Posfimčzna številka 20 vinarie?. Štev. 7. V Ljubljani, v sredo dne 22. januarja 1919. Leto 1. VEČERNI UST C«M ctlototso p* poiti K 40-—. zi LjatUjaito K 36'— ? • polletno „ . u 80'—» » 18*— m Mrtletn« . • . 10-—, m mm C— ■ mesetao . . > 3’50, * 3'— DrednfShro in upreta: Kopitarjeva utica 6. — Tetufon 50. NEODVISEN DNEVNIK tasarati: Enostolpoa patltmia (59 mm JllroVi ta 5im» •boka ali n]« prostor) za enkrat po 30 uta- za d»t-In večkrat po 45 »Ir?. — Ob sobotah dvojni tarif. — Poslano; Er.ostslpna petitvrsia K V—. —-Izhaja »sak dan, ItvzemSI nedelje in praznike, ob 3. wi popoldne. Mariborski okrajni šolski svet slovenski! Maribor, 22. jan. V mariborski pkrajai šolski svet so imenovani: dr. Leskovar, dr. Rosina, dr. Koderman, profesor Ivo Vreže in urednik Žebot. Čeprav je mariborski okraj popolnoma slovenski, so sedeli v okrajnem šolskem svetu doslej izključno Nemci, ki so dosledno zatirali slovensko šolstvo in učiteljstvo, Z novim imenova-hjetn je dolgoletna krivica popravljena. Upati je, da bo slovensko šolstvo pod novim vodstvom, rešeno nekdanjega pritiska, kar najbolje prospevalo. Zvestoba in požrtvovalnost Srbije. »Idea Nazlonale« poroča iz Pariza, da trirovaa konlereaoa še ai ptizaafa zastopnikov kraljestva SOS, marveč le zastopnika &bijc> Srbski zgs-op&iki so vsled tega izjavili, da Srbija ne pojde na mirovno konferenco, če ae bvUo sprejeU <2?!e* gatje SHS. Zastopniki SHS, ki so v Parizu, PeOč, Tnuabič in Vesnič (žolger S,e ni dospel) so objavili oster protest v Ustih proii lamu dejanju mirovne konference. Vsi trge vodijo skupen boj za jugoslovanske zahteve. Italijansko poročilo, pravi, da je Vesnič najmanj popustljiv 5n zahteva, da se londonski dogovor popolnoma uniči. Slovenci smo bratom Srbom iz srca hvaležni za njihov nastop za svobodo, velikega dela našega naroda. Kzjava, da se Srbija toliko časa me. udeleži mjrovne.konference, dokler se je ne bodo mogli udeležiti tudi zastopniki Slovencev in Hrvatov, bo našla iskrenega odziva hvaležnosti med našim narodom, pos&bao onega dela, Id doslej pod tujčevo peto koprneče čaka, da S3 zedmi z ostalimi deli v edinstveni državi ^Mbov, Hrvatov in Slovencev. IfeVo dejanje laškega iasiija. Maši ikmm zavedi v Trstu ■ 'zatrt?. Italijanska policija v Trstu je pretekli teden poklicala k sebi vse uslužbence jugoslovanskih denarnih zavodov v Trstu. Na policiji so jim povedali, da so izgnani ter da morajo Trst in zasedeno ozemlje takoj zapustiti. ~ Na intervencijo dr. Vilfana in dr. Slavika se je posrečilo, da je laški guverner podaljšal rok za odhod. Vsled te laške odredbe bodo Jadranska banka, Kreditna banka in Tržaška posojilnica morale ustaviti poslovanje; Narodoa vlada sporoči to kršenje mednarodnega prava v Belgrad, da se vloži protest pri ententi. Prepozno posretenie. Gradec, 21. jan. (Lj, k, u.) Dun. kor. urad poroča: Deželno zastopništvo socijal-aodemokratične stranke na Štajerskem in klub socialnodemokratskih članov štajerske deželne skupščine sta sklenila, obrniti se do slovenskih socljalnih demokratov ter do socijalnih demokratov na Hrvatskem in na Srbskem zaradi nastopanja generala Maistra v krajih ob štajerski jezikovni meji, kakor tudi v povsem nemških krajih na Štajerskem. Obrazložila bosta nasilstva, ki jih je zagrešilo vojaštvo ob jezikovni meji in v čisto nemških krajih, V dotičnih dopisih bodo navedena vsaka na-teilja in se bo poudarilo, da se nikakor ne skladajo s pravom samoodločbe narodov, »ocijalna demokracija imenovanih dežel bo pozvana, naj uveljavi svoj vpliv, da se jodpravi zasedba jezikovno spornih ozemelj, zlasti pa zasedba čisto nemških krajev »n da se uslvari ooložaL ki nikakor ne krši samo odločb enega orava dotičnih oo- Gdprite meje! Da prehrana na Slovenskem ni takšna kakršno bi si želeli, pač ne zadene krivda poverjenika za prehrano dr, Tavčarja. Kdor bi nasprotno trdil, bi mu delal krivico, kajti naš g. poverjenik se je veliko trudil, da bi ugodil željam in potrebam prebivalstva. Močnejše kakor njegova dobra volja in njegova uradna oblast, so razmere, v katerih živimo. Hrvatska šc slej. kot prej trdovratno zspira svoje meje preti nam, Mi bi nič ne rekli, akovbi .imelo hrvutsko ljudstvo od te odredbe kako korist, toda temu ui tako. Kcrr.t '.rano prekupčevalci, bivši vojni dobifckejrji,.ene,-.muite ekjtstancf, ki preskrbujejo izvozne liste;- ur še morda par drugih visokih in vplivnih oseb. Tudi mi Slovenci bi hrvatskemu kmetu plačali mast, moko, svinje in vse, kar petrebuje-nio, a. korupcijskega aparata naš prehranjevalni' tirad vendar le ne more plačevati. Prehranjevalna služba je odslej centralizirana, in kakor hitro stopi nova vlada na krmilo, bo prehrano prevzel Belgrad. Prepričani smo, da s tem trenutkom padejo meje med Hrvatsko in Slovenijo in da bo-tedaj tudi pri prehrani postali en narod in ena država. To stanje, v- katerem sedaj živimo, je neznosno in nevzdržljivo. Dobro vemo, da je Hrvatska vsied vojske mnogo trpela, da ji mamki oMeke.. obutve in vseh drugih po tre bf čin, katere bi mogli dobiti le iz inozemstva, kakor jih manjka nam, Teda v žitnicah Slavonije in Srema, Bačke in Banata, v zalogah plemiških veleposestnikov je nakupičene pšenice za tisoče vagonov, ki bi jo lastniki radi prodf.li, prodali celo pod maksimalno ceno —• pa ne smejo! Med tem časom stradajo njih sodržavljani dalje, kakor so stradali doslej Kakšna prehranjevalna politika je to? V čem se kaže državno edins*tvo, če vedi Hrvatska proti nam izstrada Ino vojsko? Tako ravnanje ni le politična kratkovidnost in greh zoper poldrugi milijon ljudi, ki so iste krvi in jezika, ampak očitna krivica, prizadeta hr-vaiskemu kmetu, ki je dolžan oddajati svoje blago raznim centralam, dasi so že med vojsko na njegov račun preveč obogatele. Res, skrajni čas je, da prevzame osrednja vlada prehrano v svoje roke. Ravno ker prevzame Belgrad v nap kraišem času vso oreih«iniav.am» aln^Ka. krajin in krajev. Ta poziv se bo na primeren način objavil tudi mednarodnemu soci-jalialičnemu uradu. To posredovanje bo prišlo prepozno, ker bodo že Američani med tem časom napravili red in mir na meji. f ’ 'Stev veleposestev na Češkem. Praga, jan, V današnji seji narodne skupščine so se poslanci raznih strank zavzemali za razlastitev veleposestva. Minister za javna dela je izjavil, da bo dal vse predlo;' oučiti in da bo potem predložil zbornici načrt o razlastitvi. Govorniki so pet da se veleposestva ne smejo podržaviti, marveč da jih je treba razdeliti mca Še posestnike. Gotovo je, da se bo na Češkem razlastitev velike posesti izvršila čim prej* Za naše zasedeno ozemlje. Zagreb, 21. jan, (Lj, k. u.) V okrilju Narodnega veča se je osnoval odbor za zasedene kraje. Odbor si je stavil med drugim tudi nalogo, skrbeti za potrebe v zasedenih pokrajinah. Odboru načeluje član Narodnega veča prof. Vekoslav Spinčič. Dodeljeni so mu pazmski profesor Franc Novljan, tržaški odvetnik dr. Ljubomir Tomažič in zadrski odvetnik dr. Hugon Werk, Odbor posluje v Zagrebu v saborski palači. Tabor 5000 prekmurskih Slovencev manifestira za Jugoslavijo. Maribor, 22, jan, Renegat in mažaron protestant dr, Obal Bela je za 17. t, m, sklical v Beltince velik shod, ki naj bi prekmurske Slovence pridobil za Mažare proti 'Jugoslaviji, Ko pa so sklicateljem ljudski zaupniki dopovedali, da iz te moke ne bo kruha, je bil shod dan poprej po bližnjih ikrajih odpovedan. Iz dalnjih krajev pa so na dan shoda prekmurski Slovenci prišli v velikanskem Številu, Dr, Obal je hotel vseeno nastopiti Ju je predlagal, naj se ljudstvo izjavi, je-li Seli sodnijo v Beltincih ali v Dol. Lendavi. !Mažari so upali, da bodo s pomočjo maloštevilnih svojih pristašev ljudstvo preslepili, da se bo izreklo za Dol. Lendavo, iz česar bi bili Mažari kovali nekak plebiscit, da prekmurski Slovenci hočejo ostati pod ogrsko državo, Tu pa je skočil na kmečki voz, ki je bil okrašen z jugoslovanskimi trobojnicami, mlad odločen Slovenec, Erjavec po imenu in je ljudstvu v navdušenem govoru pojasnil mažarsko zvijačo. Nemci izgnali slovenske kapucine iz Lipnice. Maribor, 22. jan. Nemški župan v Lipnici je izgnal tamošnje slovenske kapucine in sicer je naznanil samostanskemu pred-stojništvu, da morajo vsi trije slovenski kapucini v nekaj dneh zapustiti samostan in Lipnico, ricer je neva mest, da Nemci *az-Idero ondotni samostan. Slovenski kapucini so takoj zapustili Lipnico. Združba narodov. Pariz, 21. jan, (Lj, k. u.) Agence Ha-vas poroča glasom Dun, kor. urada: V nedeljo popoldne je predsednik Wi!son imel daljši razgovor z Bourgeoisom, Robertom Cecilom in z generalom Smutsom o pro- Glasno je zaklical: »Prekmurci, Prekmurke! Vsi, ki ste za Jugoslavijo, pojdite k meni!