Leto. VI!, St. 74.
PoStntna alalmi« v gofoalnl.
V Uublfani, v sred® 4. a^ril® W2$,
P©sawraB it« 1 Din.
PREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno }5 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Delo in delavstvo.
Delo ustvarja bogastvo in blagostanje narodov. Proizvaje in iznajdbe so sad materielnega dela ustvarjajočih. Radi tehničnega napredka raste neprestano splošno bogastvo. Še nikoli ni bilo proizvajanje tako silno in še nikdar ni bilo na zemlji toliko bogastva kakor baš v sedanji dobi kapitaliziranja in industrije. Misliti bi bilo seveda tudi. da ni ljudstvo še nikdar uživalo takega blagostanja in razkošja kakor v kapitalistični dobi. Gospodarski napredek bi moral koristiti vsem. Ogromno bogastvo bi moralo zadoščati potrebam delavskih slojev. Po vsem logičnem mišljenju bi moralo biti delo v redu resničnega duševnega in gospodarskega blagostanja. Dejansko je pa položaj ves drugačen. Delo donaša delavskemu ljudstvu namesto blagostanja revščino in pomanjkanje.
In kako to? ... V tem je vsa važnost socialnega vprašanja. Delavec ne poseduje sredstev dela. Le tako si moramo raztolmačiti dejstvo, da ne uživa delavec sadov svojega dela. Delavec poseduje le delovno moč — ono delovno moč. ki daje proizvaji obliko in vrednost, ki ustvarja. pospešuje in pomnožuje socialno bogastvo in splošni svetovni napredek.
Delo ne donaša proletarcu življenja, sreče in blagostanja zani je delo vzrok boli. stradanju in razredni krivičnosti. Ta vzrok hočemo na kratkem pojasniti in očrtati.
Socialno bogastvo ustvarja delovno moč. Socialna uredba, ki deli človeško
družbo po razredih — v razrede gospodujočih in v razred razlaščenih — sili delavca, da mora prodajati svojo ustvarjajočo delovno moč onim. bi monopoliziraj bogastvo in proizvajo. Delavcev je posestnik dela in on kupuje delovno moč proizvajalcev. Delavec je plačan suženj posedujočih, ki pa ne plačujejo njegove finančne in duševne delovne moči po vrednosti proizvaje.
Le del te vrednosti se izplačuje delavcu. Večji del vrednosti pa ostane delodajalcu, ki kopiči tako bogastvo, kapi-tale. Kapital predstavlja le nakopičenje delovne moči.
Toda. kako vendarle mogoče, da je maloštevilni razred gospodujočih kapitalistov zasužnil delavski razred tako, da ga je prisilil, da se vdaja izkoriščevanju? To je bilo mogoče radi tega. ker si je kapitalistični razred osvojil proizvajalna sredstva (stroje, tovarne, zemljo itd. itd.) Ta proizvajalna sredstva predstavljajo edino eksistenčno sredstvo. Zato je delavec prisiljen, če noče trpeti gladu in pomanjkanja. da prodaja kapitalu edino vrednost, ki mu še ostaja, namreč delovno moč. Zato je kapitalistu omogočeno izkoriščanje delavstva in nakopičevanie kapitalov; zato je delo za one, ki ustvarjajo, vzrok revščine ...
Toda krivično razdelitev bogastva omogočajo še drugi vzroki: stroj je najhujši konkurent delavstva. Stroj nadomešča in s tem izstradava delavca. Konkurenca stroja na eni strani in na drugi strani konkurenca med kapitalisti omo-
goča neprestano slabšanje položaja za delavstvo.
Stroj v kapitalistični družbi pomeni večje bogastvo za kapitaliste in je torej v prvi vrsti za njih blagoslov; toda stroj kot tak bi moral pomeniti blagoslov za delavca, ker mu je odvzel mnogo napor' nega dela. V resnici je v sedanji družbi pognal tisoče na cesto, in tisti, ki delajo s stroji, imaio vseeno naporno delo. Stroj bo pomenil resnično izboljšanje za delav-. stvo šele v socialistični družbi.
Naravna posledica kapitalističnega izkoriščevanja in tlačanstva je razredni boi in razredno združevanje delavskega ljudstva. Delavci ne posedujejo le delov-« ne moči. Posedujejo tudi nekaj pravic. Predvsem pravico, ki jim gre po vseh naravnih in človeških zakonih, to je pravico do življenja. Sedanji kapitalistični režim ne priznava delavcu te pravice. Toda delavstvo je prišlo do zavesti svojih pravic in se zato bolj in bolj organizira v svoje bojevne organizacije, ki uveljavljajo njegove težnje na gospodarskem in političnem polju. Boi delavstva, ki je boj za uveljavljenje pravic in interesov razlaščenih naprarn interesom posedujočih, mora biti za to neposredni 'boj razreda proti razredu. Mezdna gibanja in stavke dokazujejo da se razredni spor čimdalje ooostraje ter izražajo dejansko, da je delavski razred proti sedanji kapitalistični uredbi človeške družbe.
