EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Leto 2020 - Št. 1-2 Januar- Julij IZ VIŠINE NA STARI NOVI SVET Ni dolgo od tega, res nismo dalec - december 2019. Tiste dni smo imeli še dokaj normalne odnose, pripravljali smo zakljucne prireditve, nekateri nacrtovali poletne ali zimske pocitnice, medtem ko sta Ivan in France bila že nekaj dni dalec v vesolju, popravljala neke plocevinke, ki jim tu pravijo sateliti. Se pravi: Ivan in France sta zaradi delovnih obveznosti bila skoraj dobesedno osamljena nekje blizu Lune in dalec od okrogle zemlje. Nista dobivala novic, sicer sta sama vsakih 24 ur pridno porocala kar se jima je dogajalo. Tako mi vsi, še danes vemo vse o njiju. Kot dobra prijatelja, inženir in tehnik, sta si krajšala prosti cas s prebiranjem dnevnika spominov, ki ga nameravata enkrat v prihodnosti skupaj objaviti v fizicni obliki in v digitalni knjigi. Današnji svet se tako naglo spreminja in povezuje. Kdorkoli ima lahko vsak trenutek vse takoj na dlani, informirani svet 100%, povezani 100%; živiš, kot da bi vsaka milisekunda bila prva in zadnja. A pazi, veckrat se zgodi, da po petih minutah pozabiš kar si bral, videl, omenil, naredil … Vse je bolj v obliki užitka, na zunaj polno a v vsebini je skrita globoka praznina. Vse hiti, tekmuje proti casu, kakor da bi bil neskoncen za prihodne rodove. Tako sta se tudi onadva, zaradi prebiranja zapiskov iz daljnega leta 1969, odlocila za izobrazbo in uspela doseci cilj v življenju. Janez pokaže sliko ravno iz casa, ko je prvi clovek uspel do Lune. Crno bela slika je bila slicna temu, kar sta sedaj doživljala. Iz tistih casov je bil tudi posnetek med potjo proti Zemlji in ceprav je v sivih barvah, sta lahko dognala, da je bila videti zemlja bolj locljiva v primerjavi s sliko, ki sta jo posnela letos, ko sta bila na poti proti satelitu. Ivan rad zbira slike in dokumentira vse na podlagi le teh, medtem ko France raje to izvede v pisani obliki. Medtem, ko se je Ivan posvetil obcudovanju slik in premišljeval o napredku, je France dobil pešcico lastnih napisov, kjer našteva vse kar je zaznamovalo leto 2019, kot na primer, da je leto 2019 (MMXIX) bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju zacelo na torek. Organizacija združenih narodov ga je proglasila Mednarodno leto domorodnih jezikov, Mednarodno leto moderacije in Mednarodno leto periodnega sistema elementov, kar je inženirja najbolj zanimalo in veselilo. V nadaljevanju je opazil dolg spis dogodkov. V Sloveniji, da stopi v veljavo prepoved brezplacnih plasticnih nosilnih vreck v prodajalnah. Katar izstopi iz Organizacije držav izvoznic nafte. Kitajska sonda Cang'e 4, kot prvo vesoljsko plovilo v zgodovini, pristane na oddaljeni strani Lune. Združene države Amerike odstopijo od sporazuma o unicenju jedrske oborožitve srednjega in kratkega dosega, za njo sledi Rusija. Papež Francišek prispe v Združene arabske emirate in postane prvi papež, ki je obiskal Arabski polotok. Republika Makedonija se uradno preimenuje v Republiko Severno Makedonijo, s cimer razreši dolgoletni spor o imenu z Grcijo. Vojno letalstvo Indije izvede zracne napade na domnevna oporišca islamskih teroristov v delu Kašmirja, ki ga nadzoruje Pakistan, s cemer se mocno zaostrijo odnosi med državama. Po 29 letih na oblasti odstopi predsednik Kazahstana Nursultan Nazarbajev; parlament v njegovo cast naslednji dan preimenuje glavno mesto Astana v Nursultan. Sirske demokraticne sile razglasijo zmago nad Islamsko državo. V Hong Kongu se pricnejo množicni protesti zaradi predloga zakona, ki bi omogocil izrocanje obtožencev kitajskim organom. Zaradi množicnih protestov, po skoraj dveh desetletjih na položaju, odstopi alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika. Skupina astronomov z osmih radijskih observatorijev širom sveta objavi prvo neposredno sliko crne luknje. Britanska policija aretira Juliana Assangea, ustanovitelja spletne strani WikiLeaks, po sedmih letih bivanja na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. V državnem udaru med množicnimi protesti je, po vec kot 25 letih na oblasti, odstavljen sudanski predsednik Omar al Bašir. V veljavo stopijo nove definicije osnovnih enot kilograma, ampera, kelvina in mola. V veljavo stopi leta 2018 podpisani sporazum, s katerim je ustanovljeno Afriško celinsko prostotrgovinsko obmocje (AfCFTA). V državah clanicah Evropske unije potekajo volitve v Evropski parlament. V Sloveniji poteka cetrti vrh pobude Tri morja. To je bilo le zaokroženo v prvi polovici leta, sledili so osebni in družinski zapiski in nato dogodki v drugi polovici. Med drugim, Svetovna zdravstvena organizacija razglasi javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti zaradi zaostrovanja epidemije ebole v Srednji Afriki. V sklopu od marca trajajocih protestov v Hong Kongu pride do prve splošne stavke na tem ozemlju po letu 1967. V veljavo stopi Singapurska konvencija o mediaciji, ki doloca, da morajo sodišca držav podpisnic uveljavljati dogovore trgovinskih mediacij. Brazilski Inštitut za vesoljske raziskave objavi podatke o rekordni stopnji požiganja amazonskega deževnega gozda. Slovenija, Belgija, Francija in Nizozemska gostijo 31. evropsko prvenstvo v odbojki. Seveda, kot obicajno, smo navijali za SLO. Tega trenutka se tudi Ivan spomni in pokaže Francetu sliko ob visoki udeležbi navijacev. »To je bilo doživetje in pol«, doda z izrazitim veseljem. France nadaljuje: Udeleženci množicnih podnebnih protestov v 150 državah po vsem svetu zahtevajo ukrepanje vlad glede globalnih podnebnih sprememb. Turško vojno letalstvo z napadi na obmejna naselja v Siriji zacne kampanjo proti tamkajšnjim kurdskim milicam. Špansko vrhovno sodišce obsodi organizatorje referenduma o neodvisnosti Katalonije leta 2017 na dolgoletne zaporne kazni, kar sproži množicne proteste po Kataloniji. Regionalni internetni register RIPE NCC, ki pokriva Evropo, Zahodno Azijo in države nekdanje Sovjetske zveze, podeli zadnji prosti IP-naslov po standardu IPv4. Svetovna protidopinška agencija izrece Rusiji štiriletno prepoved udeležbe na velikih športnih tekmovanjih zaradi sistemske podpore dopingu. Predstavniški dom ameriškega Kongresa vloži ustavno obtožbo proti predsedniku Donaldu Trumpu in sproži postopek njegove odstavitve (impeachment). Združene države Amerike ustanovijo Vesoljske sile, vejo Oboroženih sil za vesoljsko bojevanje. Trcenja med Severno Ameriko in Kitajsko grozijo svetovnemu ekonomskemu sistemu. Veliki ekonomski udarec za vecino južnoameriških držav. V teh dneh nastopi nova argentinska vlada. Na pot v vesolje … Opravita še zadnje preizkuse in pripravita vse potrebno za želeno vrnitev iz vesoljskega cara na Zemljo. Kar sledi, je povzetek pisma, ki sta ga, tako Ivan kakor France, poslala svojcem. Z velikim veseljem, ker sva pac uspela vse popraviti, sva se v temni vesoljski noci napotila proti Zemlji. Cim sva se bližala, sva opažala vidno razliko, vse bolj svetlo, tako da sva veckrat preverila, ce sva na pravi poti, ce nisva morda zgrešila smeri. Kar zacudila sva se, ko sva razlocno videla vse: rjavkasto zelene celine in modro svetle vode, veselila sva se snidenja s svojimi sodelavci, objema z našimi najdražjimi, s sorodniki. Kot vedno pa naju caka tisti množicni sprejem, ki smo ga deležni ob uspešni vrnitvi … kot heroji. To pismo bova oddala ob prvi priložnosti. To bo veselje! Heroji, ha ha ha … Molila sva, da bi pristala kar se da blizu obale. Še en dan pa bova na trdih tleh (tako sva si mislila). Ivan želi zvedeti o poteku olimpijskih iger, dirke formule 1 in kako letos poteka košarkarska liga NBA. Jaz pa želim vedeti kako je bilo s koncerti in operno sezono. Napocil