« — In vse je drlo na njegovo stran. Zbralo se je okrog 5000 prekmurskih Slovencev in Slovenk okrog Erjavčevega voza, — Dr, Obala, ki se je še nekaj časa vsajal nad jugoslovansko agitacijo, so zavedne Prekmurke z mokrimi cunjami pognale z govorniškega odra. Odpasale so si predpasnike, jih namočile v vodi ter ž njimi mahale po Obalu, da je bežal. Klicale so: Me ne maramo ne vas, ne vaše sodnije, ne Mažarov, ne Židov, ampak me smo Jugoslovanke, naši otroci so Jugoslovani, naši možje pa jugoslovanski bojevniki! Več tisočglavi zbor ljudstva je navdušeno klical: Živela Jugoslavija! Na koncu so zapeli še »Lepo našo domovino«, Mažari so tako poparjeni, da si ne upajo nastopiti proti Slovencem niti z represalijami. blemu združbe narodov. Pokazalo se je, da vlada med vodilnimi državniki Zedinjenih držav, Velike Britanije in Francije popolno soglasje. Včeraj popoldne je predsednik Wilson imel enouren razgovor s člani ameriške delegacije. Za monarhijo. P&dz, 2!. pen. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor, urada poročajo listi iz Lizbone: Uradno se objavlja: Vlada obvladuje položaj. Monarhistično gibanje se omejuje na Opor-to, na Brago in Vizeu, kjer so Dona Ma- • nuela proti njegovi volji izklicali za kralja. Don Manuel je ponudil vladi svojo pomoč in ne odobrava demonstracij za obnovo monarhije, - - č, moramo še Belgrad opozoriti, kaj še, razen omenjenega, na Slovenskem posebno potrebujemo. To je sol, sladkor, petrolej in za mesta premog. V tem oziru ne velja klic: Odprite meje, kajti tudi Hrvatska nam tega ne more dati, česar nima, pač pa opomin, da belgrajska vlada ukrene takoj vse potrebno pri sosednjih in prijateljskih državah, zlasti pri Čehih in Poljakih, da nam ne bo manjkalo tako važnih živlienj-skih predmetov, kakor so sol, sladkor, petrolej in premog! Zveza narodov in osrednje velesile. Newyork, 21, jan. (Lj. k, u.) Reuterjev urad poroča: V pogovoru z dopisnikom »Asociated Press« v Parizu je dejal lord Robert Cecil, da bi Nemčija, Avstrija, Bolgarska in Turčija mogle pristopiti zvezi narodov. Rekel je, da je glede Nemčije, pogoj neodvisnost vlade od vsakega vojaškega višjega nadzorstva, Jasno je, da se Nemčija ne more pripustiti k zvezi, preden ni naredila reda v sedanji zmešnjavi. Položaj Avstrije je drugačen, kakor v Nemčiji, in sicer je mnogo težkoč, odkar je revolucija raztrgala Avstrijo, dočim je ostala Nemčija doslej skupaj. Nobenega vzroka ni, da razne državne ne bi mogle pridružiti se zvezi, ako so se vsaka zase pokazale za to sposobne. Češka na primer kaže več znakov reda, kakor vsak drug del. Vojska med Poljaki in Nemci. Bzdgošč, 21, jan, (Lj, k. u.) Kakor javlja Dun, kor. urad, se uradno poroča, da je pehotni polk št. 14 včeraj popoldne zavzel kolodvore v Netzevvaldu, Zamošču in v Thoursu. Napadi poljskih tolp dne 20. t. m, zvečer pri Hopfegartnu so izpočetka imeli uspehe. Ponoči pa je okiopni vlak' Poljake pregnal iz Hopfegartna, Češka narodna skupščina. Praga, 21. januarja. (Lj. kor. ur.) če-hoslov, tisk, urad poroča: V današnji seji Narodne skupščine se je končala debata; o programatični izjavi ministrskega, predsednika dr. Kramafa, Odgovor ministra za notranje stvari na vprašanje poslancev Sokola, Lukavskega, Mattuša in tovarišev z dne 1, in 2, decembra 1918 glede pripadnikov nemške narodnosti v Pragi so dali tiskati. V svojem odgovoru je minister rekel, da je uradno dognano, da so dogodke provocirali neodgovorni elementi. Da se izogne nadaljnjim provokacijam,-, je policijski predsednik prepovedal noši njo velikonemških znakov in barv. Sodišče ali policija bo vse krivce pozvala na odgovor. Odgovarjajoč na vprašanje posl. Svo-zila glede demokratiziranja veleposestev je minister za javna dela odgovoril, da je bilo vloženih mnogo predlogov, ki jih bodo precenili in o katerih bodo veščaki podali svoje mnenje. Ko bo to storjeno, bo minister stavil zakonski predlog o na-. cionaliziranju rudnikov« - Posl, Mazanec je v debati o vladni izjavi govorit v imenu katoliške nar, stranke. Naglašal je redko dejstvo, da se vse fetranke strinjajo z vlado. Naša vlada, je dejal, ne more biti drugačna nego koalicijska. Govornik si ne more misliti, da bi ena stranka prevzela vlado. Nato se je poslanec Mazanec pritožil, da je njegova stranka prikrajšana, ker ji po razmerju glasov gre 32, ne pa samo 24 mandatov. Kljub temu se je njegova stranka v interesu skupnega postopanja podredila narodu, zahteva pa, da tudi druge stranke ravnajo lojalno. Govornik je zahteval skorajšnjo izvedbo občinskih volitev in volitev v ustavodajno skupščino. Zavzel se je za razlastitev veleposestva, da bi poslej bila zemlja razdeljena na večje število manjših posestnikov, izjavil se proti po-državtjenju veleposestev in zahteval, da naj se uradništvu pripoznajo večje pravice. Finančni minister dr. Rašin je izjavil, da 60 v debati o vladni izjavi nekateri govorniki od finančnega ministra zahtevali, naj jasno pove, kako namerava urediti davek na premoženje in druge davke. Dr. Franke da mu je kot sijajen zgled pred-cčeval angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea. Nikdo, je dejal minister, ne bi bil srečnejši od mene, ako bi mogel Narodni skupščini naznaniti, da bom premoženjski davek uredil na tak in tak način. Ali pri nas mora finančni minister svoje namere prikrivati in javnost preseliti. Zakaj naša davčna morala je povsem drugačna,, nego je ona na Angleškem. Tako n. pr, je izjava finančnega ministra o vojnem posojilu pri nas za. posledico imela »veliko špekulacijo z vojnim posojilom in obogatbe prebivalstva. Finančni minister je storil vse, da bi to posledico zavrl. Ko je -videl, da avstro-ogrska banka vojno posojilo še nadalje lombardira s 75 odstotki, je dal nadaljnje lombardiranje ustaviti s pridržkom, da je za vsako lombardiranje potrebno posebno dovoljenje. Sicer je na ta način prišel v konflikt z avstro-ogrsko banko, mislil pa je, da mu bo bančni generalni svet za to odredbo resnično hvaležen. Minister bi kaj rad naznanil, kako si misli nadaljnje postopanje in koliko odstotkov bo znašala oddaja. Toda tega ne bo storil. Ne gre za to, ali je davek uveden, ali ni, marveč za to, kako je uveden in ali ga je mogoče pobirati. Ne gre za to, da se zboljša veljavni davčni zakon izza stare birokratske prakse, treba marveč najti način, povsem nov način, po-katerem bo mogoče dobiti vse, kar sodi v davčne blagajnice. Gre za Problem, da se neusmiljeno pobere vse, kar' je naloženo v kakršnikoli obliki. (Pritrjevanje.) Storili bomo vse, je nadaljeval minister, prosim le, da nekoliko potrpite. Treba je namreč še gotovih priprav. Vsekakor ne bomo opustili ničesar, kar nam ?nore pomagati do tega, da zberemo ves ^vek in da nam ne uide noben večji znesek. V ta namen se izvaja stroga kontrola. Ako bi nam vendarle kaj ušlo, ne pohabimo, da nam je po drugi strani nekaj , Prirastlo. Potem je minister govoril o uredbi vabite. Izvajal je: Uredba valute zgolj finančno, marveč je narodno go- spodarsko vprašanje. Trajno zboljšanje valute se da doseči edinole potom uredbe vsega narodnega gospodarstva in produkcije. Vlada je storila primerne ukrepe, da