Delavci so sužnji kapitalistov in delodajalcev. Na ramah delavcev sloni krivični sistem izkoriščanja in ubijanja. Pičlo število izvoljenh lenuhov monopolizira
Prebavl^anie.
Končni smoter prebavljanja je ta. da se pretvori hrana v tekoče stanje in da se iz nie izločlio redilne sestavine ter prevedejo v kri kot hrana za telesne stanice. vse drugo pa, kar je neprebavno. da se jzloči skozi čreva. Med neprebavne dele hrane spadajo zlasti trdne celulozne sta-nlčne opne rastline.
Redilne sestavine hrane so: voda, soli. beljakovine, ogljikovi hidrati in tol-šče. Življenje stanic in vsega organizma je nemogoče brez teh sestavin.
Voda tvori 58.5% vse telesne teže. Vsa dnevna količina vode. ki jo človek povprečno spreiemlje v raznih tekočinah in jedeh, znaša 2700 do 2800 gramov. Voda je organizmu potrebna ne samo zato, da se v njej raztapljajo trdne spojine hrane nego tudi zato. ker je brez nje nemogoče delovairie in življenje protoplaz-me (življenska snov v celicah).
Soli jemlje človeški organizem največ v obliki kuhinjske soli. Na dan mu je treba soli okoli 32 gramov.
Beljakovine so najvažnejša sestavina protoplazme. Dobile so svoje ime od-
tod, ker so po kemijski sestavi in lastnostih v marsičem podobne beljaku kurjega jajca. Beljak je nasičena raztopina trdne beljakovine tako zvanega albumina, ter se odlikuje s tem. da se v veliki toploti zgoščuie. Beljakovine imajo razen te lastnosti še drugo, namreč to, da je v njih jako veliko dušika. Beljakovine je največ v mesu (miozin), v jajcih (albumin), v mleku (kazein), v stročnicah (legumin) in nekoliko v moki (škrob ali glutin).
Ogljikovi hidrati so sestavljeni iz ogljika, vodika in kisika. Največ jih je v škrobih in v sladkorjih, to se pravi, v jedeh iz žita. riža. stročnic krompirja, kakor tudi v žitu in zrelih plodih, koreninah in steblih.
ToJšče so v živalski in tudi v rastlinski hrani. Med tolšče štejemo: navadno svinjsko mast, maslo, loj in olje
Hrana se pričenja Prebavljati v ustiti. Tukaj se zdrobi z zobmi zmoči s slino in potem jo mišice jezika, mehkega neba in žrela potisnejo v požiralnik. To je požiranje. Razen tega prebije hrana v ustih še eno izpremembo. Tukaj se po vplivu
nekakega kvasa, takozvanega ptialina. škrob pretvarja v sladkorje.
Ko dospe prežvečena hrana v požiralnik, začne ta z obročastim krčenjem od zgoraj navzdol potiskati grižljaj čimdalje bližje k želodcu. Ta način, kakor se giblje požiralnik In kakor potiska hrano navzdol je nekako podoben gibanju deževnikovemu in se imenuje zategadelj črvasto gibanje ali peristaltika.
Ko dospe hrana v želodec, nadraži sluznico, žleze pa začno takoj izločati želodčni sok. Vse vrste hrane ne dražijo želodčnih žlez enako, ampak nekatere bolj. druge manj. Najmočnejše izločanje orovzrcčajo ostre, slane in začinjene jedi. Želodčni sok je sestavljen iz kvasu, ki se imenuje pepsin. in iz solne kisline. Ta sok učinkuje na beljakovine ter jih pretvarja v lahko raztoone tako zvane peptone, pripravne za vsesavanje. Da želodčni sok res učinkuje tako. kaže najbolje ta-le poizkus: Vzemimo 0.1 grama pepsina. raztopimo ga v 10 cm vode ter dodajmo temu 10 kapelj solne kisline, v vse pa denimo malo skuhanega in drobno razse-kljanega be1;aka: potem vse skupaj dobro pretresimo in pustimo eno uro v to-
življenje delavcev in bogastvo. ki ga oni ustvar.ia.io. Za gospodujoče blagostanje, srečo in razkošje: za delavce glad in trpljenje. Ali ura osvobojenca prihaja tudi za sužnje, ki so našli pot do osamosvojitve.
»Proletarec«.