je cas! Gledava skozi majhno odprtino in zdi se nama kakor, da je vse naokoli v visoko kakovostni definiciji kakor v 4D/HD film … ogromno neprepoznanih vidnih morskih živali, morje, vsa zemlja v sanjavih barvah … a nikjer ne opaziva žive duše. Koncno sledi rahli dotik z vodo in takrat se pogledava in si receva: Sva že na varnem! Sicer dvomiva, da sva se res vrnila v pravi dom. Sama, brez pomoci in protokola, zapustiva kapsulo, si pripraviva zracni coln in se napotiva do obale … Vse je mirno, vse je tiho, midva sva še v teh cudnih oblacilih, obstaja torej vec možnosti, ker pac nimava telefonov, ne tablice, ne racunalnika, edino kompas in staro uro: prva, da sva se res zmotila in sva sama v dolocenem raju (kar ne bo držalo, ker vse kaže, da sva na Zemlji). Morda je Donald Trump povabil ves svet na kako proslavo ali rojstni dan, vendar tudi težko. Ker ne vidiva niti enega prevoza, skušava nadaljevati pot z zelo pocasno hojo. Obleka je sama po sebi težka in stopava, kot so doma rekli »da hodiš kot po jajcih«. Še vedno premišljujeva kaj bi se lahko bilo zgodilo za tako cuden pojav: gledava okoli sebe in ni videti neurja ali kake druge katastrofe, saj je krasno sinje nebo. Ali morda pripravljajo kako presenecenje za naju? To da, presenecenje! In res, že vidiva prve osebe v hitrih avtomobilih, a so cudno obleceni. Na prvi pogled (ceprav še nisva bila na Marsu) so kot marsovci v filmih, a ne prevec prijazni. Malo cudno naju pogledajo in nadaljujejo brez besed. Cudno, vse je cudno … ali še vedno sanjava ali sva kaj slabega popila ali pojedla? Saj v tem slucaju je vse isto, bil je zadnji zavojcek tekocin, na katerem je tocno pisalo ZA POVRATEK. Sedeva za pocitek. Noge so težke in telo ne zmore vec. Sva na plocniku, ob cesti in koncno, po nekaj trenutkih, se zacne protokol. Kot vedno, so prvi policisti. A danes je eden, edini. Ko stopi iz avta se mu nasmehneva Sam si oprha po telesu nekaj tekocine in še to … Ne vem, Ivan, a jaz sem imel obcutek, kakor da sem zaspal v casu in se sedaj igramo kavbojce in indijancke ali, da je še vedno pust ceprav je že julij. Veste kaj? Masko ima - ha ha ha. Ker se on ni približal, vstanem in mu grem naproti, da bi ga stisnil v objem kot obicajno, a prestrašeno vzame orožje in zaklice CO - CO - VID 19.. STOP! DRŽITA SE PRA - PRA - VIL PRO PROO-TO-KO-LA PROSIM ALI BOM PRISILJEN, DA REAGIRAM! (Torej jaz res ne vem, ce se igra ali govori resno, oziroma prestrašeno. Mislim si, ubogi, cisto nor je, saj protokol je to cesar sploh ni bilo ob najinem prihodu. Za vsak slucaj ostanem na mestu in tudi Ivanu namignem). Kar sledi je pa res iz filmov. Sledijo vprašanja, na katere nisva imela odgovorov: KOLIKO LJUDI STA DANES SRECALA? KOLIKO TESTIRALA? V KATEREM OBMOCJU? KOLIKO UR STA ŽE NA ULICAH? IZ KATEREGA ZDRAVSTVENEGA CENTRA SO VAS POSLALI? KAM STA NAMENJENA? KDAJ STA BILA ZADNJIC PRI TESTIRANJU? PA TOPLOTO TELESA, OZIROMA, CE IMAVA VROCINO ALI KAKE SIMPTOME? OSEBNE IZKAZNICE? POOBLASTILA ZA SPREHOD PO ULICAH? OD KOD PRIHAJAVA? … Popolnoma nespametno in nesmiselno … Vedel sem, da moram pac to zadevo zakljuciti, ker sem se že navelical in, ker se ta gospod vede skoraj nespoštljivo do naju. Zato sem odgovoril na edino pametno vprašanje za katerega sem imel pristen odgovor in sem mu lepo povedal: »Prihajava iz vesolja, bila sva zelo blizu Lune. Na kar odgovori: KONEC KOMEDIJE! NORCA, VAJU DVA RES LUNA NOSI! SEDAJ IMATA VELIK PROBLEM, KER STA KRŠILA VSA PRAVILA IN CELO KARANTENO – AKT TERORIZMA Z VELIKO ZACETNICO! Koncno nekoga poklice in res pride prevoz. Tokrat naju poprhajo z neko tekocino, kar brez besed, ne da bi nama pomagali z najinimi težkimi oblacili in celado. Brez vsakega pozdrava, brez toplih besed, zahvale ali priznanja. Prosim naj me zapeljejo vsaj do doma. Na to dobim samo še strog ukaz: NIC! A STA NORMALNA? NUJNA, STROGA KARANTENA! In nama ukažejo, da se, kot dve živali, spraviva v zaprto kabino. Res niso bili prijazni do naju in ne vem zakaj, ampak imam obcutek, kakor da sva ga gori, v vesolju, nekaj fino polomila. Ti Ivan, sem ti rekel, da bi morala vse še enkrat preveriti … zdaj pa imava TA najin SVET! ALEJANDRA V nedeljo, 12. aprila 2020, na programu TV Slovenija 1, je bil na sporedu dokumentarec Alejandra (2018). Lahko si ga ogledate na portalu MMC RTVSLO Lani, ko se je film predvajal v Buenos Airesu, je istocasno izšel potopis »El diario de Eslovenia« , letos pa bo izšel ponatis romana »Vete de mi«. K U G A Kajetan Kovic Kuga je v tej deželi mazacev in ranocelnikov, ki hlinijo zdravje, a cepijo kugo v kri in meso, v možgane in vest, ki cepijo kugo v veselje in zdravje, ki dajejo kugi obrtni list. Cvetje crni, živali crnijo in crna od kuge je bela Euridika, a Orfej ne klice vec mrtvih pred vrati podzemlja, Orfej kleci na skali in klice besedo, moli za bolecino in pravico do muke, bori se zoper sladko nirvano kuge za cisto smrt. Moral bi priti kdo v to deželo kuge, ki bi locil zdravo meso od bolnega, ki bi pognal iz templja mazace in ranocelnike, ki bi nam vrnil zdravje in vero v zdravje, ki bi nas vrgel v sveto reko, da se operemo, ki bi nas vrgel v ogenj, da se v njem ocistimo in da vstanemo iz pepela v novo zavezo. NAJBOLJŠI REŽISER Drugi filmski festival, imenovan God Country Family (Bog, dežela, družina) je bil v katergoriji za najboljšega režiserja kratkih filmov nagrajen David Sipoš za film »Srce se ne boji«, o blaženem Alojziju Grozdetu. Festival je potekal od 6. do 8. decembra 2019, v zvezni državi Wisconsin, ZDA. Kršcanski filmski festival God Country Family je namenjen slavljenju in prikazovanju filmov o veri, družinskih filmov in filmov, ki odslikavajo tradicionalne vrednote. To je že tretja ameriška nagrada za režiserja Davida Sipoša. Dve je prejel za film Goreci škof o škofu Vovku, jeseni 2017 (Christian Family Film Festival v Ellingtonu, kjer je prejel prvo nagrado v kategoriji dokumentarnih filmov), januarja 2018 (žirija in publika so ga izbrali za najboljši film. Posebno omembo so dobile tudi animacije, naredila sta jih Vid Planinc in Rok Malovrh.) V tem casu se predvaja novejše delo Studia Siposh, film: »Tihi veceri« predstavlja življenje in delo praprastrica režiserja Davida Sipoša, Franca Ksaverja Meška. JUBILEJNO MEDDOBJE 2019 Lansko leto je bilo posebej pomembno za Slovensko kulturno akcijo. Preteklo je 65 let, odkar so jo v Buenos Airesu ustanovili begunski velikani slovenske kulture. Želeli smo posebej obeležiti ta dogodek. Izredna izdaja revije Meddobje, ki je bila prva naloga in eden najbolj predstavniških podvigov te skupine, je bila lepa priložnost za tiskan spomenik njihovemu delu po tolikih letih. Izid je bil lep, v skladu z našimi sposobnostmi, še živimi in dejavnimi po tolikih letih tujine. Revija je deljena na redni del in spominsko gradivo. Poglejmo najprej prvega. V zaglavju poezija najprej nastopi Vladimir Kos (Japonska) z Uvertura, ki se nadaljuje. Lev Detela (Avstrija) objavlja Italijanske razglednice. Gregor Papež (Argentina) sodeluje s tremi stvaritvami: Selitev / Tistemu / Spomini. Damijan Ahlin se predstavi z drugim delom svoje pesnitve Slovesni requiem. Lojze Lavric (Peru) poje Na tujih tleh. Angela Cukjati (Italija) pa je tudi prispevala tri poezije: Vec kot smrt / Samomor duše / Izgnanstvo. Proza je tudi to pot prisotna. Dva avtorja se nam predstavita. Lev Detela (Avstrija) objavlja svoj spis Dogodki in prividi. Aleš Gošar (Argentina) pa je sodeloval s svojo crtico Utopija (Pogorljivec) in vsakemu svoje. Zaglavje Eseji in razprave ima kar tri prispevke. Jure Rode (Argentina) opiše Rožmanova povojna leta. Dejan Valentincic (Slovenija) objavi svojo študijo Pri rojakih v Entre Riosu. Lev