odstrani neugodne učinke poplave z bankovci. Semkaj spada prepoved lombardi-ranja vojnega posojila, nepriznanje tisoč-kronskih bankovcev ter ukrep, da avstro-ogrska banka brez posebnega dovoljenja vseh drugih držav nobeni na ozemlju nekdanje monarhije nastali državi ne sme dovoliti posojila. Ko je Ogrska poizkusila od avstro-ogrske banke dobiti posojilo, je čehoslovaška republika ta poizkus preprečila s tem, da je odrekla svoje privoljenje. V- isti namen gleda naš vladni komisar na to, da posoja avstro-ogrska banka zasebnikom samo v posebno nujnih primerili. Čeprav se na ta način zapre-čuje poplavljanje z bankovci, se v naših finančnih zavodih zbirajo znatni zneski, kar je pač posledica dejstva, da so cene živil postopoma padle in da so naše razmere mirnejše in dokaj urejene. Denarja je mnogo v prometu tudi zaradi tega, ker ga še ni mogoče nalagati v podjetjih. Ni še namreč podjetnosti in ni še pravega torišča zanjo. Manjka premoga, manjka surovin itd. in zato se ne more vsakdo udej-stviti, kakor bi £e sicer. Defitivno bo mogoče regulirati valuto stoprav tedaj, ko bo vse naše gospodarsko življenje zopet v polnem tiru. V javnosti se je govorilo, da je jugoslovanska vlada, ko je odredila žigosanje bankovcev, gotovo ravnala v sporazumu z nami. Ugotavljam, da takega sporazuma med našo in jugoslovansko vlado ni bilo. V Jugoslaviji so razmere drugačne, nego so naše. Način, kako se tam izvaja žigosanje bankovcev, je tak, da ga mi'nikakor ne moremo posnemati. Tam bankovce enostavno pri davčnih uradih opremljajo s pečatom, tako da je ponarejanje prav lahko mogoče. Kako naj se postopa pri nas, ni lahko reči, ker pravega recepta ne more podati ne narodnogospodarska teorija, ne praksa. Prevrat je namreč takšen, kakršnega svet še ni videl. Zato treba potrpeti> Vsekakor bo vlada storila vse, da doseže kolikor mogoče visok znesek davka in ne pusti v ne-mar nobenega vira. Storila bo ukrep, pa-kršen v Avstriji nikdar ni bil storjen, ki pa bo imel za posledico, datse popolnoma zatre davčna nemorala. Na dan mora priti vse, kar se prikriva. Tudi tistim bo davek naložen, ki knjig ne vodijo. (Živahno odobravanje.) Za tem je govoril češki socialni demokrat Bechyne. Z ostrimi besedami je obsojal atentat na ministrskega predsednika dr. KramaFa in sijajno zavračal boljševizem. Končno je poslanec Udržal ugotovil, da je harmonična debata o vladni izjavi pokazala, da pri nas ni tal za boljševiško revolucijo. ■ r -----——" ■■ 1 .................... iz krajine. kr Vinogradništvo v Jugoslaviji. V gajevski »Jugoslaviji« piše M. Bb. Z. o vinogradniškem vprašanju v Jugoslaviji. Vinogradništvo je tekom vojne trpelo bolj Stran 3 “T------------------------------------------------------------------------------------------ nego katerakoli druga gospodarska panoga; povsodi je manjkalo delavnih sil in pomožnih sredstev (galice in žvepla), V. Srbiji in slovenskem Primorju so bili vinogradi po vojnih dogodkih tudi neposredno prizadeti in uničeni. Vinogradništvo je za Jugoslavijo ena najbistvenejših gospodarskih panog, saj se ponekod, in sicer ob vsej morski obali, izplača edinole pridelovanje vina in olja. Pred vojno je bilo glasom več ali manj zanesljivih statistik stanje vinogradništva v jugoslovanskih de« želah naslednje: Srbija' (črnogorski-alban-. ski in bivši ogrski predeli) 94.800 ha vi« nogradov, 974.000 hi vina; Bosna-Herce-govina 6309 ha, 100.000 hi; Dalmacija 34.000 ha, 650.000 hi; Hrvatska-Slavonija 450.000 ha, 900.000 hi; Istra 26.000 ha, 350.000 hi; Slovenija 38.100 ha, 670 tisoč hi, skupaj 264.200 ha in 3,644.000 hi. Prvi čas po vojni bosta pridelali vina preko svoje potrebe edinole Hrvatska in Štajerska, kjer so vinogradi, večinoma obnovljeni, in nekaj malega tudi Istra in Dalmacija; vso druge dežele ne bodo pridelale; niti zase, Treba bo nemudoma krepke, smotrene akcije za novo povzdigo vinor; gradništva, kr Tako in vendar ne tako. Na Reki so Italijani izvedli popis prebivalstva. Na popisni urad je prišel tudi bančni sluga M. Italijanski uradnik ga vpraša: »Kater« narodnosti ste?« — »Srb.« — »A vaša žena?« — »Slovenka.« —■ »Pa sin?« — »Hrvat.« —• »Kako za vraga more ta biti?« — »Tako, kakor pri vašem Zanelli:' Njegova mati je Slovenka, oče Furlan, & sin — vero ltaliano,« —■ To j^ Italijanu zaprlo sapo, kr Potovanje na Češko, Ljubljanski korespondenčni urad je izvedel, da je češka meja strogo zaprta, da se prepreči trgovanje z bankovci, izvoz živil in drugih potrebščin ter vdor boljševizma. Kljub temu pride vsak Jugoslovan (zlasti velja to za naše dijaštvo, ki bi študiralo v Pragi) izlahka čez češko mejo. Treba je samo, da zaprosi potno dovoljenje pri čehoslova-škem poslaništvu na Dunaju, -kr »Nova doba« se bo imenoval novi omladinski list, ki prične izhajati v Varaždinu in bo leposlovno poučni mesei> nik. Skupen koledar. Kot se sliši, bodo zctiačiU koledarje dne 27. t, m, o priliki praznika sv, Save, Pravoslavni preidejo od 14. t. m, takoj na 28, t, m. S tem je tudi izvršen en člen zedinjenja. Strahote v Srbiji se bo imenovala knjiga, ki izide v kratkem in bo prinesla popisane vse grozote, ki so se vršile v Srbiji za guvernerja barona Rhemena. Dogodki so opisani živo in resnično, ker jih' je pisatelj ponajveč doživel sam. Iz Ljubljane. ?./ Ljubljanski Nemci tožijo v »Tages-post«, da se jim v Ljubljani od dne do dne slabše godi. Prvo: pravijo, so Slovenci odpustili nemške uradnike, drugo: so pregnali nemške šole, tretje: so vzeli nemško gledališče, četrto: so poškodovali spomenik pesnika Zelenca, peto: hodi v kazmo druž- ba vojakov, ki poje protinemške pesmi, da morajo Nemci iti. Pa se Nemcem res hudo iodi. vseh sladnosti so oropani. Kje je čas, 4(0 je Ljubljana govorila nemško; ko so nemški uradniki čepeli v naši sredi, naši talentirani ljudje pa so morali po svetu; ko so naši otroci hodili v nemške šole, da so dobili pozneje kruha; ko smo plačevali (tega bi ne bilo treba} predstave v gledališču, da je moglo gledališče za peščico Nemcev sploh obstojati; ko so hodili v kazino nemški oficirji in vsa ona družba, ki je faktično gospodarila v Ljubljani? Lepi dnevi so bili. Toda takrat je stal cesar še vedno na Sodnijskem trgu, Radccky v Zvezdi in Tivoli pa tudi. Otročji so ti ljudje, če mislijo, da razumemo enakopravnost Nemcev na ta način, da jim bomo dali službe, odprli gledališče na naše stroške, dali jim univerzo in bomo mi, samo njim na ljubo, posečali te ustanove, Kaj se v imenu enakopravnosti in svobode godi na Koroškem? V zrcalo se poglejtel 1 Sladkor v Ljubljani. Te dni je prišlo tz Češke v Ljubljano 30 vagonov sladkorja, oziroma toliko manj, kolikor so ga Nemci med potjo pokradli. Vsaka oseba bo dobila po en kilogram sladkorja. To je zelo razveseljivo ,posebno če pomislimo, da po deželi že štiri mesce niso dobili nič sladkorja. Aprovizacija nam je tedaj nakazala po en kilogram sladkorja, koliko nam ga bodo pa dali trgovci? Na veliko ogorčenje Ljubljančank zavijajo trgovci sladkor v naj-/debclejši in najtežji papir, kar se ga dobi pod solncem. Tako je n, pr, nekdo v Trnovem zadnjič dognal, da je pri 2 kg sladkorja tehtal papir celih 40 dek, sladkorja samega pa je bilo le 1 kg 60 dek,. Enako sc bo godilo tudi sedaj. Zato bi bilo umestno, jda bi mestna aprovizacija v tem oziru kaj pametnega ukrenila. Najboljše bi bilo, da stranke seboj prineso papir, ali pa naj trgovci tehtajo samo sladkor, za papir naj pa dobijo primerno odškodnino, ki jo naj določi aprovizacija. Opozarjamo stranke, naj doma natančno stehtajo sladkor in papir vsakega posebej, vsak nedostatek naj pa takoj naznanijo mestni aprovizaciji, 1 Odprava mitnic. Narodna vlada je napravila hvalevreden korak, ker je odpravila malo loterijo. V loterijo je znosil marsikateri siromak zadnje vinarje v upanju na dobiček, katero upanje ga je pa seveda stalno varalo, ter je tvorila loterija le prostovoljni davek, ki ga je povečini plačevalo najrevnejše prebivalstvo. Dobro ao živeli pri tem tudi razni lastniki loterijskih nabiralnic. Z loterijo bodo prišle sob veljavo seve tudi sanjske knjige, ki so ■bile le produkt prazne domišljije, vendar so iim nekateri verjeli bolj kot sv. pismu. Sedaj naj pa pride na vrsto odprava mitnic. Mitnice spadajo tako malo v naš čas, kot Noetova barka. Kdo se še ni spodtikal nad tem, da mu na ljubljanskih mitnicah reiščejo vso prtljago, preiščejo vsak na-rbtnik, vsak kovček, voz. Kako breme je to za vsako gospodinjo, ki nese z dežele v mesto kaka živila. Vsak potnik je skrajno razburjen in se krega in nemalokrat psuje uboge mitničarje, ki seve nimajo druge krivde kot da izvršujejo svojo službo. Čisti dohodki mitnic niso v nikaki primeri $ sitnostjo in bremenom, ki se s tem na- laga ljudstvu. PrOČ z mitnicami je bilo geslo naših poslancev že pred vojno. Slišalo se je, da pride ta reč' pred deželni zbor pri prvem zasedanju. No, našega deželnega zbora sedaj ni več, pač pa ima naša narodna vlada priliko, da zadosti ljudski zahtevi in vrže zopet eno srednjeveško napravo med zasluženo staro šaro, Ljubljančan. 