ODLOČITEV ŠE NI PADLA.
ker vlada ne ve, na katerega izmed obeli stolov, ki čepi med njima, med demokra-škim in federalističnim, bi se vsedla. Tako odlaša od dne do dne. in se je zaenkrat odločila da se odloči enkrat po pravoslavnih velikonočnih praznikih, ko se sestane radikalni klub. Ima vremena! — V tem pa tudi v radičevsko - klerikalno-muslimanskem bloku še ni dosežena popolna enotnost. Zastopnik Spahovega kluba Husein Alič s nar drugimi poslanci je prišel celo v Belgrad ministrom zatrjevat. da se bo ta skupina v vsakem slučaju udeleževala parlamentarnega dela. — Na Veliko soboto in nedeljo je vlada razpravljala o likvidaciji ookraiinskih uorav in o volitvah v oblastne skupščine. Buržoazni centralizem, ki ne pripušča ljudstvu nobenega vpliva na življenje kake države, če ne gre ta uoliv buržoaziji v dobro, buržoazni centralizem hoče torej pri tem zooet profitirati. Paragrafi o delokrogu velikega župana so marsikje nejasni zato omogcčujejo zoženie tega delokroga v prid vladnega delokroga. Faktično je ministrski svet sklenil prevzeti nase marsikatere »oosle« pokrajinskih uprav, oosle. ki oo naravi stvari ne Dtideio v delokrog velikih »županov«. Kateri so ti posli — to bomo vide’i. Gotovo ne bodo tako prevzeti, da bi se s tem
veda nič skuonega z avtonomijo slovenskega klerikalizma, ki je samouprava le za kako slučajno na površju stoječo strankarsko kliko.
Vse socialiste opozarjamo, naj no kupijo nikdar nikjer ničesar pri tvrdkah, ki ne oglašalo v našem listu.
ploti 45 stopinj C. Tedaj vidimo, da ni v raztopini več beljaka, ker se je ves raztopil kakor sladkor v vodi. Podobno se godi v želodcu z beliakovinami.
Ko se hrana v želodcu prebavi, torej tedai. ko se izoremeni v tekočo kašo, v himus. se po peristaltiki postoono potiska v črevo imenovano dvanajstnik. Hrana ostane v želodcu navadno 3 do 5 ur, voda na največ eno uro. če se ti peha. je to znamenje, da ostaja hrana v želodcu dalje časa in da se teže prebavlja. Bljuvanje ie časih znamenie. da hrana ni dobra. da je za organizem škodljiva če bi prešla v čreva, in zato se z obratno peristaltiko meče Iz te’esa.
Ko se nojavi himus v dvanajstniku, povzroči izločame jeter, trebušne slinavke in črevesnih žlez. Vsi ti trije soki se združijo, da se v črevih hitro dokonča prebava. Črevesni sok učinkuje na beljakovine. ogljikove hidrate in tolšče ter jih raztopi, toda v slabši meri. Njegov učinek se pojavlja močneje v drugem oziru, in sicer v tem. da dobi sok trebušne slinavke večio orebavilno moč. Ta sok učinkuje naimočneie. ker ima v sebi tri fermente. Eden. amiloosin. učinkuje kakor ptialin in dovršuie raztapliame škrobov:	drug!
trinsin ali pankreatin. učinkuje ko želodčni sok ter pretvarja beljakovine v
Politične vesti.
+ Vojni dobički od Boga. V Švici
so svojčas glasovali o oddaji imetja. Socialisti so predlagali, da bi del imetja oddali državi, zlasti oa tisti del imetja, ki so si ga zasebniki nakopičili tekom vojne in v povojnih konjunkturah. Pri ljudskem glasovanju je predlog z veliko večino propadel. Na nekem agitacijskem shodu ie govoril klerikalni švicarski poslanec župnik Peter iz Liedela oroti oddaji imetja in rekel: »Ustvaritelj ie dal vsakemu dušo in v to dušo vložil hrepenenje oo sreči. Del sreče imamo v dobičku za delo za pridnost in v prihrankih za slabe čase. To je pravo narave. Oddaja imetfa bi bila tatvina na tistem pravu.« Zdaj imajo torej švicarski dobičkarii versko tolmačenje o svetosti njihovih dobičkov. Mogoče tudi. da bo g. žuonik od ni'h neka! dobil kot »del sreče v dobičku za delo«. Če iščejo naši klerikalci tudi del sreče ali celo srečo v »avtonomiji«, o tem se bo naše teneno ljudstvo kmalu prepričalo. Po mneniu naših klerikalcev ie gotovo slabo, da ni ljubi Bog vložil v dušo vseh Slovencev hrepenenje po — avtonomiji v tem smislu, da bi klerikalci le sami imeli »del sreče v dobičku za delo«, ravno tako kakor v Švici. Klerikalizem in bogastvo sta povsod roko v roki naoram delavskemu sloju: le po krajevnih razmerah zna5o klerikalci svoje interese drugače zaviti in jih v drugi obliki delavnemu ljudstvu predlagati.
ar de uporabile (govore pa. da za »oboroževanje«). a že je fiksno določeno, da se sprejme. Od koga? Od vlade. Za to vlado parlament ne obstoia. Impertinenca. s katero gre preko mega. je res eden izmed jugoslovanskih soecialitetov. Vlada ie sklenila, da predloži parlamentu posojilo v odobritev le v tem slučaju, če ji bo zagotovljena večina. Hkoriščevakn so se polastili države, rnaihna družina izkoriščevalcev. da snravi liudsko imetje k sebi
peptone: tretji sioaza, učinkuje na tolšče ko žolč ter razen tega razkraja tolšče v glicerin, raztooen v vodi. in mastne kisline. — Žolč učinkuje na tolšče ter jih pretvarja v najdrobnejše kapljice, s čimer jih usposablja za prehod skozi živo-tiniske opne. Z učinkom žolča se prebavi in preide v kri okoli 99% tolšče, brez žolča jih prebaviš komaj 40%.
