Iris Kohlweiss, Helmut Machhammer, Gianni Magnanimi, Manfred Mörth, Karin Rupacher. Galerija DLUM, Židovska ul. 10, Maribor KMMMR 13. 5.–6. 6. 2025 1 Kolofon Razstava je nastala v organizaciji: Naslov kataloga: »Iris Kohlweiss, Helmut Machhammer, Gianni Magnanimi, Manfred Mörth, Karin Rupacher, Galerija DLUM, Židovska ulica 10, Maribor, 13. maj–6 junij 2025« Izdajatelj: DLUM, Trg Leona Štuklja 2, Maribor Založnik: DLUM, Maribor (zanj: Simona Šuc) Koncept in postavitev razstave: Manfred Mörth, Marko Pak Avtorica strokovnega besedila v slovenskem in angleškem jeziku: Sara Nuša Golob Grabner Oblikovanje in tehnično urejanje: Vojko Pogačar Fotografije: arhiv umetnikov Urednik: Marko Pak S prijazno pomočjo: Izid: Maribor, maj, 2025 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Program Galerije DLUM podpira: Univerzitetna knjižnica Maribor 73/76(083.824)(0.034.1) IRIS Kohlweiss, Helmut Machhammer, Gianni Magnanimi, Manfred Mörth, Karin Rupacher [Elektronski vir] : Galerija DLUM, Maribor, 13. maj - 6. junij 2025 / [avtorica strokovnega besedila v slov. in angl. jeziku Sara Nuša Golob Grabner ; fotografije arhiv umetnikov ; urednik Marko Pak]. - Maribor : DLUM, 2025 Način dostopa (URL): https://www.dlum.si/razstave ISBN 978-961-96957-6-0 COBISS.SI-ID 234868227 Iris Kohlweiss, Helmut Machhammer, Gianni Magnanimi, Manfred Mörth, Karin Rupacher Iris Kohlweiss nas s svojimi barvnimi risbami le skozi izmuzljive podobe, ki zahtevajo s svinčnikom in grafitom sooča s telesom kot popolnoma subjektivno percepcijo in nosilcem človeškega zaznavanja in dinamiko, interpretacijo. Vodeni smo v smer telesa ki jo oblikuje telo kot naše domovanje ter in vsega z njim povezanega, četudi za vse obenem medij med zunanjo resničnostjo občutke in doživljaje ne najdemo ustreznih in notranjimi stanji. Njena kombinacija besed in definicij. V umetniških delih vseeno pastelnih barv, prosojnih nanosov, različnih opažamo simetrijo, načrtnost in grajenje, ki debelin linij, organskih in geometrijskih aludirajo na prepričanost v lastno izkustvo oblik, ustvarja enigmatične, estetsko lahkotne bivanja in telesnosti, ki presega golo snovnost. podobe, ki bi jih lahko – glede na umetničino povezavo s fenomenologijo in dualizmom Helmut Machhammer je prepoznaven subjektivnega in objektivnega telesa, dojemali po svojem natančnem in sistematičnem tudi kot spiritualistično abstrakcijo z elementi raziskovanju odnosa med telesom in ustvarjanja Hilme af Klint. Risbe Iris prostorom. Naj bodo telesa ustvarjena iz Kohlweiss so vseeno bolj konkretne in manj pene, prevlečene s kavčukom (ki omogoča osnovane v čistem misticizmu. Delujejo kot tudi premikanje in igro brez strahu pred arhitekturni prerezi fizičnega telesa in njegovih poškodovanjem umetniškega dela), ali nesnovnih komponent zavesti – če bi te bile iz trdnega marmorja, je v osnovi pristop vidne. Opazujemo vizualizacijo človeškega isti. Abstrahirano telo v kiparski podobi soustvarjanja resničnosti, medprostorov, ki preizkuša možnosti, ki jih ponuja premik nastanejo kot umetničina intuitivna dojemanja znotraj lastnega prostora zaobjetega telesa interakcij naših misli in stanja, z okoljem. in obenem v prostoru, kamor je postavljeno. Doživljanje in prevpraševanje denimo Skulpture kontrirajo stalnosti materiala, iz energijskih polj sta sama po sebi abstraktna katerega so ustvarjene, kot tudi omejitvam pojma in posledično lahko primerno izražena neživega predmeta – glede na postavitev lahko spremenijo upodobljeni trenutek taka kombinira slikarstvo trdega roba, ne-svojega prevračanja, obračanja ali kotaljenja reprezentativnih oblik in tudi »svobodo in tako med potencialnim menjanjem pozicij eksperimentiranja z različnimi materiali delujejo skorajda kot animacija človeškega in prostorskimi razmerji med različnimi giba. Medtem ko, predvsem marmor, v kompozicijskimi deli, ki se je razvila iz umetnosti povezujemo s povzdignjenostjo kubistične prakse kolaža in papiers collés in eleganco, je v umetnosti Helmuta (1912), je poudarila tudi ravnost površine in običajne človeškosti. Glede na proporce - in fizično resničnost raziskanih oblik in 1 lahko razberemo, da gre za upodobitev Machhammerja uporabljen za prikaz igrive slike - kot nosilke uporabljenih elementov materialov.