Detela (Avstrija) pa razglablja O esenci literature v evropski mreži vecsmernosti in razlicnosti. Intervju ima odlicnega gosta. Dr. Marko Kremžar v odgovorih oriše svoje življenje in delo, pa tudi polpreteklo slovensko zgodovino in delovanje slovenske politicne emigracije. Vprašanja mu je stavila Veronika Kremžar Rožanec. Gledališce prinaša besedilo muzikala Kerigma, izpod peresa Martina Sušnika (Argentina). Izredna stvaritev, ki je bila že predstavljena v naši skupnosti. Svoja Razmišljanja objavljata dva avtorja. Edi Gobec (ZDA) gleda Z rodoljubjem v lepšo slovensko prihodnost. Marko Fink (Slovenija) pa nam pove Kaj mi pomeni Slovenki dan kulture. Božidar Bajuk (Argentina) v spisu Kljuka obuja spomine in razglablja o svojem delu in njegovih okolišcinah v zaglavju Arhitektura. Objavljamo tudi clanke, ki so lahko važni Za zgodovino. Tak je primer spisa Umik ali nadaljevanje boja. Avtor prispevka, ki je cakal v urednikovem arhivu, je že pokojni Janez Grum (ZDA). Izpod peresa istega avtorja je Pismo Janez - tudi v Severni Ameriki, ki s humorjem opisuje gledanje na izseljenstvo in njegove okolišcine v razlicnih svetovih. V zaglavju Obrazi in obzorja, nam Edi Gobec (ZDA) predstavi uspešnega rojaka. Paul Lukez je ugleden slovensko-nemški vzgojitelj in arhitekt. Vladimir Jurij Voršic (Argentina) nam predstavi svoje Življenje v Argentini od prihoda 1949 do 2008. S tem so zakljuceni njegovi Spomini, objavljeni v zadnjih letnikih naše revije. Zapisi ob robu je naslov clanku, katerega avtor je Vinko Rode. Njegov Dnevnik vsebuje dogodke, predvsem pa razmišljanja ob njih. Zaglavje Odšli so je posveceno našim pokojnim clanom in kulturnikom. Spoštljivo in cutece smo se poslovili od njih. Zapustili so nas Marijan Eiletz, Lojze Rezelj in Milena Jerebic Ahcin. Tudi to pot je v reviji prisotna Umetniška priloga. Helena Klemenc (Argentina) nam predstavi dve svoji stvaritvi. Drugi del revije pa je posvecen jubileju. Obeležena je 65. OBLETNICA Slovenske kulturne akcije in tudi revije MEDDOBJE. Ves gradivo ima prizvok praznovanja. V zaglavju Pogled naprej nam predsednik SKA, Damijan Ahlin (Argentina) utemelji, zakaj je preprican, da Sile še niso izcrpane. Razveselijo nas Pozdravi in mnenja, ki se pridružijo našemu jubileju. Izrekli so nam jih Alain Brian Bergant (Argentina), Zorko Simcic (Slovenija), Jure Rode (Argentina), Vladimir Kos (Japonska), Erika Jazbar (Primorska), Nužej Tolmajer (Koroška), Edi Gobec (ZDA), Andrej Fink (Slovenija), Bernarda Fink in Valentin Inzko (Avstrija), Helena Janežic (Slovenija) ter Andrejka Dolinar (Argentina). Tudi Spomini imajo prostor v jubilejni številki. Vinko Rode (Argentina) opiše kako je Dolga, dolga pot. Gregor Papež (Argentina) pa nam predstavi svoje Sobote. Gregor Papež (Argentina) je tudi avtor rubrike Risbe, kjer so objavljeni Obrazi SKA. Koncno v zaglavju Naše tiskovine nam Tone Mizerit (Argentina) predstavi Meddobje in njegovo zgodovino; ter Seznam knjižnih in revijskih izdaj SKA. Damijan Ahlin (Argentina) pa Knjižne izdaje ob roku SKA. Jubilejna številka Meddobja je izšla kot 200. izdaja SKA. Z 288. stranmi te bogate vsebine je bila tiskana v Talleres gráficos Vilko. Uredil jo je Tone Mizerit; uredništvo za Evropo Lev Detela. Urejanje umetniške priloge: Andrejka Dolinar. Lektorirala sta Metka Mizerit in Tone Mizerit. Zunanja oprema, oblikovanje in racunalniški prelom: Monika Urbanija. Ta izvod Meddobja je vreden poklon ob 65-letnici SKA in revije. Spoštovani, lep pozdrav! Pred dnevi sem prejel Meddobje 2019. Prisrcna zahvala zanj. Pocasi prebiram, uživam. Obcudovanja vredna vsebina - in kvalitetno oblikovanje. Že zdaj: cestitke vsem, še posebej urednikom. Velik dogodek in hkrati skoraj neverjetno nadaljevanje ''epopeje ...'' Ce Bog da, se kmalu oglasim. Do takrat pa Vam in vsem: vsega dobrega daj Bog! Vaš vdani (proti 99-im drseci ...) Zorko Simcic DINKO BERTONCELJ ODLIKOVAN Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, je 5. junija podpisal ukaz o podelitvi odlikovanja, Medalje za zasluge Republike Slovenija, g. Dominiku –Dinku – Bertonclju za osebni prispevek h krepitvi vezi med ljudmi dveh narodov in držav, kot argentiski rojak ter vrhunski športnik in pisatelj. Veleposlanik Alain Brian Bergant bo osebno izrocil odklikovanje g. Bertoncelju, ko bodo urejene razmere v Argentini. Vir: Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu ODŠEL JE JURE VOMBERGAR V torek, 4. februarja, je umrl arh. Jure Vombergar, umetnik, vzgojitelj, javni delavec. Bil je trden Slovenec, predan svojemu poslanstvu, mož na mestu, ki je globoko zaznamoval našo skupnost. Rodil se je 21. aprila 1940. Doba vojne in revolucije je prizadela tudi njegovo družino. Leta 1945 je njegov oce, dramatik in javni delavec, moral zapustiti dom in nastopiti pot begunstva. Družina se je ponovno sestala šele deset let kasneje v Buenos Airesu, kjer se je za Jureta zacelo novo življenje. Tu je zakljucil srednjo šolo, se vpisal na univerzo in diplomiral na fakulteti za arhitekturo. Poklicno je bil izredno aktiven. Posegal je na razna podrocja in nacrtoval stanovanja, bloke, proizvodne objekte, šole. Na podrocju bogoslužnih projektov je dejavno gradil cerkve in kapele. Tudi v skupnosti je pustil svojo poklicno sled. Povsod pa je bil prisoten njegov umetniški duh. Udeležil se je umetniške šole Slovenske kulturne akcije in deloval kot slikar, grafik in kipar. A vedno je bila prisotna njegova skrb za skupnost. Kot javni delavec med Slovenci v Argentini je bil šest let predsednik Društva Zedinjena Slovenija. Politicno je deloval v zgodovinski SLS; bil podnacelnik za Argentino in predsedoval odboru zaupnikov. Vrsto let je pouceval zgodovino na slovenskem srednješolskem tecaju ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu. Pisal je v raznih publikacijah, bil je urednik revije Duhovno življenje, predaval je v naših društvih in domovih. Neprecenljive so njegove raziskave in zapiski o razlicnih valovih slovenske emigracije v Argentini in njegova arhivska prizadevanja. Njegovo monumentalno delo je zbornik petdeset let delovanja Slovenskega dušnega pastirstva v Argentini. Pri SKA je vec let vodil likovni odsek. Poleg tega je ilustriral in opremil je vrsto knjig. Za ves svoj trud je leta 2005 prejel priznanje krovnega društva Zedinjena Slovenija. Odšel je in pogrešali ga bomo. Bog naj ga bogato poplaca za vse njegovo delo. SEGUNDAS JORNADAS LITERARIAS ARGENTINO – ESLOVENAS Meseca junija je Fundacija Slovenski Duh iz Paranaja organizirala štiri sobotna srecanja preko spleta, pod okriljem Veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini, Ljubljanske Univerze, Buenosaireške univerze, Vlade province Entre Rios ter obcine Cerrito, Hasenkamp in Paranase. Naslov je bil: »Segundas jornadas literarias Argentino-Eslovenas«. Po zakljucku srecanja, je José Pablo Bizaj v imenu inštitucije, izrazil sledece: »Zelo smo navdušeni nad razsežnostjo tega dogodka, ki se je izražal v številu registracij poslušalcev in gledalcev, ki so zvesto spremljali od prve do zadnje konference. Še bolj smo navdušeni, ker je bilo videti udeležence iz najrazlicnejših držav, ki so v živo spremljali vsa srecanja, brez kakršnihkoli omejitev, ne glede na geografske, gospodarske, ali starostne razlike. Zahvaljujoc temu cudovitemu orodju, ki nam ga ponuja tehnologija, se opravicujemo za tehnicne ali organizacijske napake, ki smo jih morda naredili. Verjamemo, da je bil to najpomembnejši špansko govoreci virtualni slovenski kulturni dogodek doslej, bodisi zaradi kakovosti predavateljev, kot tudi zaradi števila udeležencev.