Ko se naposled v tankih črevih dokonča prebava ko se izločijo redilni in prebavljeni deli hrane od neprebavljenih, se le-ti po peristaltiki potiskajo v debela čreva in končno v zadnje črevo, odkoder se kot iztrebek odpravbajo iz telesa. Ob prehodu skozi debela čreva se iztrebek strjuje, ker jemljeio črevesne stene večji del vode iz mega. Istotako dobivajo iztrebek ob prehodu skozi debela čreva slab duh. ki ga proizvajajo razne bakterije, katerih je vedno dosti v debelih črevih tudi pri vsakem zdravem človeku.
Prebavbeni deli hrane ne orehaiajo v debela črev? nego se v tankih črevih vsesavajo ■ z mnogoštevi'nimi sesalkami sluznice. Vsesana hrana se raznaša z obtokom krvi kot hrana v vse stanice organizma, ki iih osvaiajo kot sestavino svere pro+coHzme. To osvajanje se imenuje asimilacija.
na varno. Sami so se polastili? Kaj še — ljudstvo jih je samo postavilo! In za vse slučaje, če ena družina propade, ie že zagotovilo mesto drugim družinam!
+ Turk: so za svojega poslanika u Bel-gradu imenovali Bofi bega, ki je baje dober prijatelj našemu narodu in pozna balkanske razmere. Pri nas bo spoznal, da so čisto na poseben način balkanske in da se ni mogoče prav tako dobro spoznati v njih.
+ Bivši bolgarski ministri iz Rado-slavovega vojnega kabineta so bi'i obsojeni: na dosmrtno ječo dr. Radoslavov. Tončev. Pešev. Popov. Dilčev in Petkov ostali oa na 5 do 15 let. Obenem so izgubili za vedno vse državljanske in politične pravice. Ti možje so bili sojeni kot vojni krivci, gotovo ne po krivici. Ampak z obsodbo posameznikov se bolgarsko ljudstvo ni zavarovalo proti bodočim vojnim zločinom. Nasprotno: nove vojne krivce redi na svojih prsih. Sistem treba odpraviti, sistem., ne oa le par oseb. Obsodba ie brez veljave, če se daje potuho istotakim možem.
-J- Lozanska konferenca se znova otvori v sredini tega meseca. Buržujski diplomati bodo poskrbeli za uspeh in — nove konference.
-f- Francozi so v Poruhrju začeli žeti, kar so naseiali. V soboto so se delavci, ki niso koteli sodelovati pri rekviziciji avtomobila v essenskih Kruppovih tovarnah spopadli s francoskim vojaštvom. Imeli so 11 mrtvih. 32 težko in 50 lahko ranjenih. Francozi so zaprli vse ravnatelje Kruopovega podjetja, češ. da so dali delavstvu s sirenami znamenie za napad. Francozi zasedajo nova mesta in nemška podjetja. Morda bi njih essenska lopovščina, uri kateri nosijo oni glavno krivdo, nekoliko izmedrila svetovno buržoazijo k posredovanim da ne bo primorana drago plačevati svojo roparsko indolenco.
Delavci! Pridobivajte novih naročnikov in članov socialistični strank:. Kjer še ni organizacije, .jo ustanovite takoj. Temeljne podatke najdete v »Strankinem programu in Dravilmku«. ki je izšel te dni lepo in troežno broširan in stane samo 4 Din Naroča se v Ljubljani, nošltiš predal 168.
«
Ob vsaki crIHki smatral za svojo dolžnost pridobivati »Naoreju« ali »Ljudskemu glasu« novili naročnikov.
*
Povej tvo?emu prijatelju, da koristi sebi in družbi, če se izobražuje. Zavrni meščansko časopisje in naroči si list razredno zavednega delavstva to je dnevnik »Naprej« in tednik »Ljudski glas«.
*
Kadar si spoznal, da ie treba tudi v tvojem kraju ustanoviti socialistično organizacijo in želiš kakšnih poiasn,l. piši takoi: Pokrajinskemu tajništvu SSJ in KDZ v Ljubljani, poštni predal 163.