« Kljub njeni konkretnosti odraslih oseb, ki običajno pozabijo na vse je pogosto povezana z glasbo in nasploh načine, s katerimi lahko eksperimentirajo sinestetičnim prikazovanjem sveta in in se zabavajo z gibom. Skulpture kljub notranjih občutkov, tudi zaradi same natančnosti in premišljenosti izdelovanja zgodovine sloga, ki ima korenine v zgodnejših zavračajo eleganco. Telo je oblikovano civilizacijah, ki so geometrične vzorce anatomsko pravilno a shematično, oglato, s uporabljale s povezavo spiritualnosti, znanosti čimer je ustvarjenih več stojnih površin za in umetnosti ter iskale stik med bivanjem in skulpturo. Prek tega se doseže premičnost njegovo simbolno, abstrahirano upodobitvijo in lahkotna preobrazba sproščenega skozi osnovne oblike. eksperimentiranja z odnosom telo-prostor. Manfred Mörth s slikarstvom barvnega Gianni Magnanimi ustvarja v polju polja opušča skoraj vsakršno oprijemljivost geometrične abstrakcije, slogu, ki ga definira sporočilnosti. Dela so predstavljena brez z lomljenjem naslikane ploskve in posledično naslovov in v navideznem monokromu, saj gradi iluzijo prostora, dimenzij in premika. antracitno siva obrobna barva funkcionira Umetnik kot same barvne ploskve sestavlja kot okvir, po obliki pa spominja na format tudi podlago. Motivi prehajajo iz enega kosa polaroida, kjer je ob razvijanju ena sama lesa na drugega in tudi v tridimenzionalni barva presvetlila fotografirano podobo. Kot obliki, na steni sestavljajo nove oblike. je pri slikarstvu barvnega polja običajno, gre Dela komunicirajo torej na treh ravneh: praviloma za večje formate ali pa sekvence del, konstrukcija geometrijskih likov, barva, umeščanje segmentov dela v konstruirano 1 ‘Dabrowski, Magdalena. “Geometric Abstraction.” Heilbrunn Timeline podobo. Geometrijska abstrakcija kot of Art History. New York: The Metropolitan Museum of Art, 2000–. ki obiskovalca prevzamejo s fizičnim efektom odmev obeh, ki ga najdemo le v gestikularnih nemotenega soočenja z barvo. Umetnik nanosih obdajajočih oblik – črnih in rdečih grafit kot gost pastozen namaz iz mešanice črt. Vsem delom je skupna rdeča barva, ki grafitnega prahu, akrilnega veziva in pigmenta zaradi svoje intenzivnosti in povezanosti s nanaša na nosilec in ustvari haptičen efekt, ključnimi elementi materialnega sveta, na ki barvi obenem daje telesnost in intenzivno primer krvjo in ognjem, zaseda pomembno koherenco. Slikarstvo barvnega polja od nas simbolno pozicijo. Predstavlja ljubezen, strast, zahteva skoncentrirano prisotnost, ki sprejme moč, jezo …, prav zato je bila asociirana tudi likovno delo pred sabo kot samozadostno z monarhijami. Tudi ženske so v arhetipni entiteto sedanjosti. Pri ogledu Mörthovih podobi pogosto asociirane z rdečo. Deloma slik se ne moremo zanašati na podane zaradi njihove bližnje povezave s krvjo, interpretacije ali zgodbe, temveč smo soočeni deloma zaradi kljubovanja stereotipnim sami s sabo in individualnim doživetjem, prikazom ženskosti kot (le) nežne in ljubeče ki ga sproža močan pigment. Doživljanje (spomnimo se lahko tudi na rdečo šminko dematerializacije subjekta lahko niha od kot znak upora). Ženska figura se v slikah nevtralnih, primarnih, kompleksnih do Karin Rupacher preliva iz ene oblike v potenciranih emocij, ki so deloma posledica drugo, nobena pa ni povsem dokončna. priučenih konotacij barve, večinoma pa Vidimo jih lahko kot mnogoterost ženske, ki rezultat individualnih izkušenj, ki definirajo se preobrazi v različne dele sebe, ali pa kot procesiranje vizualnega efekta. Pomen lahko prikaz družbenozgodovinskih kontradikcij strnemo z besedami Barnetta Newmana: in pritiskov, ki jo oblikujejo. Prepletenost »Podoba, ki jo ustvarjamo, je samoumevna teles lahko dojemamo tudi kot povezave med podoba razodetja, razume jo lahko vsakdo, ženskami, kot kolektivno zavest o izkušnji ki jo gleda brez nostalgičnih očal zgodovine.