« Ce si želite ogledati srecanja, si jih lahko ogledate na sledecih povezavah: . DAMIAN AHLIN - 6/6 https://us02web.zoom.us/rec/share/opF2C73I1mVJZ5X96H_VWOkNRY7geaa82yBK86JYnRp0OunEfUDei1YHj3KLoZWo TJAŠA LORBEK - 13/6 https://us02web.zoom.us/rec/share/zMokCbPS0H9IYaPo8krua5MgQ521eaa81XJP_fNZyExdxNMyXy5A-K6l9U7BN2Xi MIRKO VASLE - 20/6 https://us02web.zoom.us/rec/share/_cFIFYnh-kBJEtLn83zCXr8BJ4LPeaa81HMf-aEFz0_L68qqSv7KLk-w1y1dLjyD CARLOS CESAR BIZAJ - 27/6 https://us02web.zoom.us/rec/share/xedWJrXRqW5ORaP12ELnS6F7NbnGX6a8hCFK_PAExB5NFjTLmYUTX0fYHC67dHQQ PRICEVANJE JOŽEFE KATARINE DEBELJAK ŽAKELJ V ciklu pricevanja, ki jih posreduje Študijski center za narodno spravo (skrajšano SCNR), so pripravili posnetek begunske zgodbe, ki je bila posneta na Študijskem centru za narodno spravo, junija 2015 in govori o življenju Jožejke Debeljak Žakelj. Jožejka Debeljak Žakelj, hcerka slovenskega literarnega kritika, prevajalca, urednika in pesnika dr. Tineta Debeljaka, govori o svojem življenju, o ocetu, o dolgih letih locenosti od njega, o begunstvu zaradi strahu pred komunizmom in o teti, slikarki Bari Remec. Danes Jožejka živi v provinci Tucumán. Pogovor s pricevalko je vodila Marta Keršic, posnela ga je Mirjam Dujo Jurjevcic, ki sta ga tudi pripravili za objavo. Vabljeni k ogledu in poslušanju zanimive zgodbe na spodnji povezavi! http://zakladnicaspominov-scnr.si/2018/12/13/jozefa-katarina-debeljak-zakelj-jozejka/ SLOVENSKI DOSEŽKI V AMERIKI Ceprav je Slovencev v ZDA komaj za desetino enega odstotka vsega ameriškega prebivalstva, smo dali Ameriki kar štiri zvezne senatorje (Lauscheta, Harkina, Voinovicha in Klobucharjevo), dva od teh, Harkin in Klobuchar, celo primarna kandidata za predsednika ZDA; štiri astronavte, ko premnogi veliko vecji narodi nimajo niti enega: dr. Ronalda Šego, dr. Jerryja Linengerja, Sunito Williams in Randi Bresnika, ki vsi krepko presegajo povprecje, saj se je dr. Šega visoko povzpel tudi v letalstvu in postal General Major ameriških letalskih sil; dvakratni doktor Linenger pa uživa sloves najbolj akademsko izobraženega ameriškega astronavta, ki je bil istocasno tudi ruski kozmonavt in je preživel ogenj na dosluženi ruski vesoljski postaji Mir. Sunita in Bresnik pa sta nazadnje poveljevala vsej mednarodni vesoljski posadki. Franklin Puhek je bil vrhunski strokovnjak na podrocju medcelinskih in vesoljskih raket in je ucil pilotiranja raketoplana prvega ameriškega astronavta Johna Glenna in še šest naslednjih Mercury astronavtov. Na stotisoce Americanov in Kanadcanov se je pred desetletji vsak dan vozilo na delo v mestnih avtobusih, ki jih je velikanka General Motors izdelovala pod vodstvom Slovenca Edwarda Stokla, medtem ko je bil avtomobil prihodnosti, izum in izdelek primorskega priseljenca Janka Bucika, ponos Amerike na Svetovnem velesejmu v New Yorku leta 1965. Za morski prevoz v New Yorku skrbijo ladje izdelane po nacrtih tržaškega Slovenca dr. Hilarija Roliha, da ne omenjamo njegovih transportnih ladij velikank, ki plovejo zlasti med Ameriko in Avstralijo. V letalstvu blestijo zgodnji pionir Maks Stupar iz Metlike, znan kot oce masovne letalske proizvodnje; Dr. August Raspet, ki je na vso letalsko industrijo v Ameriki vtisnil svoj pecat - oblikovanje letalstva; in Joseph Sutter, oce letala Boeing 747, ki je za vedno spremenilo potovanja na velike daljave, medtem ko je prikrojen model, ameriško predsedniško letalo Air Force One, verjetno najbolj prestižno letalo na svetu. In kot mi je pisal ta prijazni gentleman, znameniti Sutter, sin slovenskega oceta Suhadolca, na Japonskem vsak dan prevažajo tovor in trume potnikov na delo z njegovimi prikrojenimi modeli za krajše proge, brez katerih si ni mogoce predstavljati uspešnega japonskega gospodarstva. Dodajmo še, da je bil zaveden Slovenec Frank Kerže strokovnjak za nuklearne reaktorje, ki poganjajo ameriške nuklearne podmornice, vkljucno prvo nuklearno podmornico Nautilus. Med vec kot sto predstavljenimi izumitelji, blestita tudi Izumitelja leta dr. Dušan Prevoršek, eden dveh soizumiteljev Spectra plastike, ki je desetkrat mocnejša od jekla, a tako lahka, da plava po vodi - in edini dvakratni izumitelj leta dr. Gordon Vehar, ki je v glavnem ozdravil hemofilijo in izboljšal zdravljenje srca in raka. Frank Ziherl pa je med drugim zmanjšal bolezni polio, gobavost in številne epidemije, da ne govorimo o dr. Zvonku Fazarincu, ki ga je pocastila španska kraljica, mlademu mednarodnemu znanstvenemu zmagovalcu Andreju Zupanu pa je cestitala švedska kraljica, medtem ko je predsednik Nobelove ustanove g. Ramel nazadnje v posebnem pismu še enkrat poželel njemu in mladim Slovencem obilo novih uspehov. Kdo se ne spominja nasmejanega izumitelja prvih žepnih racunalnikov dr. Franceta Rodeta, dr. Leskovca ali uspehov bistrega avto mehanika Pavleta Koširja, ki že dolgo zelo uspešno vodi dve moderni tovarni PAKO, Inc., kjer je našlo dobre službe v prijaznem okolju vec sto slovenskih rojakov, on pa je skupaj z ženo Cilko eden najvecjih dobrotnikov slovenske skupnosti. In nikakor ne moremo prezreti dr. Donalda Jerine, ki je bil med milijonom znanstvenikov iz vsega sveta 33. najpogosteje citiran pisec znanstvenih razprav in so ga poznavalci stroke predlagali za Nobelovo nagrado v kemiji. In ženske? Izmed mnogih omenimo dr. Carol Kovac, podpredsednico IBM, ki je s superracunalniki modernizirala poslovanje medicine po vsem svetu in skromno tajnico Verno Grahek Mize, ki je znana kot First Lady of Lake Superior, saj je v neenaki borbi porazila in ustavila industrijske onesnaževalce tega najvecjega sladkovodnega ameriškega jezera in ga rešila za nas in za bodoce rodove; dr. Sašo Bajt, ki blesti v "semiconductor" industriji, Marjanco Celestina Krevh, ki je izumila porodniške postelje za ameriške bolnišnice in varne avtomobilske košarice za dojencke, da ne omenjamo številnih umetnic in filmskih igralk, vkljucno velike, a solidne zvezde Audrey Totter. hcerke slovenskega priseljenca in cerkvenega pevca iz vasice Gribelj v Beli Krajini.. Seveda velja omeniti tudi Slovenca po materi dr. Billerbecka, ki je razvil Gerber hrano za dojencke, ki jo obcasno uporablja na milijone mater po vsem svetu. Imamo tudi ameriško prvo damo Melanijo, ki se posveca predvsem otrokom ("be the best!") in vidi v materinstvu svoje veliko poslanstvo ter skrbi, da sin najstnik tekoce govori slovensko. In še bi lahko naštevali rojake v racunalništvu, slovite arhitekte, škofe, admirale kot Ronalda Zlatoperja, bivšega poveljnika najmocnejše mornarice na svetu, generale kot Franka Gorenca, poveljnika NATO in Evropskih in Afriških ameriških letalskih sil, dr. Bergleza, predsednika ameriške organizacije strojnih inženirjev; župane od Clevelanda, Indianapolisa in Portlanda do Rima. Z gradivom o slovenskih dosežkih smo že napolnili vrsto zajetnih knjig, glavni, že napisani opus o slovenskih darovih vsemu svetu od Švedske in Finske do Avstralije in Tasmanije pa še caka na tisk. Dr. Edi Gobec NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA JE KNJIŽNICA VSEH SLOVENCEV Med Sloveniko, ki jo hranimo v NUK, spadajo tudi pisne in na druge medije zabeležene sledi, ki jih ustvarjate Slovenci izven meja maticne domovine. S ponosom jih kot del bogate slovenske dedišcine shranimo za sedanje in bodoce rodove. Pripravljate v vašem slovenskem društvu glasilo? Ste morda avtor knjige ali objavljate prispevke? Imate na podstrešju letnike slovenskih revij in casopisov, ki izhajajo/so izhajali v tujini? V Novicniku NUK za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bo pri vas redno vsak mesec, bi vas radi povabili, da slovenske stvaritve zaupate Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer jih bomo skrbno shranili in omogocali njihovo uporabo. Veseli