Demon alkohol. O praznikih mora biti po mnenju našega ljudstva zmerom »luštno,« tudi v sedanjih težkih časih. Zadnje dni pred prazn'ki strog post, o praznikih pa se mora vse najmanj desetkrat »doprinesti«. Kakor v starih, zlatih časih, ko si moral verjeti vse, kar so ti k verovanju predlagal1, ker drugače si prišel iz Kristusove ljubezni tudi do sovražnika kar na grmado ali pred v krščanski ljubezni delujoče in posvečene inkvizi-
+ Francosko posojilo (300 milijonov frankov, ne na kakor so prvotno poro-.	,	čali,	30	milijonov!), je čudna zadeva. Nl-
približali vsaj za korak socialističnemu hče še ne ve. čemu se bodo nove mill-idealu — ljudski samoupravi, ki nima se-
torfe. tako mora biti tud! danes, o praznikih nova obleka, če bi niti poštene srajce ne Pilo, pa mora biti gnjat in medene potice, kakor če bi bili res medeni časi. Mora biti zlasti neizogibna pijača. Majhen zgled: Po ulicah bele Ljubljane gre z majavim, nes gurnim korakom delavec, držeč za roko malega 41etnega dečka. Na očetu se pozna, da je preveč pogledal na dno kozarca. Nevem, ali je bil tega tudi mali sinček deležen, ker v svoji otročji neumnosti lahko markira hojo očeta. Pa če mu je nespameten oče dal pijačo ali ne, otrok je vseeno že žrtvovan alkoholizmu, če ga vodijo v pijančevalne prostore in družbe, ker se mu zdi pijanost tudi nekaj »luštnega.« Delavci, pazite na svojo lastno kri. na svoje otroke in jih varujte pred alkoholom. Ni korisien za starega, pogubonosen pa brezpogojno za mladino. Tudi do končne zmage delavskega razreda bomo prišli le čez mrtvo truplo sovražnika delavnega sloja, t. j. alkohola, ki je danes izdaten zaveznik kapitalizmu in povzročitelj velikega dela bede v delavskih vrstah. Proč z alkoholom!
Člani finančne kontrole bodo odslej prejemali kot nagrado za zasačenje tihotapcev eno četrtino vrednosti odvzetih predmetov ali denarja. Nam take nagrade ne diše, ker so dober pripomoček za razširjanje korupcije. Dajte finančnim uslužbencem poštene plače, pa bodo pošteno izvrševali svojo službo.
V poslednjem času se razširjajo po deželi vestf. da Mestna hranilnica ljubljanska pri njei vloženega denarja ne obrestuje Te vesti so zlobno izmišljene ir izvirajo od kokurenčnih strani, katerim ie prelepi razvoj te hranilnice na poti. Mestna hranilnica ljubljanska je vloge vedno obrestovala in obrestuje sedal navadne vloee po 5%. vloge na tekoči račun proti odpovedi no 6% oziroma 7%. Podrobna poiasnila daje hranUnično tajništvo. Danes uoravlja Mestna hranilnica ljubljanska 86 milijonov dinarjev ali 344 milionov kron zaupanega ji denarja s Duoilarno varnostio. poleg katere ie treba upoštevati še to. da za vse vloge tn obresti jamči mesto Ljubljana Prav radi posebne varnosti nalagai) or: Mestni hranilnici svoj denar ne samo zasebniki, amoak tudi sodišča, denar sodnih varovancev. župni uradi Cork v eni in občine občinski denar.
Telefonske naročnike opozarjamo, da sta izš]a najnoveiša imenika telefonskih naročnikov, in sicer eden za Srbijo in Črno goro. eden na za Voivodino. Imenik telefonskih naročnikov v Srbjji in Črni gori velja 60 Din. drugih ravnateljstev pa 50 Din in se lahko kimi ori poštah Ljubljana 1 in Maribor 1 ali na ori ekonomatu poštnega ravnateljstva v Ljubljani.
Pravnim ootom. Neki naročnik z Jesenic odpoveduje »Naprej«, ker se ne strinja s tem. da bi ea tiriali z grožnjo »pravnim potom«, prosimo njega in vse, ki tako mislijo, naj orečitajo še enkrat našo notico v »Naoreiu« štev, 72 z dne 31. mar-^ t. 1. — Uprava »Napreja«.
Stavko v .Iueoslav5.il leta 1922. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo Statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo lanskega leta 127 stavk, ki se jih je udeležilo 26.850 delavcev. Trajale so vsega skupaj 49.180 delavnih dni, za katere bi moralo delavstvo dobiti 14 in pol milijona dfnanev. Oktobra meseca je bilo največ stavk (38 z 8292 delavcev), naimanj na v decembru (3 z 1056 delavcev). Največ izgubljenih dni .ie bilo v februarm (11.225). naimani v aorilu (5759). Lesna industrija je dala največ stavk (53 z 11.46,8 delav-
cev) kamenotoml in tekstilna Industrija ji sledita.
Listnica. A. P. Mislinje: Z včerajšnjim plačilom imate plačano samo do 7. marca 1923.
Pri pošti Črešnovci ie bila 9. marca otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet. Ta centrala opravlja tudi brzojavno službo.
Delavci! knou te čevlje samo z znamko »Peko« domač:h tovaren Peter Kozina Si Ko.. Tržič, ki so naiboliši in na;cene ši. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
LJubBIana.
Informacijski krožek se snide danes, v torek ob obi&sJni uri.