« spola, ki je venomer dojeman kot »drugi«, a prav zaradi številnih pritiskov odkriva Karin Rupacher telo reprezentira v neznanske razsežnosti notranje moči in konkretnem in mesenem smislu, ki globine. jemlje v obzir subjektivno izkušnjo Sara Nuša Golob Grabner družbenozgodovinskega konteksta ženske. Osnova ženske postave je interpretirana skozi več različnih slojev in pristopov. Podoba prehaja od bolj detajlirane, tridimenzionalno senčene slike, do preobrazbe v linijsko skico in Iris Kohlweiss, Helmut Machhammer, Gianni object - depending on their placement, they can change the Magnanimi, Manfred Mörth, Karin Rupacher depicted moment of their turning and rolling, and thus, during the potential change of positions, they almost act as Iris Kohlweiss, an animation of human movement. While marble sculpture with her coloured pencil and graphite drawings, confronts us with the body as a vehicle of human is generally associated with elevation and elegance, it is used perception and the dynamics shaped by the body as our to show a playful and ordinary human activity in Helmut home, while at the same time as a medium between external Machhammer’s art. Considering proportions we can observe reality and inner states. Her combination of pastel colours, that we are faced with a depiction of adults who usually forget translucent layers, varying line thicknesses, organic and about all the ways in which they can experiment and have fun geometric shapes, creates enigmatic, aesthetically light images with movement. Despite the precision and deliberateness of that - given the artist’s connection to phenomenology and the the creative process, the sculptures refuse to be elegant. The dualism of the subjective and objective body - could also be body is made to be anatomically correct but schematically perceived as a spiritualist abstraction with elements of the work angular, creating multiple standing surfaces for the sculpture. of Hilma af Klint. Iris Kohlweiss’s drawings are nevertheless Through this, mobility and an easy transformation of relaxed more concrete and less grounded in pure mysticism. They experimentation with the body-space relationship is achieved. function as architectural cross-sections of the physical body and its immaterial components of consciousness - if these Gianni Magnanimi creates in the field of geometric were visible. We observe the visualisation of human co- abstraction, a style defined by the breaking up the perspective creation of reality, of the interspaces that emerge as the artist’s of the painted surface and consequently building the illusion intuitive perceptions of the interactions of our thoughts and of space, dimension and movement. The artist composes states, with the environment. Experiencing and questioning, the shapes as well as the painted-on surfaces themselves. for example, energy fields is inherently an abstract concept The motifs pass from one piece of wood to another and, and consequently can only be adequately expressed through also in three-dimensional form, create new shapes on the elusive images that require a completely subjective perception wall. The works therefore communicate on three levels: and interpretation. We are led in the direction of the body the construction of the geometric figures, the colour, the and everything connected with it, even if we cannot find placement of the segments in the constructed final, exhibited the appropriate words and definitions for all the sensations image. As such, geometric abstraction combines hard-edge and experiences. In the works of art, however, we observe painting, non-representational forms and also “The freedom symmetry, planning and construction, which allude to a of experimentation with different materials and spatial conviction in one’s own experience of being, and physicality relationships between various compositional parts, which that goes beyond mere materiality. evolved from the Cubist practice of collage and papiers collés (1912), also emphasized the flatness of the picture surface— Helmut Machhammer as the carrier of applied elements—as well as the physical is known for his meticulous and 1 “reality” of the explored forms and materials.