bomo vsakega vašega odziva! Pod Nukovo streho nastaja Digitalna knjižnica Slovenije - spletni portal za digitalizirano znanje in slovenske kulturne zaklade. Zbirke so prosto dostopne 24/7. Med brskanjem po portalu boste našli tudi periodiko in monografske publikacije, ki ste jih ustvarili Slovenci izven maticne domovine. Del te bogate zapušcine najdete v zbirki Slovenski izseljenski in zamejski tiski, ki jo stalno dopolnjujemo tudi z vašimi publikacijami. Med pomembne zaklade prav gotovo spada prvi in najstarejši slovenski casnik v ZDA, Amerikanski Slovenec. Na portalu MMC vsak teden pripravljamo rubriko, v kateri opozorimo na posebej zanimive zgodbe, ki jih najdete na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Z veseljem vam jih priporocamo v branje, saj verjamemo, da se pomembno dotikajo naše kulturne in znanstvene zgodovine. Naj vam služijo kot popotnica za vsa zanimiva raziskovanja po naših digitalnih zakladih. DISIDENT "Zahod je bolj podlegel množicni kulturi. Ali je nam potrebno sprejeti to množicno kulturo?" "Temu se ne moremo izogniti. Toda to kulturo je treba kriticno osvetliti. Pisatelji v Avstriji so velikokrat oporecniki. So indici, ki množicno kulturo postavljajo pod vprašaj. Vedno je treba najti možnost upora, da kljubujemo tudi najvišjim trendom. Množicna kultura ne bi smela postati usoda, ki bo popolnoma krojila bodocnost sveta. Ce bi nam že v šolskem sistemu uspelo vzgojiti malo kriticne individualne zavesti, bi to veliko pomenilo. S tem se lahko upremo stihijski množicni kulturi, ki nas poskuša poraziti. Individualna zavest nas lahko varuje pred željo po tem, ali bomo vozili takšen ali drugacen avto, ali bomo šli na pocitnice tako ali drugace. Tudi to sodi k množicni kulturi . Zakaj npr. na nacionalni TV ni vec alternativnih oddaj, vec literarnih nastopov, imamo pa množico serij in nadaljevank. Slovenski clovek se potem obnaša in govori kot te figure v serijah. Oblece se kot navidezni junak Amerike." Dušan Hedl, Pogovor z Levom Detelo, Maribor 1995 Iz prispevka "Moje življenje" Emigrant med dvema svetovoma (1960-1990) Osmega avgusta 1960 se dokoncno poslovim iz Slovenije. Dan je usodnostno teman. Na okenske šipe vlaka brez konca in kraja topota cemeren dež. V moji notranjosti je veliko tesnobe, vendar mi neka cudna vseprisotna sila neprestano prigovarja, naj vztrajam in kljubujem. Ker v Gradcu stari teti in stricu najin korak ni po volji, sva z Mileno prepušcena samima sebi. Po nekaj dnevnem potepanju po Dunaju se zateceva na policijo in zaprosiva avstrijske oblasti za zatocišce. Kar takoj naju pošljejo za mesec dni v preiskovalni policijski zapor na Rossauerlände v devetem dunajskem okraju, kjer sta pred nama leta 1936 že sedela marksisticni revolucionar Boris Kidric in znani koroški pisatelj Prežihov Voranc. V mojem primeru skušajo oblasti med drugim ugotoviti, ce se v Avstriji morda nisem znašel z dolocenimi vohunskimi nameni. Po enomesecnem cakanju v zaporu nama odobrijo politicni azil. Ker sva brez denarnih sredstev, se znajdeva v begunskem taborišcu Traiskirchen, ki še dandanes obstaja, prepolno beguncev iz arabskih in drugih držav, ki jih pretresajo vojne in nemiri. Že prvo noc mi ukradejo skoraj polovico bornih prihrankov, ki sem jih prinesel še iz Slovenije oziroma iz zapora na Dunaju. Nad vodo se z Mileno drživa s slabo placanimi priložnostnimi storitvami, zlasti z obiranjem pravkar dozorelega grozdja v bližnjih vinogradih. 24. oktobra 1960 se v toplem soncnem dnevu v Traiskirchnu porociva in že cez nekaj dni odpotujeva v nižjeavstrijsko mestece Retz tik ob meji s Ceškoslovaško. Tu sem v domu avstrijske Karitas za zapušceno mladino zaposlen kot vzgojitelj. Knjigo lahko narocite na sledeci povezavi: https://forms.gle/vAQuRvjKW7A1WM489 VINO LJUBEZNI IN SOLZE SMEHA Iz strani Urada za Slovence po svetu so nam posredovali novico o literarnem natecaju Slovenske izseljenjske matice, namenjen Slovenkam in Slovencem v zamejstvu in po svetu. Najdete jo tudi na spletni strani Združenja Slovenska izseljenjska matica in FB strani SIM. Natecaj je odprt do 15. novembra letos. Helena Janežic Ministrica za Slovence po Svetu OB 100-LETNICI POŽIGA NARODNEGA DOMA V TRSTU Radi bi vas opozorili na literarne vsebine radijskega programa Ars ob 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu, konkretneje na predvajanje zvocne knjige Crni obroc tržaškega avtorja Marija Cuka, ki nas je obiskal tudi v Buenos Airesu. Crni obroc, novi roman Marija Cuka (izšel je pri založbi Mladika v Trstu), je prvi roman o požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Roman je bilo moc slišati vsak vecer. Prvi del je bil na sporedu 3. julija, zadnji pa 13. julija, prav na obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. Režiser zvocne knjige je Alen Jelen. Besedilo Crnega obroca v zvocni knjigi interpretira Patrizia Jurincic Finžgar, tržaška igralka, ki je že med študijem sodelovala s Slovenskim stalnim gledališcem v Trstu, od leta 2016 pa je clanica ansambla SNG Nova Gorica. Istega leta je prejel tudi Borštnikovo nagrado za mlado igralko. Roman Crni obroc se zacne v kavarni na Dunaju, kjer se srecata poslovneža iz Trsta in z Dunaja. Dogovorita se, da bo prišel Otto von Helmut v Trst. Urediti bo potrebno papirje, vendar bo koristno združil s prijetnim in bo sabo vzel ljubico Floro Schwarzkopf, da preživita v obmorskem mestu nekaj skupnih sprošcujocih dni. Nastanita se v hotelu Balkan v Narodnem domu. Vendar gosta z Dunaja kmalu zacutita narašcajoco sovražnost do vseh neitalijanov, ne le Slovencev in Slovanov, najbolj ocitne tarce fašisticnega nasilja, ki se razplamti, dobesedno in metaforicno, 13. julija 1920. Otto in Flora se vrneta na Dunaj globoko pretresena in spremenjena. Celotni spored literarnega dogajanja na programu Ars ob 100. obletnici požiga Narodnega doma se nahaja na https://ars.rtvslo.si/2020/07/marij-cuk-crni-obroc-nova-zvocna-knjiga-o-pozigu-narodnega-doma-v-trstu/. BBC-JEV FILM O BORISU PAHORJU V gledališcu Miela, v Trstu, so 23. januarja letos prikazali dokumentarni film o pisatelju Borisu Pahorju v produkciji britanske hiše BBC. Film z naslovom Mož, ki je videl prevec je pritegnil veliko zanimanja. Dokumentarec, ki je v izvirniku naslovljen The man who saw too much, je svojo televizijsko premiero sicer doživel novembra. Za film je bilo v Trstu zanimanje obcinstva tako veliko, da so pri festivalu v zadnjem trenutku napovedali še ponovitveno projekcijo. "Seveda, vse preseneca dejstvo, da so ga posneli Angleži," je za Dnevnik Televizije Slovenija povedala novinarka Nataša Mihelic. Kreativni direktor britanske hiše BBC Alan Yentob je s snemalno ekipo film snemal lani poleti. "Pahorja, ki šteje castitljivih 106 let, opisuje kot najstarejšega znanega preživelega zapornika v nacisticnih taborišcih," je še povedala. Yentob je za TVS povedal, da se je za snemanje filma odlocil po tem, ko je odkril knjigo Nekropola. "Gre za knjigo, ki je, vsaj v angleškem jeziku, ne pozna veliko ljudi. Mislim, da je mojstrovina. Lahko bi jo primerjali z delom Prima Levija Ali je to clovek. Zato sem se želel bolj posvetiti temu projektu," je dejal. Dokumentarni film, ki ga je v Veliki Britaniji napovedal tudi eden najbolj branih casopisov Sunday Times, pripoveduje tudi o tem, da so po prvi svetovni vojni v Trstu zaprli slovenske šole in prepovedali slovenšcino v javnosti. Letošnji Trieste Film Festival – Alpe Adria Cinema je sicer odprl slovenski film Zgodbe iz kostanjevih gozdov Gregorja Božica. Drugi film otvoritvenega vecera pa je bil celovecerec Terencea Malicka Skrito življenje. Filma so na festivalu izbrali tudi zato, ker sta bila oba vsaj deloma posneta