Redna seja ljubljanskega občinskega sveta se bo vršila ta četrtek ob 6. zvečer v mestni dvorani. Med drugim so na dnevnem redu poročila glede revizije mestne davščine na nezazidane parcele, glede na.ietia dvainnolmfijonskega dinarskega posojila za zgradbo mestnega do-hodarstveneea urada, o zdravstvenih razmerah v Ljubljani in za napeljavo raznih vodovodov.
Mestna dvorana hi posvetovalnica na magistratu. Razna društva, korporacije itd. so prirejale v zadnjem času svoje seje, občne zbore in drugo v dvorani ali posvetovalnici mestnega magistrata. To je bilo za čas vladnega komisariata lahko mogoče, ker se dvorano ni potrebovalo za poslovanje občinskega sveta. Sedaj so pa ti lokali radi številnih sej klubov, odsekov, upravnih odborov itd. tako zasedeni, da je le v izjemnih slučajih mogoče dati te prostore kakemu društvu na razpolago in se tudi prav lahko pripeti, da bi se moralo že izdano dovoljenje v zadnjem hipu preklicati. Radi tega opozarja mestni magistrat vsa društva in korporacije. ki so doslej običajno zborovali na magistratu, da si za svoja zborovanja po možnosti preskrbe druge prostore.
Društvo najemnikov za Slovenijo
opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja danes, v sredo ob 20. v veliki dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije na Sv. Petra cesti št. 20, pritlično, desno.
Ljubljančani imajo velike oči. V zad-nii številki smo poročali o vlomu 3 ma-skirancev v stanovanje ravnatelja Strojnih tovaren in livaren Bonclja. Drugi dan so se razširile razne vesti, da čepijo vsi trije zločinci še vedno v hiši, in sčer baje v dimniku. Policija je bila pokoncu. Ljubljana oa tudi. Našli niso ničesar, zato domnevajo sedai. da si je privoščil kak dovtipnež dober prvoaprilski potegljaj tako policiji kakor Ljubljani. Ampak 1. april ni bil v petek in soboto, temveč šele v nedeljo...
Pretekli teden se je rodilo 5 ženskih in 14 moških otrok. 2 mrtvorojena, umrlo je 25 oseb (14 ž. in 11 m.), ponajveč za ietiko (6). za srčno hibo 4. Škrlatica je tudi 2 pobrala. 2 nova slučaja davice sta bila naznanjena. 1 Škrlatice in 1 otročiške
Politični diletanti vzdigujejo glave.
Na predvečer pred volitvami je priobčila »Nova Doba« pod »Obrtni Vestnik« obširen članek s podpisom g. Frana Koštama-ia. brivca v Cehu. Mi bi njegovim kolobocijam ne odgovarjali, če bi g. Koštomaj ne zahteval ponatis v drugih časopisih. »Nova Doba« je res srečen list. da ima
raznovrstne sotrudnlke Iz vrst obrtnikov. Tako n. Dr. se enkrat oglasi g. Bizjak, krojač, ra seka do bolniških blagajnah, kjer ima funkcijo kot član ravnateljstva. In ni kot tak še ničesar drugega napravil nego to. da moralo obrtniki in delavci Še naprej plačevati visoke prispevke. Mi lahko samo eno zaslugo objavimo, ki jo ima g. Bizjak v svojem udrihanju po ravnatelju g. Kocmurju in ta je značilna za karakterizacijo naravoslovja političnih diletantov. Gospod Kocmur je odpustil nekega marljivega uradnika v celjski poslovalnici po naših informacijah zato. ker leta 1922. ni prišel Prvega maia neko prisego polagat v Liubljano in ker ni podpisal neko okrožnico za 9—!0 urni delavnik. Gosood Bizjak, kot nekdanji socialist. je soglašal z g. Kocmurjem. —- Tu pa tam se oglasi g. Rebek, vodja obrtnikov. Le ta boli jasno priznava, da je demokrat in sovražnik Surriika (zato je uvedel v svoii delavnici 6urnik. seveda samo za pomočnike, vajence — 20 po številu — smejo delati 10 ur na dan). — Sedaj pa pride g. Koštomai s svojim receptom za vajence in vojne invalide. Glede vajencev Dravi, da pozna mojstre, ki pustijo oprav-liati raznovrstna domača dela na polju vajencem itd. Dalje pravi, da pozna brivskega mojstra, ki si pusti od vajenca kuhati kavo in potem mora spremljati »plemenito« šefi no na trg s košaro. Gospod Koštomaj je natančno prepričan, da tak vajenec ne bo dobro znal svojega obrta, ko bo oproščen do dobi 3—4 let. Mi bi obsoiaft prei onega mojstra, ki pusti vajence mučiti se na polju, in takih je še mnogo v Celju. Nikakor pa ne tistega brivca, ki pusti svoiega vajenca ob jutranjih urah na sprehod z lahko košarico v spremstvu šefinje. Saj to ne škoduje mlademu fantu, če vidi. kako je življenje drago dandanes, zlasti ne škoduje to njegoyf izobrazbi v stroki, ker se celi dan dišečega oarfema v brivnici še dovolj navo-ha. Kar se Da tiče vprašanja organizacije volilih invalidov, ki jo g. Koštomaj obeta, mu pa mirno povemo da so vojni invalidi in vdove že okosili njegove dobrote ter mu zagotavljamo, da ne bomo sledili nje-govemu klicu. — Opazovalec.