1 »Portaplaža«, Za Ljubljančane je kolportaža nova prikazen, za . katero so tudi brž ustvarili novo besedo »portaplaža«, S katero pa niso hoteli reči, da je plaža, kar se prenaša po Ljubljani. Odkar se časopisi javno prodajajo, je dobila Ljubljana živahnejše lice. Kričeči dečki z zavojem časopisov, na katerih je tiskarsko črnilo še mokro; dirjajo po ulicah, bude meščane iz jutranjega spanja in jih vznemirjajo ob večernih urah. Nobena vrata niso varna pred temi malimi nasilniki. Sredi mračne veže se nenadoma razlegne krik: »Večerni list!« in takoj mu na sosednjem voglu odgovori daljnji odmev: Najnovejši »Večerni list!« Ti jutranji in večerni kričači vdirajo v kavarne, samostane, gostilne, zasebna stanovanja, oblegajo cerkve, tišče na shode in so povsod hkrati. Na cesti ustavljajo gospoda, ki hiti lačen in zlovoljen domov zaradi slabe večerje, ki ga čaka, in delavko, ki se vrača iz tovarne; »portaplaža« nadleguje mične gospodične in kuharice, ki stoje zabavljajo pred aprovizacijo; »portaplaža« dirja za vozovi, sc obeša na tramvaj, vdira v železniške vlake. »Portaplaža« nam je nadležna in vendar prijetna; če bi je še ne bilo, bi si jo morali ustvariti. 1 »LjubJjanci — zaspanci«. Narodna pesem ima prav. Marsikatera vojna bo šla še nad Sisek ali na Koroško, pa se Ljubljana še ne bo prebudila, če ne bo klica za — klet. Naša narodna vlada in pa policija pa imata odločno malo pojma o tem, kaj Ljubljančanu ugaja in za kaj jc navdušen, če nc, ne bi dala zapirati gostilcn ob tako zgodnji tiri. Posebej gostilen, danes, ko je vino malo ceneje, ko ljudje služijo, če tudi lenobo pasejo, ko imanio lastno državo in smemo čeznjo zabavljati, ker ni detektivov in sc ni treba ozirati pod mizo,,. Zaspanost Ljubljane jc tedaj upravičena, meglenost tudi in blatnost tudi. Včasi so klicali: Čemu stoji cesarjev spomenik še vedno? Čemu sc šopiri Radccky? Kličimo: Čemu stoji ta človek na mostu in žvižga, ne vedoč, kaj naj stori? Čemu gre la človek po ulici, in misli, kaj bi mislil? Čemu se jezi in kritizira, ko nc ve, zakaj bi se jezil in kritiziral? Za narod: S tem je pa povedano vse. Pije se tudi za narod. Narodna pesem laže in Narodna vlada je proti narodu in proti vladi, ko jc nam vzela torišče delovanja — oštarijo in krok. Politična kronika, p Kako se je ustanovil in kako je delal Jugoslovanski odbor. Na sestanku napredne demokratične stranke na Hrvat-$kem, ki se je vršil v Zagrebu dne 18. t. m„. je. predaval dr. J; Gmajner, ki seje pred kratkim vinil iz inozemstva, o postanku in delu Jugoslovanskega odbora. katerega član jc tudi sam. Odbor si je ii vsega početka postavil za cilj: svobodo in zedinjenje vseh treh jugoslovanskih plemen v lastni nacionalni državi brez vsakega tujega gospodstva in zgrajeni na demokratičnih načelih svobode in enakosti. Njegova prva naloga pa je bila: potom’ organizirane akcije seznanili entento in nevtralno inozemstvo z jugoslovanskim narodom in njegovimi težnjami te« nam, zagotoviti njihovo prijateljstvo in pomoč. Prvi sestanki današnjih članov J. O. so s« začeli že leta 1914. Bili so to: Dr. Ant« Trumbič, Fran Supilo, dr. Hinko Hinko vič, dr. Julij Gazzari, dr. Ivo De Giulli, dr. Mičc Mičič, dr. Nikolaj Stojanovič, Dušan Vasiljevič, dr, Franko Potočnjak, Ivo Meštrovič in nekaj mlajših. Za, predsednika jc bil iz^ vsega početka izvoljen dr. Trumbič in jc ostal to ves čas. Najprej so sc shajali člani v Italiji, posebno v Rimu, A hitro so sprevideli, da tu'njihovi akciji tla niso ugodna in italijanska vlada sama jc dala hitro spoznati, da ji gibanje ni simpatično, najmanj pa v lastni hiš:. Zato jc odbor sklenil, da si uredi sedež v Londonu, pot v London je imel odpreti Meštrovič z umetnostno razstavo; dr. Trumbič jc šel na dogovore v Srbijo, Supilo pa zbirat informacije v Pariz, London in Petrograd. Prva dva sta s .svojo nalogo imela uspeh, Supilo pa ni našel pravega razliracvanja in naklonjenosti ni tod ni tam, najmanj pa v caristični Rusiji. Medtem sc jc bilo namreč Italiji posrečilo, pri. ententi vreči na može J. O. sum, da šo *austrofiK. Treba jc bilo krepkega nastopa vplivnih prijateljev, da sč. je ta suro razpršil, Tu sta se posebno izkazala Viljem Stccd ih Seton Walson (Scotus Via-tor). Tudi Masaryk je šel našim ljudem vedno na roko, —- Financirali so akcijo J. O. bogati Hrvatje v Južni Ameriki, kjer se je v to svrho organizirala v Valparaiso Jugoslovanska narodna obrana. Dr. Potočnjak je šel v Severno Ameriko, da je dvigni! jugoslovanske naselbine in dobil od njih mandat za politično delo J. O. To se mu .jc tudi posrečilo. — Formalno sc jc konstituiral odbor v Londonu meseca maja 1915 ter takoj na to izdal spomenico o jugoslovanskem vprašanju na francosko vlado,'potem pa na angleški parlament. p Nevarni pojavi. Pod tem naslovom piše »Zvono«, da vstopajo v socialno demokracijo ljudje, ki imajo temno prihod-njost in jim.ne leži na srcu čista ideji so-cijalizma. Oni ljudje so za časa vojne igrali vlogo čmo-žoltega režima, in so služili vsemu in vsakemu, Turku in Kaurinu, samo ne narodu. Ti so denuncirali, kradli in spravljali ljudi na vešala. Če si socialisti krepijo vrste s takimi ljudmi, trpi pri tem socijalizem. Ta nagel vstop velike večine teh ljudi se vrši zato, ker so nezadovoljni z novim preobratom v državi in iščejo kol prijatelji habsburške dinastije zavetja v socijalni demokraciji, kit jo imajo za prolinarodno, iredentično in mislijo, da obrača zato svoje oči na Dunaj. Na ta način si moremo razlagati, kako so prišli v organizacijo ljudje z zlatimi ovratniki, ki so. vedno preganjali delavce, jih' zapirali, danes pni pa rečejo: »odrugi,^xr Kakšna ironija} p Zgodovinske meje za češko republiko, Pariz, 21. jan. (Lj. k. u.) Dun, kor. ur, poroča: »Excelsior« objavlja intervju z ministrskim predsednikom dr, Kramafem, Krama* je izjavil,, da zahteva za Češko, Moravsko'in slezijo zgodovinske meje. Za Slovaško se določijo meje v mirovni konferenci, p Švicarski predsednik v Parizu, Glasom Dun, kor. urada poroča Agence Ha-vas; Švicarski zvezni predsednik Ador je prispel davi semkaj. p Volitve v Nemčiji so sc vršile v nedeljo, Izid ni še povsem znan. Izmed 433 mandatov je doslej zasedenih 274. Izmed teh so dobili večinski socialisti 114, špar-iakovci (neodvisni socialisti) 19, centrum 46, nemška ljudska stranka (vsenemci, liberalci in fabrikantje) 11, nemška narodna stranka (vsenemci, liberalci in veleposestniki). 24 mandatov, nemška demokratska stranka {naprednjaki, pod vodstvom judov) 53 poslancev. s p »Iveri iz težkih dni« prinaša A1I-dci*tsches Tagblatt« in pravi po sv. pismu: »Vsi grehi tega sveta nam bodo odpuščeni, samo grehi zoper duha in zoper naravo ne bodo odpuščeni.« Potem pravi; »Sijajna zmaga hrabrih Korošcev proti .Jugoslovanom so svetel žarek v lem težjem času.