v Furlaniji. HUGO WOLF Ministrstvo za kulturo je leto 2020 razglasilo za jubilejno leto Huga Wolfa. Skladatelj Hugo Wolf, rojen leta 1860 v Slovenj Gradcu, je študiral na dunajskem konservatoriju za glasbo. Posvecal se je predvsem samospevom, ob tem pa je leta 1895 napisal še opero Der Corregidor in vrsto drugih del. Ob 160. obletnici skladateljevega rojstva bo v Slovenj Gradcu in tudi drugod po Sloveniji ter tujini potekala vrsta prireditev. LITERARNA NAGRADA VSTAJENJE 2019 19. septembra 1963 so se zbrali v Trstu na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, predstavniki zamejskih demokraticnih in katoliških organizacij, revij, casopisov, Mohorjeve družbe iz Gorice in Celovca in na pobudo duhovnika in pesnika dr. Stanka Janežica ustanovili Literarno nagrado “Vstajenje”. Namenjena je zamejskim in zdomskim pesnikom, pisateljem in znanstvenikom, ker ustvarjajo v težjih razmerah kakor v maticni domovini, imajo manjši odziv in navadno tudi ne dosežejo nobenega drugega javnega priznanja. Nagrado dobi delo, ki je na umetniški višini, temelji na vrednotah zahodnoevropske kulture in kršcanstva, znanstveno delo pa na trdnih znanstvenih osnovah, izšlo pa je v letu pred podelitvijo nagrade. Letošnjo nagrado vstajenje prejme Tone Mizerit za življenjsko delo. Tako je namrec odlocila komisija literarne nagrade, ki jo sestavljajo Robert Petaros, Neva Zaghet, Magda Jevnikar, Jadranka Cergol, Adrijan Pahor, Erika Jazbar in urednik Marij Maver. Nagrado prejme za svoje kulturno delovanje med slovensko skupnostjo v Argentini. Od leta 2005 je glavni urednik Meddobja, osrednje kulturno-literarne revije v izseljeništvu, ki jo od leta 1954 izdaja Slovenska kulturna akcija. Uredil je lanskoletno številko zbornika, ki je jubilejna, izšla je namrec kot dvestota publikacija omenjene Slovenske kulturne akcije, obeležuje pa tudi njeno 65-letnico. Tone Mizerit je vse svoje življenje posvetil slovenski skupnosti v Argentini. Nagrada Vstajenje se tako po nekajletnem premoru vraca v zdomstvo in opozarja na sredine, ki svoje delovanje gradijo na treh temeljnih vrednotah slovenstva, kršcanstva in demokracije, sporocajo pobudniki. Tone Mizerit se je rodil v Št. Rupertu na Dolenjskem leta 1944, oceta Martina je spoznal komaj deset let kasneje, ko se je mama z otroki iz Slovenije preselila k možu v Buenos Aires. V novi domovini je študiral casnikarstvo, bil dolgo let casnikar v argentinskih medijih ter eden pomembnejših akterjev kulturnih sredin Slovencev v Buenos Airesu. Do zdaj so dobili nagrado “Vstajenje” za leto: 1963 Vinko Belicic za zbirko crtic Nova pesem 1964 Ruda Jurcec za knjigo spominov Luci in sence, I. del 1965 France Dolinar za eseja o Slomšku in Grivcu v Meddobju 1963-65 1966 Karel Mauser za roman Ljudje pod bicem, III. del 1967 Vinko Brumen za knjigo esejev Iskanja 1968 Alojz Rebula za roman V sibilinem vetru 1969 Lev Detela za 7 knjig pesmi in proze 1970 Boris Pahor za potopisni roman Skarabej v srcu 1971 Vladimir Kos za pesmi Ljubezen in smrt. In še nekaj 1972 Milka Hartman za pesmi Lipov cvet 1973 Valentin Polanšek za crtice Velike sanje malega cloveka 1974 Ubald Vrabec za Ljudske nabožne in Maša št. 5 1975 Andrej Kobal za spomine Svetovni popotnik pripoveduje 1976 Štefan Tonkli za zbirko Na križpotju cest stojim in za življenjsko delo 1977 Irena Žerjal za zbirko Pobegla zvezda 1978 Zora Pišcanc za roman Pastirica Urška 1979 Franc Jeza za fantasticne crtice Nevidna meja 1980 Pavle Merku’ za Plemiška pisma 1981 Bruna Pertot za crtice Dokler marelice zorijo 1982 Zora Tavcar za spomine Veter v laseh 1983 Ljubka Šorli za zbirko Veseli ringaraja in za življenjsko delo 1984 Saša Martelanc za knjigo crtic Melodija 1985 France Papež za zbirko Dva svetova 1986 Tomaž Simcic za znanstveno knjigo Jakob Ukmar 1987 Franc Sodja za Pisma mrtvemu bratu 1988 Janko Messner za Živela Nemcija. Dnevnik 1938-1941 1989 Zorko Simcic za knjigo Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide 1990 Dušan Jelincic za Zvezdnate noci, opis slov. odprave “Karakorum 86” 1991 Vinko Ošlak: Saj ni bilo nikoli drugace 1992 Igor Škamperle za roman Sneg na zlati veji 1993 Tone Brulc: Vardevanje angelcka 1994 Rafko Dolhar: Od Trente do Zajzere 1995 Jože Velikonja in Rado Lencek za knjigo Who’s Who 1996 Stanko Janežic za pesmi Vecerno žarenje 1997 Marko Sosic za roman Balerina, Balerina 1998 Živa Gruden in Milan Grego za knjigo Beneška Slovenija. Fotomonografija / Slavia veneta. Fotomonografia 1999 Milena Šoukal za pesmi Ptice na poletu 2000 Dorica Makuc za zgodovinsko knjigo Sardinci in za življenjsko delo 2001 Miroslav Košuta za pesniško zbirko Pomol v severno morje in za celotni pesniški opus 2002 Jože Blajs za roman Na konici jezika 2003 Evelina Umek za zbirko novel Mandrija in druge zgodbe 2004 Boris Pangerc za pesniško zbirko Odžejališce 2005 Lida Turk za monografsko delo Zora (o antifašistki Zori Perello) 2006 Aleksij Pregarc za dvojezicno pesniško zbirko Žlahtnost-Preziositŕ in za življenjsko delo 2007 Bojan Pavletic za pricevanjsko prozno delo Devet velikih jokov 2008 Marko Kremžar za pricevanjsko delo Casi tesnobe in upanja ter za življenjsko delo 2009 Lojzka Bratuž za antologijo slovenskih goriških avtorjev Goriška knjiga in za življenjsko delo 2010 Alenka Rebula za knjigo Sto obrazov notranje moci 2011 Marjan Pertot za knjigo Lepa Vida ob Srebrni reki in za življenjsko delo 2012 Ivan Tavcar za pesniško zbirko Odselitev 2013 Viljem Cerno za pesniško zbirko Ko pouno noci je sarcé – Ko polno je noci srce 2014 Jurij Paljk za knjigo zapisov Kaj sploh pocnem tukaj? 2015 Marija Pirjevec za Rebulov zbornik 2 ob avtorjevi devetdesetlenici in za življenjsko delo 2016 Marija Kostnapfel za zbirko Pesmi 2017 Lucka Susic Peterlin za mladinsko delo Mali gledališki vrtiljak in za življenjsko delo 2018 Marij Cuk za roman Prah 2019 Tone Mizerit za življenjsko delo Iskreno cestitamo našemu dolgoletnemu sodelavcu in uredniku Meddobja. Hvaležni smo mu za vse delo, ki ga nesebicno opravlja. KONCERT SAMOSPEVOV 5. oktobra letos bo v Viteški dvorani v ljubljanskih Križankah koncert samospevov. Nastopila bosta Lucas Somoza Osterc in Žarko Ignjatovic. Predstavila bosta šopek del skladatelja Franca Schuberta. Vstop bo prost. Baritonist Lucas Somoza Osterc se je rodil leta 1984 v Buenos Airesu. Vokalno tehniko se je ucil pri Victorju Srugu in leta 2010 koncal študij opernega in koncertnega petja na Visoki šoli za umetnost gledališca Colón v Buenos Airesu. Med leti 2007 in 2010 je bil štipendist ustanove Música de Cámara, kjer se je izpopolnjeval v interpretaciji oratorijev in nemških ter francoskih samospevov pri Guillermu Opitzu. Kasneje se je izpopolnjeval pri T. Berganzi, B. Zakotnik, R. Giménezu, M. Finku in M. Cidu. Leta 2008 je debitiral v vlogi Mercutia (Gounod, Romeo in Julija) za Juventus Lyrica v gledališcu Avenida (Buenos Aires). V naslednjih letih je pel skupaj s tem ansamblom in z Buenos Aires Lírica ter sodeloval pri vec opernih postavitvah: Fidelio, Madama Butterfly, The fairy queen, Belisario in Iskalci biserov. V SNG Opera in balet Ljubljana je poustvaril lik Moralesa v Carmen, Ludovica v Lepotica in zver, Antonia v Figarovi svatbi, Barona Douphola v La Traviata, v tej sezoni pa nastopa kot Lionel v operi Devica Orleanska P. I. Cajkovskega. V vlogi Krjavlja je nastopil v krstni izvedbi opere Deseti brat Aleša Makovca. Na Dubrovniških poletnih igrah se je predstavil z vlogo Guglielma (Mozart, Cosě fan tutte), v Bad Wildbadu pa je nastopil v Rossinijevi operi Il viaggio a Reims, in v sklopu te operne produkcije sodeloval pri snemanju integralne verzije opere za založbo Naxos. Lucas Somoza Osterc je bil