Vestnik Svobode«
Vsem članom kulturne organizacije »Svoboda« v Celju naznanjamo, da se bo dne 9. aprila vršil redni letni občni zbor ob 9. dopoldne v gostilni »Zeleni travnik« z običajnim dnevnim redom. Z ozirom na veliko pomanjkanje izobrazbe med našim delavstvom, kateremu za to ni bila prilika dana v mladosti, poživljamo ves celjski proletariat, tisti, ki še ni včlanjen v delavski kulturni organizaciji, naj to nemudoma stori in posebno, da potegne svojo mladino iz buržujskih taborov in jih izroči tam. kamor spadajo, kjer ni pohuj-ševania naše mladine, kjer jih ne zastrup-ljaio z meščanskim in kapitalističnim duhom. ampak jih hočejo utrditi za zdrave in resne bojevnike delavske »Svobode«. Ce želiš svobodo, ti je tudi zagotovljena* toda de!'aj zanio!_______
Gospodarstvo,
— Stinnesovo potovanje v Rim
spravljajo sedaj v zvezo s tem, da hoče spraviti v svojo odvisnost vse proge juž-ne železnice.
Zahtevaj od svoje strokovne organizacije naj pove. katera stranka Je delala zn zboljšanje socialne zakonodaje!!
upton Sinclair:	bremen.
63. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Amerika je bila v vojni, ki se ji je zdela tako važna, da je pozvala Franceta Kremena in njegove tovariše, da se vpišejo za vojaško službo. Deset milijonov mož se je pokorilo teinu pozivu — toda Kremena ni bilo med njimi. On in njegova družba je smatrala vpisovanje za največjo burko dvajsetega stoletja. Oni se že ne vpišejo! Ce jih domovina hoče imeti, naj pride sama ponje..In res je prišla — prišel je šerif in kakih trideset kmetov, ki so bili zapriseženi kot pomožni šerifi in oboroženi z revolverji in.puškami. Lahko je bilo dobiti kmete za to delo. Ali naj njihovi sinovi odhajajo čez morje v smrt, potepuhi pa naj ostanejo doma in kradejo prašiče in kokoši, ki jih je zredila pridna kmetovalčeva toka? Dolgo časa so že imeli piko na taborišče v gozdu in zdaj lahko izvrše grožnjo v imenu patriotizma! Obkolili so šotore v temni noči in ustrelili enega delavca, ki je hotel pobegniti, drugim so pa pobrali orožje, jih naložili na šest avtomobilov in jih odpeljali v bližnjo naselbino.
France je stal pred naborno komisijo. Koliko je star? V resnici ni sam vedel, toda ugibal je, da mora imeti okrog šest in dvajset let. Vojaška služba je bila od ena in dvajsetega do dva in tridesetega leta, France je pa prisegel, da je že izpolnil dva in trideseto leto. Kaj naj store z njim? Znal' niso, kje je bil rojen in tudi njega niso mogli pripraviti, da bi bil povedal, ker ni sam vedel. Njegov obraz je bil razoran z mnogimi potezami in imel je tudi nekaj sivih las od tiste grozne noči, ko je bila njegova družina uničena. Kmetje, ki so tvorili naborno komisijo, so lahko uganili starost konja, niso pa mogli uganiti starosti človeka.
»Vzamemo te vseeno,« je dejal končno načelnik komisije, starec s kozjo brado, ki je bil obenem mirovni sodnik.
»Dobro,« odvrne France, »ampak to vam ne bo nič pomagalo.«
»Kaj misliš s tem?«
»To, da se ne bom bojeval; jaz sem proti vojni.«
»Ce si proti vojni, boš ustreljen.«
»Dobro. Vzemite puško In me ustrelite.«
»Zapro te za vse življenje.«
»Kaj me briga!«
Naborni komisarii so bili v zadregi. Težko je imeti opravka s človekom, ki se ne briga, kaj se zgodi z njim Če ga zapro, ga morajo hraniti na občinske stroške in to ne bo pomagalo do zmage nad Nemci. Ogenj njegovih oči jim povedal, da njegovega odpora ne bodo strli tako hitro. Odločil je krajevni prid in starec s kozjo brado je zopet nagovoril Kremena: »Ali pojdeš iz našega okraja, če te izpustimo?«
»Ne brigam se za vaš prokleti okraj!«
Izpustili so ga. Z njim vred je bil oproščen tudi Divji Viljče, katerega je lahko vsakdo spoznal na prvi pogled, da ne bo več dolgo tlačil trave in preklinjal vojne. Obrnila sta mestecu hrbet in se napotila proti železnici. Prvi tovorni vlak, ki je pri-ropotal mimo, ju je odpeljal daleč proč. Vso noč sta se vozila v praznem tovornem vozu. Ležala sta na golih tleh, ko je Franceta zbudil iz trdega spanja bolesten krik njegovega tovariša. Kremen se je ustrašil in v temi tipal Divjega Viljčeta. Zatipal je goščo, ki je bila mokra in vroča.