« Ponovite še enkrat: »Grehi ‘oper duha in zoper' 'naravo ne bodo odpuščeni, kaznovali se bodo do četrtega rodu.« Govorijo, pa se ne razumejo. — Ta list tudi piše o »strašni lumpariji« Ka-rolyija, ki je baje zaprl Mackensena, kateri sc nahaja v Belgradu. 500 vojakov ga straži in sme srkati sveži zrak samo skozi malo, z žico prepleteno odprtino. p Žalna obleka nemškega časopisa. »Alldeutsches Tagblatt« »Vsenemški dnevnik) izhaja s čriiim robom. Zakaj? To pove v črnem okvirju na levi strani z elegičnimi besedami tako-le: »Mati Germanija, zakrij svoj obraz! Žalujemo s teboj, ;ko je Bismarckova dedščina zapra\Jjena in so pozabljene njegove življenjske besede, Mi žalujemo nad sramotno in nezvesto Avstro-Ogrsko, na nenemškim zadržanjem Nemcev v inozemstvu in nad ljudskim propadom široldh krogov nemškega ljudstva. — Kljub temu pa verujemo, da bo vstal, po kratkem ali po daljšem času naš rešitelj.« — To je vzrok žalni obleki. Kdo pa je zapravil Bismarckovo ded-Sčino, če ne Vseneipci? Na list naj zapišejo: Mea culpa — moja krivda — moja Prevelika krivda. Stanovanjske Iseefa. V očigled velikemu stanovanjskemu pomanjkanju zlasti v mestih slovenskega dela državo SHS jo Narodna vlada v svoji seji dne januarja 1919 na predlog poverjeništva »a ®ocialno skrb sklenila novo naredbo, ki so v Več točkah bistveno razlikuje od naredbe št. (ur. št. XIX.), ki je dajala občinam pravi-'o, da posegajo po gotovih stanovanjih. Žo po stari naredbi je bilo treba priglasiti vsa dvojna stanovanja v enem stanovanjskem okolišu, dalje prazna in nezadostno po-rab)jena stanovanja. Poleg teh prijav mora Po sedaj veljajoči naredbi imetnik stanovanja Naznaniti vsako stanovanje tekom osem dni Po tozadevni razglasitvi s strAni občine, ki ob-*®ga vefc sob nego stanovalcev In vsako stanovi« z reč nego Štirimi stancvalnlnii prostori hc rodbinam, ki Štejejo osem in več oseb, je prijaviti žele ono stanovanje, ki šteje pet in več sob.' Dele takega stanovana mora občina zaseči v prid tistim osebam, ki imajo v dotični občini domovinsko pravi«aj za enkrat p.o*nagan«i stanovanjski mizeriji. Narodna vlada si je pač sve-> sta, da pomenijo te doiofbfc zgolj provizorij in pričakuje zlasti od mestne občine ljubljanske in njenega stavbnega urada, da se bavi z vprašanjem, če ne kaže postaviti na 1 j ubij. polju solidnih barak po holandskem vzorci*, dokler ni mogoče zidati zlasti big z malimi stanovanji. Žena. ž Kaj pa moda? Državni in gospodarski polom stare avstro-ogrske monarhije ni izlepa koga tako pobil, kakor drugače tako mogočno in razvajeno gospo »Modo«. Nc da bi se bil svet odrekel ničemurno-sti in se odvrnil od rije, ampak listi, ki so živeli od »mode«, so v teh dneh izgubili ves pogum, vso vero v bodočnost in vrgli i puško v koruzo. V konfekcijskih trgovinah vlada melanholija, črnogledost, malo-vernost — dolgčas, sama nasprotja vesele, lahkomiselne, do sleposti in norosti vase zaverovane dame »Mode«, Tako je na Dunaj«, najbližjem sedežu te dame za naše dežele, in tako seveda tudi povsod v območju njenega vpliva — tudi v naši Ljubljani. Toda ta potrtost ne bo dolgo trajala, gospodarsko življenje, človeška ničemurnost bosta kmalu zopet zahtevala svoje pravice in za gospo »Modo« bodo zopet prišli veseli časi. Neka! Eleganca, dober okus v zunanjosti se v kulturi nc dd pogrešati. Celo prizadevati si moramo, da ta okus med nami čim dalje bolj izšolamo, iztanjšanto in razširimo v najširše kroge. Treba le, da smo si iz vsega početka na jasnem, da je lepota predvsem v materialu in črti, t. j. v blagu in kroju obleke, ne pa .v. postranskih okraskih. Vsaka najpri- prostejša delavna obleka, ki pride iz mojstrskih rok, jc lahko elegantnejša, okusnejša nego najrazkošnejša svilena obleka, ki jo je napravila šivilja, ki nima globljega zmisla za plemenito lepoto človeškega telesa in za primernost. Tu mora zastaviti strokovno šolstvo in časopisje, a tudi naša telovadna in splošno izobraževalna ženska organizacija naj bi modnega vprašanja ne puščala, vnemar, S kmetov naj bi izginilo tisto nerodno, obupno .neokusno slepo posnemanje mestne mode. Tudi kmetsko ženstvo bodi lepo, okusno, da — elegantno oblečeno, a na sebi primeren način, drugače nego mestna ženska. Pa še to: Jugoslovanke smo doslej suženjsko nosile, kar jc preko Berlina in Dunaja predpisoval pariški polusvet. Le iz narodnogospodarskih ozirov bi bilo potrebno, da sc tudi v modi postavimo na lastne noge, kar bi bilo temeljem krasnih jugoslovanskih narodnih noš zelo lahko. Strokovnjaki in strokovnjakinje, lotite se dela, ki bo nedvomno hvaležno! V St* o (j fcE V * S8 inte »Večerni list Po svetu. s Franc Jože! je padel nat tla. Kot je znano, so truplo Franca Jožefa položili v. grobnico le začasno in krste še niso položili na definitivno mesto. Bila je baje sredi grobnice položena še vedno na nosila. Nekega dne, ko sc je mudilo v grobnici vse polno obiskovalcev, so se drenjali ljudje tam blizu katafalka, da je zropotala krsta na tla. — O lem se pač lahko reče, da se je nad lastnim delom, ki ga je pripravil, obrnil v grobu. t- Židi v Newyorku zborujejo proti pogromom, ki se. vrše v Ukrajini proti Židom, Ne v cmo, ic bo ta protest pomagal. Pomagalo bi edino to, da nehajo odirati preprosto ljudstvo, ki si do zadnjega časa proti Židom ni znalo pomagati drugače kot s pogrom, s Maž&ri radi streljajo. Kulturni Ma-žari radi streljajo, tako da v Budimpešti ni nihče varen pred kroglo. Dne 18. t, m, so vrgli pijanega artiljcrisia iz neke ka-virnc, nakar jc prišlo do izgredov. Vojaštvo je streljalo in zadek) — gledalce. Bili so trije težko ranjeni in pet mrtvih. Lepa reč! Tudi radoveden biti ni dobro. s »V sredo začne komedija,« Budim-peštanci so ec razburili. Pomislite: Nekdo je nabil po Budimpešti plakate, na katerih so bile samo tajinstvene besede: *V sredo začne komedija.« Budimpeštanci, ki se boje vsega, so si razlagali besede na vse mogoče načine. Policija pa je razložila, da gre tu za neukusno reklamo nekega gledališča. Budimpeštanci so postali mirni. s Samonmor ženske. Iz Budimpešte': Dvaintridesetletna gospa Julija Harts.tein Se je vrgla iz.četrtega nadstropja na cestni tlak ih b’ta takoj mrtva. Vzrok: Prepiranje v družini, ** Važen dftfeument so našli na Dunaju, ki ga jc bila poslala Avstrija prea leti Nemčiji in v katerem pravi podonavska monarhija, da čaka svoje rešitve samo v vojni. Res, dočakala jo je! s Male Grkinje prodane kot sužnje. Turški list »Stambul« piše, da so bile na sejmu v Konia prodane mlade Grkinje kot sužnje. Policijski šef v Valikasiru je naznanil mohamedancem svojega vilajeta, da jim lahko preskrbi grških deklic po zelo »pametnih cenah«. — Lepe zaveznike so imeli Nemci, Neverjetno, pa vendar lahko zelo resnično. s Preroške besede. V nekem starem nemškem koledarju iz leta 1851. so bile .-r-r,?-.