finalist prvega mednarodnega Mozartovega tekmovanja v Granadi (Španija). Kot solist je pel v Carmina Burana z ansamblom Cave Romane in v Faurejevem Requiemu s Simfonicnim orkestrom RTV Slovenija. Za založbo Chandos je z orkestrom BBC Philharmonic in dirigentom Juanom Menejem posnel suito Estancia argentinskega skladatelja Alberta Ginastere. Leta 2015 je sodeloval tudi z Državnim orkestrom BBC iz Wales. Kitarist Žarko Ignjatovic je diplomiral pri Darku Petrinjaku na glasbeni akademiji v Zagrebu (1983), hkrati pa je študij kitare zakljucil še pri Margi Bäuml-Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu (1987). NAJBOLJŠI ROMAN DESETLETJA Drago Jancar je avtor najboljšega romana minulega desetletja, Pred podelitvijo kresnika za najboljši roman v minulem letu je casopisna hiša Delo razglasila tudi najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019. Žirija je izbrala roman To noc sem jo videl, ki ga je napisal Drago Jancar, sicer štirikratni kresnikov nagrajenec. Kresnika za najboljši roman desetletja je prejel leta 2011. Žirija je takrat v utemeljitvi zapisala, da Jancarjev roman »prinaša eno od najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj«. Zgodba opisuje nekaj let življenja in skrivnostno izginotje Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske mešcanske družbe, ki jo je potegnil vase vrtinec nemirne zgodovine. Drago Jancar sodi med najuglednejše in najbolj prevajane sodobne slovenske avtorje. S kresnikom so bili nagrajeni še njegovi romani Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) ter In ljubezen tudi (2018). KARANTENA IN PESEM MARKO FINK V »DRUŽINI« Pred tridesetimi leti je tvegal: pustil je uspešno kariero profesorja agronomije na buenosaireški fakulteti in se podal na glasbeno pot. Sprejel je ponudbo salzburškega deželnega gledališca, da v Mozartovem letu odpoje tri glavne operne vloge. Do takrat ni imel operne izkušnje, tudi uradnega spricevala kakšne pevske ustanove ne. Imel pa je cudovit glas in bil tako rekoc že 40 let povezan z glasbo v družini in slovenski skupnosti v Argentini. Vodstvo Mozartovega gledališca je bilo navdušeno, glas o basbaritonistu slovenskih korenin je obšel Evropo in svet. Zanj so se zaceli zanimati vrhunski dirigenti in ravnatelji opernih hiš. V tridesetih letih je tako poustvaril najvecje koncertne in operne vloge, v šestih jezikih, ki jih govori, pa posnel vec kot 60 plošc. »Marko Fink je clovek zahodne civilizacije in kulture. Evropska kultura, evropski svet, vse to je v njegovem glasu. Je tudi ambasador slovenske kulture v svetu, ob svojem svetovljanstvu ostaja zvest slovenstvu,« ga opiše skladatelj in akademik Lojze Lebic. (Celoten intervju, v katerem je Marko Fink govoril o glasbi in Slovencih v izseljenstvu, o Kocevskem Rogu in spravnem procesu, o pogledu na kulturo in moc glasbe v sodobnem svetu ... si lahko preberete na sledeci povezavi: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/z-glasom-se-oglasa-dusa-cloveka?OpenDocument DOBER IN NEZLOMLJIV Ob Danijelu Halasu imajo Prekmurci od leta 2015 še enega Božjega služabnika, ki je v postopku za beatifikacijo: Alojzija Kozarja. Župnik oz. duhovni pomocnik v Odrancih je bil 54 let (od leta 1945 do 1999), župnijo je globoko zaznamoval z gradnjo mogocne cerkve. Poznan pa je tudi širšemu slovenskemu prostoru, v Cerkvi na Slovenskem je opravljal razlicne službe, bil pa je tudi pisatelj, »ki je z lepo besedo oznanjal in ljudi usmerjal k viru vsega lepega in dobrega, k Bogu.« Jeseni bo minilo 110 let od Kozarjevega rojstva in Prekmurci so v pripravi na jubilej pripravljajo z vec dogodki: lani novembra so uprizorili muzikal z naslovom Dober in nezlomljiv, izšla je tudi knjiga z enakim naslovom o Kozarjevem življenju in delu, letos aprila so postavili novo spletno stran www.lojzekozar.si, kjer predstavljajo Kozarjevo življenje, literaturo in seznanjajo z aktualnostmi glede postopka beatifikacije. Prav na novi spletni strani je bila 29. aprila, na 21. obletnico Kozarjeve smrti, premiera kratkega filma o življenjskih prelomnicah odranskega župnika, naslovili so ga Domov. Producent in režiser filma je David Sipoš, scenarist pa Matjaž Feguš. »Božji služabnik, ki je tudi moj stric, ima toliko lepega za povedati sodobnemu cloveku! Škoda bi bilo, ce bi njegovo sporocilo ostalo skrito. Želimo ga približati Prekmurcem in vsem Slovencem in film je tisti medij, ki sodobnega cloveka najbolj nagovori,« razmišlja »narocnik« filma, sedanji odranski župnik Lojze Kozar ml. »Lahko je nekdo še tako velik svetnik, ampak ce ga ljudje ne poznajo, se mu ne priporocajo, jim nic ne pomaga. Film bo tako tudi vabilo k molitvi, svojevrsten pripomocek na poti do oltarja.« Da je zgodba Lojzeta Kozarja zanimiva za celovecerni film pa pravi režiser Sipoš, ki je o filmu prvic razmišljal že pred štirimi leti, »Film je za župnijo precejšen zalogaj, a upamo, da je ta kratki 8 minutni film le zametek, podlaga za nekaj daljšega.« Sipoš doda, da je bilo iz Kozarjevega plodovitega življenja – bil je tudi kulturnik, glasbenik, pisatelj, urednik … - težko izpostaviti prelomnice: »Nekatere stvari smo le omenili, nakazali, v ospredje pa smo postavili njegov boj za gradnjo cerkve in neomajno držo, ko ga je komunisticna oblast zatirala in preganjala.« Iz vsebine Kozarjevega boja z oblastjo so izbrali tudi naslov Domov. »Misel na dom na poteh življenja daje smer in vliva upanje. V filmu spremljamo Kozarja na njegovih poteh, ki so v prizadevanju, da bi Bogu v Odrancih postavili dom, krenile skozi trpljenje in preizkušnje,« je zapisal scenarist Feguš: »Prehoditi jih je mogel, ker je vedel, da se bo na koncu vrnil k Ocetu – domov.« Film je na spletni strani www.lojzekozar.si na ogled od 29. aprila. CANKAR Slovenski filmski ustvarjalci so ponujali v Bazi slovenskega filma v projektu Vsi (filmi) doma! sedemdnevni brezplacen ogled slovenskih filmov. Nove filme so dodajali ob ponedeljkih in cetrtkih. Do 26. aprila je bil na ogled tudi film Amrija Muratovica z naslovom Cankar. Sto let po smrti pisatelja Ivana Cankarja, je bila v hiši kulture, ki se imenuje po njem, premiera filma Amirja Muratovica s preprostim naslovom Cankar. Polna Linhartova dvorana je z aplavzom nagradila igrano-dokumentarni film, hkrati pa je bil aplavz namenjen tudi Cankarju samemu, oživel je pred našimi ocmi, postal bolj cloveški in stopil bliže sodobnemu cloveku, ki se je lahko v njegovih besedah prepoznal ali se nad njimi vsaj zamislil. Cankar je s pisanjem ustvaril enciklopedijo svoje dobe, njegove besede pa v marsicem zbodejo še zdaj. Senzibilno je opazoval svet in opazil stvari, ki jih drugi niso. Tako se Cankar (v njegovi vlogi se je odlicno znašel Rok Vihar) predstavi na zacetku filma, ko na Dunaju v Ottakringu najame kabinet pri družini Löffler, ki ga je takoj vzljubila. Kar skozi okno je opazoval revno predmestje, pisal o stiskah in bedi njegovih prebivalcev, tudi sam je živel skromno in nemalokrat v dolgovih. Prav tako kot Janez Evangelist Krek, ki ga je obcudoval, je bil obcutljiv za tegobe ljudi, hotel je zbuditi ljudstvo in mu pomagati. V marsikaterem pogledu je bil vizionar, saj je o dogodkih govoril, še preden so se zgodili. Režiser se je posvetil Cankarjevi zrelejši dobi, verjetno tudi zato, ker so dogodivšcine iz njegove mladosti in odnos z materjo najpogosteje omenjani v povezavi s Cankarjem. Verjetno zato o njegovih starših spregovorijo kar otroci. Njegovo zasebno življenje je prikazano skozi igro in sloni na Cankarjevih delih. Film pa se dotakne tudi stanja kulture v takratnih casih, pri cemer brez težav najdemo vzporednice tudi s sedanjostjo. »21 knjig sem napisal, pa si ne morem privošciti spodobne