»Prijatelj, jaz sem pri kraju,« je vzdihnil Viljče.
»Kaj te?«
»Kri. kri se mi je ulila.«
France je bil tako zbegan, da niti vedel ni, kaj to pomeni. Drugega ni mogel storiti, kakor da je držal tresočo roko tova-variša in posiušal njegovo stokanje. Čez nekaj časa se je vlak ustavil in France je skoč'l na tla in poklical zavirača, ki je stopil v voz s svetiljko v roki. Divji Viljče je ležal v luži svoje krvi; bil je že tako slab, da ni mogel dvigniti glave.
»O Bog!« vzklikne zavirač, »temu ni več pomagati.«
Viljče je premikal ustnice in France je sklonil glavo k njemu.
»Da si mi zdrav, brat,« je šepetal. To je bilo vse. France je zaplakal na glas. Lokomotiva je zapiskala.
»Kaj vraga delata na vlaku, potepuha?« zareži zavirač, toda bolj mehko. Prijel je umirajočega — ni bil težko breme — in ga položil na lesen hodmk pred postajo.
(Dalje prih.).
s fi K g
UfUiS, FiiČllH II STE?. §
=== FMTfiOMM MliBSil l OMEJE«!! ZAVEZO. ===== TISKOVIKE 2A S08.E, Ž..U STtm (M FJia&ESE. NajSfl0©E«S. N&sSs pa-AKUVE m tm@BZ.ffi ZA	SEiS	VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
najmodernejša uaeoaa z&
TBSKAMiS te©5*3S©tf, StMJS©, BSsoSua STO.
STEmmmm. litografija.
Prav a sredstva Bepafe! KI drle.
kar otoečafo!
Žo ‘23 tat v v a oh deželah preizl{nšeua, hvaljena in priljubljena so prava Elza-lepoto pospešujoča sredstva lekarnarja Feller.
FStB Rta™ ilfimaris zanesljivo varstvo proti solnč-LUfl llfiiSlM jjillilOtSfl nim pegam, solnem opeklini, lisam, hrapovl koži, odstrani zajedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne droge nečistosti kože. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 din.
EiK-lip iMl |i lo lepote! Ideal'vseh mil! Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega finega duha. 4 velike kose s pakovanjem in poštnino 35 dinarjev.
Elza-pisaila n rast las.
krepi kožo na glavi, zabranjuie izpadanje, trganje in cepljenje las, prhut in prerano osivelost i. t. d. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev.
~«!iar
En poizkus zadostuje da tudi vi rečete:
„T© |e ©n© prav©!“
Iščite v vseh lekarnah samo prave Elza-prepa-rate od lekarnarja Feller.
RAZLIČNO: Lilijno mleko 6 Din; brkomaz 3 Din; najfineiši Hega-Puder dr. Kiugerja v velikih origi-ginalnih škatijnh 15 Din; najfnejši zobni prašek ,Haga“ v pntent-dozah 10 Din; puder za dame v vrečicah 2 Din: zobni prašek v škatljah 3 Din; v vrečicah po 2 Din; saehel (dišava) za perilo 3 Din; šampon za lase 2 Din; rumenilo za obraz 12 pismov 12 Din; najfinejše parfeme od 15 Din dalje; cvet za lase 20 Din; Elza-katranovo milo 5 Din. Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na vse gornje cene se računa za sedaj še 5% doplačila.
Naročilua pisma adresirati na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar,
StufoiCa donja Elza trg 358. Hrvatsko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
dežne »las?«
za dame in gospode
priporoča tvrdka
A. & E. Sksbemč
LJuislIana, Mes ni ir«3 10.
Ivati	Issv	5*1 cin	Ceniki zastonj in franka
Itdll	MA	sil Mii	KoSesa h prvih tovaren
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. fa	za	^
Clfflli lzb°ma konstrukcija in	r
dlVdlSli »liliji elegantna izvršitev iz to- Diirkopp, Styria, WafTenrad. varne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.	J
Vezenje poučuje	brezplačno.	Začasno znižane cene!
Pisalni	strop	„Adier“.	n	lOletna garancija	II
Velika Izbira rokavic
nogavic
lltoHlOosUjtiiljia
Mestni trg 19.
PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek
Siovenjgradee Sloveaska B:strie&
H WPIIIIHlinil milili
SANKA D. D., LJUBLJANA
šelenbihkiova ulica št* i
(p.ej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
KAPITAL In S!E2ERWE Din 17,530.000.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA.
Telefoni: 139, 146, 458.
EKSPOZITURE:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)