•»-« Je besede: Uboga Nemčija! Ti imaš toliko svetnikov in nobenega sveta, toliko pravic in nobene pravice, toliko prostosti in nobene prostosti, toliko vojakov in nobene vojske, toliko močnih in nobene moči, toliko silnih in nobene sile, toliko enotnosti in nobene enote, toliko mož in nobenega moža. s Tajinstvena smrt. Iz Osjeka poročajo, da je umrl neki Josip Weber, ko je prišel s potovanja v Gyekenaš. Zdravnik, ki je konštatiral zastrupljenje, mu ni mogel več pomagati. Priče so povedale, da je Weber v Gyekenašu jedel zajčje meso in pil rum, na kar mu je takoj postalo slabo. A Marija Gerson pravi, da je tudi ona pila rum in jedla meso, pa ji ni škodilo. Pravi, da je v vlaku nekdo dajal piti liker, od katerega so pili vsi. Stvar zasledujejo. s Smrt vsled svetilnega plina. V nekem hotelu v Pratru na Dunaju so našli mrtvega 24letnega mesarja Franceta Urna. Bila je poškodovana dovodna cev plina, kar je povzročilo njegovo smrt, s D’ Annunzio je sicer talentiran pesnik, a v tej vojni se je pokazal harlekina.. Zadnjič je govoril »hčerki« Dalmaciji v krasnem stilu, v zanosu in pesniškem jeziku, a bila je stvar brez vsakega jedra in - srca, same besede in besede. Končal je: »Dalmatinci! Če se zgodi krivica, vkrcali se boste na ladje vi in vaše staro kamenje, zaplovili boste na morje in potopili se boste z vašo ljubeznijo na dno morja, vi naši sveti ostanki, potopili se boste v dno morja, da najdete v globočini naše mrtve, svobodne med svobodnimi. s Rožni raj. Še pred nekaj leti so smatrali Havai, ki je največji izmed Sandviških otokov, za rožni raj na zemlji. Napredujoča kultura je pa bogato floro še precej obogati -daj ima Havai razne redke cvetlic « i dlikujejo s svojo zanimivostjo. . . pr. cvete drevo imenovano hanj samo en dan na leto. Njegovi cveti se zjutraj odpro, zvečer pa zapro svoje čašice. Čez noč odpadejo in pokrijejo vso pokrajino z belo, rdečkasto nadahnjeno plastjo, ki spominja človeka na sneg. Kaj čudna rastlina je tudi hanhila. Cvete samo podnevu in njeno cvetje izpreminja barvo, Kvali avaha spada tudi k onim redkim rastlinam, ki svojo barvo izpreminjajo. Zjutraj je cvetje temno-škrlatasto, opoldne zeleno ter pri solnčnem zaoadu modro kakor safir. Havai ima veliko vrst najkrasnejših orhidej. Ene so znane kakor muholovkc, i Toliko da se mrčes dotakne cveta, sc že zapre. Neka druga vrsta ima tako opojen vonj, da metulji, kateri se cvetom preveč približajo, popadejo na tla kakor omamljeni. Med botaniki je pa v posebni veljavi ona vrsta orhidej, ki cvete samo enkrat na leto in sicer saino eno uro, s Zdravilišče za divje zveri, To je pa nekaj posebnega in vendar je resnica. Roparske živali, katere je treba imeti zaprte v kletki, a so bile navajene na prosto življenje v pragozdih, se loti pogosto posebna bolezen, domotožje, tako da postanejo slabe volje, so razdražljive in dostikrat nočejo več jesti, tako da slednjič poginejo. V Ameriki so pričeli misliti na to, kako naj jih ozdravijo. Pričeli so jim delati poseben sanatorij, ograjen del divjega pragozda, v katerega spustijo bolno žival, da začne zopet živeti po svoji naravi in se ji povrne zdravje. Tudi so napravili tako, da žival vzame plen na svoj način in ga raztrga. V ta namen so nagatili kožo antilope z mesom in jo nastavili. Prvi poskus so napravili s štiriletnim na domotožju bolnim levom. Takoj se je spremenilo njegovo obnašanje, rjul je, planil na umetno napravljeno zebro, raztrgal jo in ni opazil zvijače. V enem tednu je bil lev zdrav. Tudi drugi poskus s tigrom se je obnesel izborno, s Tobak cenejši. Cene tobaka so padle v Sofiji od 45 na 20 levov za 1 kg. s Iz tistih časov. Podelitev bronaste svetinje za zasluge pri Rdečem križu je spremljalo tole besedilo: Jaz Franc Salva-tor, cesarski princ in nadvojvoda avstrijski, kraljevi princ ogrski, češki itd. itd. Njegovega cesarskega kraljevega apostolskega Veličanstva general konjenice in imejitelj huzarskega polka št. 15, vitez reda zlatega runa, velikega križa kraljeve ogrske krone sv. Štefana itd. itd,, podeljujem od Njegovega cesarskega kraljevega apostolskega Veličanstva kot najpresvitlejšega in najvišjega imejitelja častnega znaka za zasluge za Rdeči križ v monarhiji kot najvišji prenesen krog delovanja strežnici po poklicu M ... B .., kot v priznanje za posebne zasluge za vojaško sanitetno postrežbo v vojni bronasto častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo. V potrdilo sem dal izvršiti z mojim lastnim podpisom podpisano diplomo. Dano na Dunaju, dne 26. oktobra 1918, Franc Salvatoj. i Nove podrobnosti o smrti lorda Ki-tchenerja. Zelo zanimive podrobnosti o smrti lorda Kitchenerja pripoveduje v »Manchester Guardianu« neki angleški častnik. Kitchener se je odpravil na pot na ladji* »Hamshire« dne 5, junija 1916, štiri dni po bitki pri Jutlandiji, v kateri je ladja »Hamshire« uničila eno nemško križarko in eno podmornico. Bilo je ob petih popoldne. Ko je ladja zapustila luko z osemsto možmi na krovu, je divjal najstrašnejši vihar, kar sem jih sploh kdaj doživel v teh krajih. Ladjo »Hamshire« sta spremljala dva torpedna rušilca, ki pa sta se morala prav kmalu vrniti v luko, ker sc nista mogla ustavljati silovitemu orkanu. Vsa okna na kajutah so bila trdo zaprta, ker so velikanski valovi neprestano prelivali ladjo. Okrog osme ure zvečer se je dogodila močna I eksplozija, na kar so vse luči na ladji ugasnile, kar je seveda močno delovalo na to, da je zmeda na ladji postala še večja in strašnejša, S svojim tovarišem sem pohitel na krov in sem v temi, ki je vladala, ter med krikom popotnikov, ki se je mešal s tuljenjem viharja, skušal odtrgati rešilni pas, kar se mi pa ni posrečilo. Nemogoče je bilo odvezati rešilne čolne, hi bi nam pa tudi, kakor smo mislili, ne mogli mnogo pomagati, ker bi jih valovi metali kakor orehove lupine. Slednjič se nam je s pomočjo mornarjev vendar le posrečilo rešilne čolne odvezati in smo poskakali vanje. Razen nas je bilo še kakih osemdeset mož v čolnih. Lorda Kitchenerja ni bilo nikjer videti. Menil sem, da jc v čolnu, ki se je že prej bil spustil v vodo in čigar obrisi so izginjali v temi. Precej nato je »Hamshire« utonila v valovih. Med prvo eksplozijo in njenim potopom je minilo kvečjemu pet minut. Slednjič srno se približali rešilnemu čolnu, kjer smo upali, da se nahaja lord Kitchener. Jaz sem zavpil na posadko, naj nam pove, ali je vojni maršal morda pri njih. Zanikali so, in tedaj ,sem vedel, da je lord Kitchener moral utoniti v valovih. Drugi so zopet trdili, Ida so ga videli, kako je z vso močjo skušal ulo-miti vrata, ki so vodila iz kajut na krov in ki so bila, kakor sem že omenil, zaradi velikanskega naliva valov trdo zaprta; to re mu seveda ni posrečilo. Možno je tudi, da sc lord Kitchener zalo ni mogel rešiti, ker so čolni mogli sprejeti samo malo oseb. Iz čolna sem opazil, da so se na krovu obupno borili za prostorček v čolnu. Naš čoln je blodil pet ur na valovih, dokler nas ni slednjič voda po srečnem naključju vrgla na skalnat otok, čigar ime*sem požabil. Izmed velikega števila tistih, ki so se nahajali v našem čolnu, jih je mnogo voda odnesla, in sem in tja so se slišali smrtni klici teh nesrečnikov, ki se niso mogli ustavljati navalu valov. Še vedno je bilo tako temno, da nismo mogli videli prsta pred nosom, kar je naš obup in strah seveda le še zviševalo. Bilo je ob pol štirih zjutraj, ko smo prispeli na varno. Samo-štirje možje so prišli živi na otok. Ribiči so poskrbeli za nas. Spravili so nas v kočo ter nam dali suhe obleke in hrane. Izmed vseh ljudi, kar jih je bilo na krovu »Hamshire«, jih je samo dvanajst preživelo nesrečo. Od moštva drugega rešilnega čolna sta preostala samo dva in šest od tretjega rešilnega čolna, katerega je voda vrgla na suho dve ali tri milje od tistega mesta, kjer smo se rešili mi. Razen mene ni ostal živ noben častnik z ladje. Govorice, da lord Kitchener ni utonil pri potopu »Hamshire« in da se bo nenadoma zopet prikazal, so smešne. Gotovo je, da je poginil z večino drugih, ki so bili na nesrečni ladji. Prav tako se mi tudi gotovo zdi, da ta ponosna ladja ni bila torpedirana, marveč da je zadela ob mino in se na ta način potopila. , ' s Iudovik Viktor. To je bil brat Franca Jožefa, in malokdo je vedel zanj. Spominjam se, da je moj ded dejal večkrat, da »igra strica« na Dunaju. Morda bi bilo bolje, da bi vedeli o njem več kot o njegovem bratu, ki ga jc celo pregnal iz dvora, Ludovik Viktor je ostal neoženjen, ljubil je umetnost in je predsedoval raz- ftim društvom ter obiskoval vse umetniške razstave. Umrl je te dni nagle smrti, s Sum roparskega umora. V včerajšnji številki smo poročali o izginolem dečku Turku in o vojaku Biehaska, pri katerem so našli dečkov voz in konje. Dognalo je, da je dečka umoril in oropal imenovani vojak sam. Biehaska je sin nekega trgovca in ima to opravilot da 'kupuje živež in ga vozi na Dunaj. Nositi vojaške uniforme nima pravice, tudi ni služil nikdar aktivno. Izpovedal je takole: Dne 17. t. m, se