &bo$umen na Jmewvo d~vo in uspsh. Kar mpmj je t& v i kn neki je beam boIjiti od njega. Tgbw se je nekega d r a pritih0tap9 pod okna ~~ delam'ee in p r i s l u h d . ZadW je Jaeza, ki je gomril: "No, moj Eud* obliI?, ik bde d d w zgladiva, pa bo d m @ aa dams. Kaj bi bra tebe, ti moje 611deho w e / " "Ahq tu je Janema sknhrllastJ Say' eem d d , da, ni nii? boU& r n k kot jaa, ie dudehi obfii2 i m 0 ai je mislit Polde. Sredi noCi m $ pnovno priplwl do Janmve d&vzuVZUce in mu ukradd obliE. Todrr nil? ni pomegala Jm& Melki so bili & &o lepi, Pddetovi pa gkrpucafa.. . Na to rtgodbico sem se ~ o d p d kratkim, foo sem v roke dobil now r&w& podjetja Texas Instruments TI-89. P r i p d k , ki PO &ti ni VeEji od obihjnew r&unala, Kobvladan selo d o matemat&, akratka je n W n o Eud&m orodje. A mojo praw veljaw poMe le v rokah pravega w j h Se w h o je p o t r e b vedeti, kdaj in kako uporabiti dolden postopek, ki je v d m a h v p j m FhdiQat i mmato ma wrjetno na sreh (di amoh) nobn pripurnokk ne bo &li d. M d a , priprave, ki omogobjo, da bra aipletenih pstupkav, br- &mja po tabl id ali aamudnega rsEunanja Upd', ugotovhm, koliku je 1W2-234,64/578, Bin(34.89). . . so ik tprko prisotni v d a n j e m aivljeqju, Novice I da si matematike (predvsem njene up orabe) brez njih praktično ne zna- mo več predstavlj ati . TI-89 pa je računalo , ki obvlad a t udi tako ime- novano simbolno računanje . Sim- bo lno računanje je, kot namiguj e že ime samo, računanje s simboli. Tako kot z računalom zmnožimo dve št evili, s simbolnim računalom zmno- žimo dva izraza (npr. (a+b2 ) . (2ab- - c3 ) ) , izračunamo razcep števila na prafak torj e, določimo odvod funkcije sin (cos( ln( x ))), nari šemo graf funk- cije , rešimo enačbo , poiščemo nedo- ločeni int egr al funk cije. . . Kot srno že ome nili, zmožnosti t ega računala in podobnih pripo- močkov še ne pomenijo, da lahko pozabimo na učenje matem atike. Kot nas uči t udi zgodbica , bo še tako zmoglj ivo oro dje v rokah nekoga, ki ga ne bo znal up or abljati , povsem neuporabno. Že pri veliko manj zmoglj ivemu pripomočku , običajnem računalu , je tako. Če bi mor ali za vsak račun , denimo 2 . 3, posegati po računalu , bi hit ro ugot ovili , da ne pridemo nikamor. Računalo nam t udi nič ne pomaga , dokler ne vemo, kaj z njim sploh početi . Poglejmo zelo enos t aven primer . Kupili bi radi 15 kg jab olk. Ta stanejo 78.5 to - larj ev za kilogram. Koliko denarja potrebujemo? Pri reševanju naloge si bom o pom agali z računalom , a še vedn o bomo pot reb ovali matematično znanje. Tako bo mo morali kar sami ugotoviti , da do rešitve pridemo tako, da zmnožimo 15 in 78.5. P ri "golem" računanju res up orabimo računalo in ugotovimo, da je to 1177.5. Kaj pa če smo se "zat ipkali" in pri ceni nam est o 7 vt ipkali 1? Računalo bo slepo izpolnilo ukaz in i zračunalo 262.5. Spet potrebujemo določeno znanje , da vemo, da je tukaj nekaj narobe. ln ker so programi za simbolno računanj e še precej bolj zmo- gljivi pripomočki , je potre bno za njihovo uspešno uporab o tudi ust rezno znanj e m a t ematike . Skratka - razli čn i pripomočki so s ic er koristna stvar, vendar j ih moramo znati up or ablj ati . To znanje ne pomeni le poznavanja gole tehnike priti skanja na gumbe oz. izbiranja ukazov, ampak vedenje o tem , na kakšen način lahko pripomoček up or abljam o, kako mu pripraviti pod atke, kaj narediti z rezultati .. . P a si malo podrobneje oglejmo to naše oro dje . Na prvi pogled je videti kot običajno računalo , le nekaj nenavadnih t ipk je še na njem. Prižgimo ga . Na zas lonu vidimo drugačen prizor , kot bi ga od računala griEakovali. Vwerrkupajjepodobsls ,katbbidzaddmsW&h programom ~lir a i h d d ~ . S ~plaani F1, F2.. . odpirmo meau.$, s ~ o ~ a ~ t i p l r s ~ c a i m i s e p o t e h m ~ i h ~ jmm, s tipko ozmikmo a ESC podobna kt pri programih na r&- snenqjeq huw... G ~ n a t o , d a j e t o l e ~ , ~ o z ~ nekaj im&m&i. Natipkajm 6 x 3 in prit' ' xm ti- E&K. PFa & u ~ ~ ~ r s 2 4 u n ~ ~ d i ~ l t t x t . I-kdmhovn&k 6 x 12 - 3 / /7. Ker ~ n m o se pri tiphqju zmot3i in d d r a t pritkdi pa d ddjenje, ee imm ni m e d in m o ga m o d poptaviti. To- rej lablro pri =-@ w d vnosom popr&vimo, na &nu pa vidimo p 0 1 e g r e p ; a E t a t a ~ ~ ~ . K o ~ ~ j i ~ , ~ m - d a t a &Be 69.8714 231i kaj podobnsgs, dobinra ulomek 417/7. TI-@ hmj roLEuna toEno in m pibe %umnoetiH I d obii%jna mhmda, ki 1/3 p r a o aa, 0.333333. b eel &e malo igramo a "vehdatropnimi ulomk?"' vidho, da j i i m-8D lepo uredi v eponivojske tar jlh L b j s j i j a , Ksj bi dd ea tdm orat& tda3, IoD sem moral rehati do& stolpm m h m v l ki so &ahttrpali prav to! $e ena tipka pritegne pmmrna&. Na ajaj piib CATALOG. Priti- &jo. Odpregehce,vb~~soa;hanid&,kijih~aTI- 89. % mdo mode jih je! Z q j i tahkn rtwshvljamo polhome, rabrmmo ~ ~ n a p ~ ~ ~ f u n l r c i e , ~ e n r o d b ~ ~ o a l o o m p l a l r t m i m i ~ t a b e l i r ~ w ~ f n a 3 r c S j ~ p ~ i i e ~ in em s h m , za ktsre mds pmj ep1& nismD v&li, da obstajajo. !b mj bo po%rdma kw m h f EMU, preden hrr ro mj p r i W a a p d vaer mdnosti, ki jih ra&mh nudi. FbEtmab TI-89 n r ~ ~ orno@%, da a a j q p o pomDEjo g m k o reg lepe matemati- bdeIke, ki oaas bodo v p o w In v wdje, Seveda pa h to moho k, Ee tioomo h l j "pravim ~ggj&ri n ne boma, taka kot Pal&, priE&m& da bo L orodje aamo L ms nmdilo mo$&m Mdja LAW