obleke,« kriticno opiše stanje pisateljev, uprizorjen je tudi del njegovega predavanja v Trstu Slovensko ljudstvo in slovenska kultura. Film ne slavi Cankarja, ne skriva njegovih šibkosti in ga ne mitizira, saj je o njem nastalo že veliko mitov, pogosto zato, da bi nanj vrgli slabo luc. Seveda film ne bi bil popoln brez skodelice kave in zatajitve matere, pozoren gledalec bo opazil Franckin tek za vozom in še nekaj namigov na njegovo mladost, vendar pa se film bolj ukvarja s Cankarjevim odraslim življenjem, kraji, v katerih je živel (Vrhnika, Dunaj, Sarajevo, Ljubljana oz. Rožnik, Bled), in tem, kako so Cankarja hotele posvojiti razlicne, celo nasprotne si skupine. Cankar je bil resda obcutljivejši in pozornejši do stisk preprostih ljudi, ceprav je bil hkrati intelektualec, ni pa bil pesimist, kot se ga rado prikazuje. Sam v filmu pojasni, da je optimist, saj tudi v svojih delih pogosto kljub bedi in navidezno brezizhodni situaciji nakaže rešitev, vendar se je treba zanjo potruditi. Film je nastal s financno podporo Slovenskega filmskega centra, koproducent je RTV Slovenija. Predstavljen je bil tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. BERNARDA FINK INZKO CLANICA UO PREŠERNOVEGA SKLADA Slovenski državni zbor je junija letos s 44 glasovi za in 35 proti potrdil novo sestavo upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada. Vseh 15 novih clanov in clanic odbora prihaja iz vrst kulturnih ustvarjalcev ter strokovnjakov s podrocja kulture, njihov mandat pa bo trajal štiri leta. Med njimi je tudi komorna pevka Bernarda Fink-Inzko. Mezzosopranistka Bernarda Fink-Inzko je ena najuspešnejših vokalnih interpretov slovenskega rodu. Rodila se je v Buenos Airesu slovenskim staršem, živi pa na avstrijskem Koroškem in je porocena s sedanjim visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini ter predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentinom Inzkom. V upravni odbor Prešernovega sklada je DZ na predlog vlade imenoval Igorja Grdino, Janka Kosa, Matejo Komel Snoj, Sonjo Weiss, Jurija Paljka, Bernardo Fink-Inzko, Lovrenca Blaža Arnica, Jožefa Muhovica, Roberta Simoniška, Ženjo Leiler Kos, Jožeta Možino, Marka Cotica, Katarino Klancnik Kocutar, Roka Andresa in Barbro Drnac. Levica kandidatov ni podprla Glavna naloga Prešernovega sklada je, da vsako leto podeli najvišja priznanja v slovenski kulturi, in sicer najvec dve Prešernovi nagradi in najvec šest nagrad Prešernovega sklada. Letos sta Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejela fotograf Stojan Kerbler ter koreograf in baletni plesalec Milko Šparemblek. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli oblikovalec Nejc Prah, igralka Nina Ivanišin, glasbenik Luka Juhart, režiser Rok Bicek, prevajalka Suzana Koncut in kostumograf Alan Hranitelj. ZLATA PALMA Potem ko je enoinpolurni dokumentarni film »Opeka« ameriškega režiserja in producenta Cama Cowana (Sohei Productions) svetovno premiero doživel v zacetku meseca junija na Brooklynskem filmskem festivalu, najstarejšem v New Yorku, so ga isti mesec še predstavili in nagradili na prestižnem filmskem festivalu na Beverly Hillsu, na katerem je prejel najvišjo nagrado, zlato palmo Film o Opeki je bil med 2600 kandidati iz 93 držav izbran skozi ozko sito v konkurenco 140 filmov, ki so se potegovali za festivalske nagrade v razlicnih kategorijah; med celovecernimi dokumentarnimi filmi je bilo izbranih le 10. Vir: Družina in Aleteia SLOVENIJA IN UMETNA INTELIGENCA Slovenija med skupino držav, ki vzpostavljajo Globalno partnerstvo za umetno inteligenco. Globalno partnerstvo za umetno inteligenco je mednarodna pobuda z vec deležniki za podporo in usmerjanje odgovorne uporabe in razvoja umetne inteligence, ki bo ob upoštevanju clovekovih pravic, vkljucevanja in raznolikosti spodbujala inovacije in gospodarsko rast. Za dosego tega cilja si bo pobuda prizadevala premostiti vrzel med teorijo in prakso s podpiranjem vrhunskih raziskav in uporabnih projektov, pilotnih projektov in poskusov na prednostnih podrocjih, povezanih z umetno inteligenco. V sodelovanju s partnerji in mednarodnimi organizacijami bo globalno partnerstvo povezalo vodilne strokovnjake s podrocja industrije, civilne družbe, vlad in akademskih krogov, ki bodo v delovnih skupinah obravnavali štiri teme: 1) odgovorna umetna inteligenca; 2) upravljanje podatkov; 3) prihodnost dela; in 4) inovacija in komercializacija. V kratkorocnem obdobju bodo strokovnjaki iskali nacine, kako se ob pomoci umetne inteligence bolje odzvati na epidemijo Covid-19 in pospešiti okrevanje. V delovnih skupinah bo sodelovalo kar devet slovenskih strokovnjakov s podrocja umetne inteligence. Partnerstvo bo imelo sekretariat, ki bo nastanjen na sedežu OECD v Parizu, in dva strokovna centra, v Montrealu in Parizu. Centra bosta administrativno in raziskovalno podpirala prakticne projekte, ki jih bodo izvajali ali ocenjevali strokovnjaki delovne skupine iz razlicnih sektorjev in podrocij. Centra bosta nacrtovala tudi letna plenarna zasedanja strokovne skupine z vec deležniki v okviru partnerstva; prvo bo gostila Kanada decembra 2020. Ustanovne clanice partnerstva so: Avstralija, Francija, Indija, Italija, Japonska, Kanada, Mehika, Nemcija, Nova Zelandija, Republika Koreja, Singapur, Slovenija, Združeno kraljestvo, ZDA in Evropska unija. Clanice se zavezujejo, da bodo umetno inteligenco razvijale in uporabljale odgovorno, na cloveka osredotoceno in v skladu s clovekovimi pravicami, temeljnimi svobošcinami in skupnimi demokraticnimi vrednotami. KARTOGRAFSKI ZAKLADI Od nekdaj nas Slovence vodijo poti širom sveta, potovanja in premiki po zemeljski obli pa so povezani z zemljevidi. V tokratni številki Novicnika za Slovence v zamejstvu in po svetu se predstavijo kartografske mojstrovine, ki jih v svoji zbirki hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Zgodbo slovenskega naroda in njegovih zakladov bi radi ponesli v svet, zato so oblikovali spletno razstavo Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. Predstavljajo deset zemljevidov, ki prikazujejo današnje ozemlje Slovenije ali njegove dele od srede 16. stoletja, ko so nastala prva samostojna kartografska dela slovenskega ozemlja, do zemljevidov, zasnovanih do konca 19. stoletja, ko se je kartografija razvila v sodobno vedo. Ogledate si lahko sloviti Kozlerjev Zemljevid in preverite, kje je bilo prvic zapisano slovensko ime Triglava, naše najvišje gore. Del bogate slovenske kulturne dedišcine je prosto dostopen tudi na Digitalni knjižnici Slovenije, ki vsebuje vec kot 850.000 knjig, casopisov in casnikov, razglednic, rokopisov, fotografij, notnega gradiva in drugih kulturnih zakladov v elektronski obliki, ki jih hranijo slovenske knjižnice. Med 1346 razglednicami boste morda našli tudi podobo svojega rojstnega kraja ali kraja, od koder izvirajo vaši predniki. . Postanite clani knjižnice NUK. Clanstvo je za Slovence po svetu brezplacno, z vpisom lahko prosto dostopate do elektronskih knjig v zbirki Biblos, kjer lahko izbirate med vec kot 700 knjigami v slovenskem jeziku. Ob vpisu poleg svojega imena za poševno crto vpišite / Slovenci po svetu. (primer: Janez Novak / Slovenci po svetu). Informacije o filmu in projekciji: http://www.alejandra-film.com ska.novice@gmail.com GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. GLAS es propiedad de la Acción Cultural Eslovena Ramón L. Falcón 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina Urejuje ga odbor, v koordinaciji tajništva. Edición: Comisión Directiva bajo la coordinación del secretario. Tiskana oblika izhaja s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.