je podal na kupčijo. Po poti se jttu je pridružil tudi neki 35 letni vojak, ki je hodil po istih opravkih. Prišla sta do mlina, da bi kupila žito. Pred mlinom 1e stal naložen voz in izvedela sta, da ga bo peljal neki deček. V tem je stopil vojak do njega in mu pošepnil, da se lahko naredi dečka »mrzlega«, voz pa vzame. Biehaska ni odgovoril, ta pa je šel iz hiše in izginil. Ko se je deček odpeljal, se je vsedel Biehaska na voz in se peljal z njim. Pred krajem Trautmansdorf pa je na nekem križpotju stal oni vojak zopet na cesti in čakal. Biehaska je šel z voza, oni vojak pa je šel poleg voza. Naenkrat je pretresel ozračje strel: vojak je bil ustrelil na nič slutečega dečka na vozu. Zadet je bil v glavo in na mestu mrtev, Biehaska je pomagal dvigniti dečkovo truplo in je zavleči proč. Vojak pa mu je rekel, naj pelje voz dalje, da že pride za njim. — Ta izpoved pa se je zdela zelo neverjetna in po dolgem tajenju je Biehaska izpovedarl med jokom, da je on umoril dečka. Izpovedal je, da je sedel na vozu poleg dečka na Žaklju moke in ga ustrelil v glavo, ko sta bila na samoti. Truplo se je skotalilo H tla, nakar ga je zavlekel na polje in igel v jarek. Nato sc je peljal na Dunaj. — Truplo dečkovo so našli na označenem mestu. Smuški denar, 8. Zadnje nadslr. od 4. da 6. ure popol. 463 Posielino ia namizno Brilo, moda. Naslov Povo uprava „Slovenca" pod St. 511. fipraizadja. v a Krompir na rdeče izkaznice A. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zasramovanimi s črko A, dobe krompir v j-etrtek, dne 23. t. m., pri Miihleisnu na, ®Un>ajski cesti po naslednjem redu: od 8, do 9. št. 1 do 90, od 9. do 10. št. 91 do 180, °d 10. do 11. št. 181 do 270, popoldne od l' do 3. št. 271 do 360, od 3, do 4. št. 361 450, od 4. do 5. št. 451 do konca, Stranca dobi za vsako osebo 3 kg krompirja,vkg ®t&ne 30 vin. . a Nasoljene kumarce za L, H., III. in ?». uradniško skupino. St. anke L, IL, III. V* IV, uradniške skupine dobe nasoljene ^Unvarce v četrtek, dne 23. t. m,, pri Miihl-e‘«nu. Določen je ta-le red: I. uradniški s*upina: dopoldne od 8, do 9. št, 1 do 160, 5* 9, do 10. it. 161 do 320, od 10. do 11. ■ 321 do konca. II. uradniška skupina: ^JJPoldne od 2. do 3. III. uradniška skupina ^ 3. do 4, IV, uradniška skupina od 4. do • Vsaka stranka dobi lahko pol kg, kar 8t«tae 30 vin. a Sol se nakazuje strankam samo v ponedeljkih, sredah in petkih v mestni posvetovalnici od 9.—12, ure dopoldne. a Prodajalci sladkorja se vabijo, da se zglase zanesljivo v petek, dne 24, in v soboto, dne 25. januarja v, sladkorni ccntrali, pri gosp. ravnatelju Lilleg-u radi nakazila, sladkorja. a Prodaja sladkorja. Od ponedeljka dne 27. januarja do vštetega petka 31. januarja se dobi na. vsako sladkorno izkaznico za januar še po en kilogram sladkorja, ki stane 3 K 20 vin. Kdor ni sladkor dražje prodajal, bode strogo kaznovan. To velja tudi za tiste, ki bi skušali prodajati sladkor dražje pod roko. Peter Klemen: Zapiski kurirja, ki je hodil prepočasi. Bilo je tiste dni, ko smo prepevali po ljubljanskih ulicah »Lepo našo domovino« in »Hej Slovani«, Tiste dni je bilo, ko smo posedali po gostilnah in praznovali svoje osvobojenje z vinom do mere in čez mero. Vsi smo bili pijani, nekateri veselja, drugi veselja in alkohola, tretji pa so naročali samo litre, češ, sedaj smo svobodni in svobodo je treba zaliti, da prospeva. In svobode je bilo res veliko. Vojaški konji so se pasli v trumah po ljubljanskih deteljiščih in mladi ozimini, sestradani in invalidni kopitarji so promenirali po ljubljanskih ulicah, po Tivoli pa so rigali osli, menda tudi vsled osvobojcnja, vorašal jih nisem po vzroku njih veselja. Najbolj so pač razumevali svobodo ljudje. Šli so celo tako daleč, da v splošnem vpitju niso več razločevali, kaj je moje in tvoje, in če je kdo v razigranem veselju in bratski ljubezni vsekal koga za desno uho, mu je drugi v imenu svobode priložil tri klofute po levem licu. Bili so veliki dnevi, ki so našli mnogo majhnih ljudi. In v tistih dneh) resnih in veselih, / smešnih in žalosfnih, sem šel na pot, da vidim in slišim, kakšne pojme imajo ljudje onstran naših mej o svobodi mladega naroda. Bilo je 14. novembra, ko mi je dr. Jože J, — bilo je ravno pri kosilu — zagrozil, da moram v tujino — kot kurir, »Torej ti greš,« je rekel, »boš videl, dobro se ti bo godilo in ne boš se kesal.« Izgovoril sem si eno uro za premislek, kajti težko se je po štirih letih ljubljanskega zapora spoprijazniti kar meni nič tebi nič z dolgim, negotovim in nejasnim potovanjem, ki mi je že od daleč dišalo po pustolovstvu in karabinijerih. Obljubil sem dr, Jožetu, da mu svoj sklep povem čez eno uro v kavarni, in sem odšel. Ko sem ga zopet srečal, je vedel povedati šc mnogo več o interesantnem potovanju. ^Pomisli,« mi je rekel, »videl boš Italijo, Švico, Francijo, to je za sedanje razmere, vendar nekaj posebnega. Torej pojdi, ne bo ti žal.« In rekel sem, da grem, pa je bilo konec najinega pogajanja. Pripravil sem še isti dan vse najpotrebnejše za svojo pot. Zmetal sem v kov-čeg nekaj perila, nekaj gumbov, sukanca, šivank, in prtljaga je bila gotova,. Nato sem letal od fotografa do foto* grafa, da dobim za svojo legitimacijo primerno človeško podobo. Hitri fotograf v Tivoli je imel zaprto svojo botego, v Prešernovi ulici so bile tudi že izginile roparske slike nekaterih bitij, ki so se dala'tj.m ovekovečiti. Povsod zastonj. Proti večeru se mi je končno posrečilo dobiti moža, ki me je blagovolil »gori vzeti« z obljubo, da bodo figure v dveh dneh gotove. In govorilo se je tisti večer, da odpotuje drugi dan komisija za finančne ;.n gospodarske »stvari« v Švico, če pa treba, še dalje, celo v Pariz, Rekli so, da je neob-hodno potrebno, da se uredi vprašanje naše valute, pripovedovali so, da si moramo zasigurati kruha, moke in takih reči, češ, da je brez hrane zelo težko živeti. Menili so tudi, da naš denar v tujini ne velja bogve koliko, in je treba, da nami slavna komisija pridobi nekoliko kredita na zunaj. Mene so prijazno povabili, da potujem 7. njimi kot kurir, človek, kakršnih prej nismo velikokrat rabili, in tudi ime ni bilo v navadi. A tiste dni je bilo ime v medi in je donelo nekam oficielno, skoraj bi rekel, diplomatsko, Rad priznavam, da mi je tudi beseda »kurir« pripomogla do sklepa, udeležiti se interesantnega potovanja, Kdo pa danes ni samoljuben in komu se ne trese srce veselja, če ga kdo zove vladnega kuriria? Fejtebodi, samoljubje, sram te bodi, Peter, tvoje slabosti! ^ Odkrito novem, da mi je bilo tedaj več' samo za besedo »kurir«, kakor za vse posle, ki sem jih imel kot kurir opraviti., Zdel sem se sam sebi kot grški hemero-’ drom, ki je tekel z Maratona v Atene, le to razliko sem si predstavljal med menoj in njim, da je on brusil svoje lastne podplate, jaz pa bom dremal in se lepo prete-zal vsaj v drugem železniškem razredu, ?rav malo sem spal ono noč. Nisem se bal potovanja, saj sem že v mirnem času prenotova! vse one kraje, katere so mi pospodie od komisije omenili, da iih obidemo. A slutil sem, da.bo marsikaj šlo drugj*», kot si ti gospodje predstavljajo. N^prFeTfte slutn:? sem imel, da bo pot dolga in fožka. K^kSna ravno bo, teča nisem vedel, saj drugače bi bit zopet izpraznil svoj kovčeg in bi bil kratkomalo ostal doma. Zmenili smo se, da sc drugi dan dobimo tu »n tu, pred hišo gospoda ravnatelja Ivana, kjer nas bo čakal avtomobil, da nas »potegne« do Reke, Čudno lepo sem si predstavljal to vožnjo, ki se mi je zdela nehote edino sigurni del našega potovanja, Gledal sem dolge, bele ceste preko šip, gledal sem ljudi, ki hodijo brzih korakov ob konfinih in se zavijajo pred mrazom v plašče, nam pa je v zaprtem vozu, prijetna gorko, naravnost zaspano. Pa zakaj si ne bi predstavljal tako, saj so gospodje od kpmisije pripovedovali tako lepe reči, da sem jim moral vsaj za to kratko pot verjeti. A priti je morala vse tako, kot ni nihče pričakoval, in ravno zato se mi zdi vredno, da opišem to svojo pot. Če se bo kom*i zdela zanimiva, ni to zasluga mojega peresa in tudi ne udeležencev komisije, ampak edino razmer, v katerih smo potovali. (Dalje pnh.) Ugrabljena dediščina. Kriminalen roman. Napisal Rihard Dallas. (Dalje;) Mialil sem tudi pripomniti, da Še ni popolnoma jasno; če je \Vinters res kriv in da bom verjel šele tedaj, če bom izvedel, Vam je izginil denar. Pa sem se spomnil na zaničljiv posmeh od onega večera, ko sem zastavil podobno vprašanje glede plašča, j&ato sem raje trdo molčal. Vendar sem vprašal nadzornika, kako misli on, da so izginili trije bankovci. On me je čudno pogledal in dejal vljudno, da jih }e Hvajt del najbrž v žep plašča, Iti ga je pustil pri gospodični Stantonovi, »Toda,« sem dejal, »jaz nisem slišal, jla bi bili denar našli tam.« »Res je,« je odvrnil; »lastnica hiše bo rekla, da je bil denar tam. Mislim, da ga ima kdo izmed stanovalcev , . .« Zaprosil sem, da me pustijo govoriti z & intersom, da ga opozorim na obrambo. To so mi dovolili, nakar smo sc razstali. Pred vratmi sem prosil Milesa, naj me spremi do temnice. Hotel sem ga vprašati nekatere stvari, ki se mi niso zdele še popolnoma jasne. Prvo sem pomislil na zgodbo s plaščem. Če bi se dokazalo, aa ga je nosil Hvajt, ko je šel iz hiše ono noč, bi bila Wint«rsova krivda skoraj dokazana. Po zrelem razmišljanju sem prišel do zaključka, da bo najbolje, če pridobim de-tiktiva za moje misli. Hotel sem osredotočiti njegovo zanimanje na dejstvo, da je bil nekdo drugi na stanovanju gospodične Stantonove, če je Hvajt, ki je šel domov, imel svoj plašč. Videl sem, da je Miles razumel trditev, pa sem dejal: »Vreme je bilo deževno. Če bi se bil Hvajt vrnil brez plašča, bi se videlo na njegovi obleki. Kaj mislite o tem?« » O tem, kar ste rekli, sqm razmišljal tudi jaz. Pregledal sem pokojnikovo obleko, a nisem našel sledu, da bi jo bil kdo nosil po slabem vremenu. Ne verujem, da bi bil ono noč Hvajt -zapustil hišo brez tega ali onega proti dežju. Pregledal pa 6em ♦udi dežnik, ki je stal za vrati.« Vprašal sem ga, če je imel Hvajt dežnik, ko ga je videl stražar, pa je dejal, da je imel razpet dežnik. Po kratkem molku je dejal: »Ko sem pregledal plašč in dežnik, sem'pregledal rumene lakaste čevlje. Bili so suhi. Poiskal sem gumaste galoše. Bile bo suhe. Vendar se ni moglo še nič dokazati,« »Ali,« sem dejal, »kakšen pomen more imeti to vprašanje? Hvajt je šel tisto noč iz hiše; stražnik ga je videl.« »Da, stražnik je mislil, da ga je videl, a stražniki se pogosto motijo.« »Bojim se, da jiimate prav, Miles,« sem dejal, »ko pravite, da se je stražnik motil in da Hvajt ono noč ni odšel iz hiše. Recimo, da se stražnik moti glede onega človeka, a radi plašča se he moti, ker ga je gotovo odnesel kdo na stanovanje Stantonove, A kdor je nosil plašč, ta je nosil tudi kapo, ki je spadaln k plašču in ki jo je stražar tudi videli Pa kako, da je bila naslednji dan kapa zopet y sobi? Moraj se je zopet vrtliti ta, ki jo je bil odnesel.« Miles je pokimat v znak odobravanja. »Radi tega,« sem končal, »je nosil kapo Hvajt, ker bi se nihče drugi ne bil po umoru več vrnil v hišo.« »Tako je,s je dejal Miles. »Jaz nisem mislil na kapo.« »Jaz tudi trdim,« sem pristavil, »da on po povratku ni imel samo kapo, ampak tudi plašč, ki ga je potem odnesel kdo drugi na stanovanje Stantonove.« »Poslednja trditev sc mi zdi prava,« je dejal detektiv. »On se je lahko vrnil s kapo, a brez plašča-« »Bomo videli, kdo ima prav,« sem dejal. Nato smo molčali o lem in krenili do kaznilnice. Bila sva puščena pred ravnatelja, s katerim sva govorila. Na mojo prošnjo je dal privesti Winter3a iz celice v našo sobo. Bil je skrušen. Dal sem mu roko in mu predstavil Milesa. Težko se je spustil na Stol in me vprašal nenavadno, če verujem, da je on umoril Hvajta. Nisem mu odgovoril naravnost. Dejal sem, da sem prišel, da slišim njegovo mnenje, — Po kratkem razmišljanju je djeal: »Ni sem ga urrforil, niti ne vem kaj povedati o 1 njegovi smrti, a vse, kar .so priče govorile 1 proti meni, je resnica. Oni večer sem šel k njemu, da ga prosim denarja. Pil sem pil in porabil denar. Vedel sem, da mi ga bo Artur dal, samo, če govorim ž njim. Tako sem prišel do njegove hiše in pogledal skozi okno, če ima družbo, ali če je sam. Videl sem ga, da spi na divanu, ali je bil že morda mrtev, — tega ne vem.« Winter« je umolknil za trenutek, da se oddahne in nadaljeval: »Hotel sem potegniti za zvonec, ko sem zapazil stražnika, da me opazuje. Ker je bilo pozno, nisem hotel čakati, odšel sem. Čez nekaj časa sem se vrnil, in ko sem stopil v hišo, sem našel v veži bankovec za petdeset dolarjev. Spravil sem ga v žep in tekel do igralnice, kjer sem bii pustil prijatelja.« »Ostalo vam je znano,« je dejal. »Izgubil sem denar, šel domov in se vlegel k počitku. Drugi dan sem bral o Hvajtovem umoru in hitel na njegovo stanovanje, da ga še enkrat vidim. Toda, ne vem, ali sem bil tako nervozen, ali bolan, da se nisem upal napraviti tega. Vrnil c-cm se domov,* Zopet je umolknil. Mislil sem, da je gotov s svojim pripovedovanjem, pa je zbiral misli in dejal: »Ne morem se spominjati natančno, kaj sem delal, ko so me zgrabili, Nisem mogel misliti, da me more kdo obdolžiti tega zločina.« Umolknil je, misleč, da bo kateri ptijSomnil kaj, ko je videl, da ne govorimo, je dejal: »To je vse, kar vem;« Ko je umolknil, me je pričel gledati z radovednim, prosečim pogledom. Jaz sem molčal; nisem vedel, kaj naj rečem. Nje- govo enostavno in preprosto pripovedovanje se mi je zdelo verjetno. Toda videt sem, da sam nima dovolj dokazov za nedolžnost, Kaj sem hotel feči temu človeku, ki me- je prosil -za b ram bo in uteho? Vse, kit' je povedal, je govorilo proti njemu, Ali kdo’ ne taji svoje kriyde? Pogledal sem Milesa, da mi priskoči na pomoč, pa bii je zamišljen in je gledal skozi okno. Nazadnje nisem mogel prenesti tega molka. Položil sem Wintersu roko na ramo in dejal, da verujem njegovemu pripovedovanju ia mu bom pomagal, če bo mo* goče. Prijel rae je za roko in se zahvalil, žarek upanja mu je šinil v lica. Vprašal sem ga, če ve za katerega odvetnika, ki bi mu poveril obrambo. Pomislil je in zanikal. »Ne,« je dejal žalostno. »Nimam ne prijatelja, ne denarja. Kako naj vzamem odvetnika?« »Vi imate denar,« sem dejal, »Artur Hvajt vas je imenoval svojim glavnim dedičem,« »Artur me je imenoval za dediča?« je dejal začuden, a brpz razburjenosti, »Da,« sem dejal, »In ker sem izvršitelj oiporoke, dobil bom za vas odvetnika,« Molčal je, jaz sem dejal: »Če je kaj treba, recite meni,« »Ničesar ne potrebujem. Drago bi mi bilo, če bi me prišli kdaj obiskat. Tako dolgočasno je,« Obečal sem mu, dal mu roko, kar je napravil tudi Miles in razšli smo se, To pol nisem mogel več storiti. Ko so se zaprla težka vrata za nama in sva bila na sclrični ulici, setn se oddahnil; pa bilo mi je žal tega človeka v zapor«. Molčala sva dolgo časa. Nazadnje sem prekinil molk jaz in vprašal Milesa, kakšen utis je napravilo W.intersovo pripovedovanje nanj. »Ne da se m«, pomagati, če se ne za-sukne drugače, a mislim, da je govoril resnico.* »A kaj naj začnemo zdaj?* sem vprašal? »Vi ne boste več zbirali dokazov proti njemu?« * »Ne, dokler ne bo potrebno. Storil pa bom vse, da razjasnim to stvar. To je edino sredstvo, da se mu pomaga, če je nedolžen.« n »Tedaj se moram naslonili na vašo po--moč.« Rekel sem mu, da treba preiskati najprej, kam so šli ukradeni bankovci, Obljubil mi je. Pri tem pa se je nasmehnil. »Bojim se, da jih ne bom našel zelo. hitro. Če imate čas, pojdite z mano, boste videli, kako' se doseže cilj z iznenadenjem,« ' . ; »Kam greste?« sem vprašal, »Do Beline Stantonove, Radi manjkajočih bankovcev.* Poklical je voz, se vse-del in jaz za njim, (Dalje.) Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cen£i£. Tiska Jugoslovanska tiskarna jr Ljubljani