« Despite systematic exploration of the relationship between the body its concreteness, it is often associated with music and the and the space. Whether the sculptural bodies are created synesthetic representation of the world and inner feelings in from foam covered with rubber (which also allows movement general, also because of the very history of the style, which has and play without fear of damaging the artwork) or solid its roots in earlier civilisations that used geometric patterns to marble, the approach is the same in essence. The abstracted link spirituality, science and art to seek a connection between body in the sculptural form tests the possibilities offered by existence and its symbolic, abstracted representation through movement within the body’s own enveloped space and at basic shapes. the same time in the space where it is placed. The sculptures counter the permanence of the material from which they 1 Dabrowski, Magdalena. “Geometric Abstraction.” Heilbrunn Timeline of Art are created, as well as the limitations of the inanimate History. New York: The Metropolitan Museum of Art, 2000–. Manfred Mörth’s colour field painting works abandon almost stereotypical representations of femininity as (only) gentle all tangibility of message. The works are presented without and loving (one can also remember the use of red lipstick as a titles and in an apparent monochrome, with the anthracite sign of rebellion). In Karin Rupacher’s paintings, the female grey peripheral colour functioning as a frame. The final shape figure flows from one form to another, but none of them is is reminiscent of a Polaroid format, where, when developed, completely definitive. They can be seen as the multiplicity a single colour can overwhelm the photographed image. As of a woman transforming into different parts of herself, or is usual in colour field painting, the works are usually made as a representation of the socio-historical contradictions and in larger formats or sequences of works that overwhelm the pressures that shape women. The intertwining of bodies can visitor with the physical effect of a seamless confrontation also be seen as connections between women in general, as with colour. The artist applies graphite as a thick pasty spread a collective consciousness of the experience of a gender that of a mixture of graphite powder, acrylic binder and pigment is always perceived as “other”, but which, precisely because to the surface, creating a haptic effect that gives the colour of the many pressures, reveals untold dimensions of inner both physicality and intense coherence. Colour field painting strength and depth. requires a concentrated presence that accepts the artwork in front of us as a self-contained entity tied only to the present Sara Nuša Golob Grabner moment. When viewing Mörth’s paintings, we cannot rely on given interpretations or stories, but are confronted with ourselves and the individual experience triggered by the strong pigment. The experience of the dematerialisation of the subject can vary from neutral, primal, complex to heightened emotions, which are partly the result of the learned connotations of colour, but mostly the result of the individual experiences that define the processing of the visual effect. The meaning can be summed up in the words of Barnett Newman: “The image we produce is the self-evident one of revelation…that can be understood by anyone who will look at it without the nostalgic glasses of history.” Karin Rupacher presents the body in a concrete and carnal way which considers the subjective experience of the socio- historical context of womanhood. The basis of the female figure is interpreted through several different layers and approaches. The image moves from a more detailed, three- dimensionally shaded image, to a transformation into a line sketch and an echo of both, found only in the gestural strokes of the surrounding shapes - black and red lines. The colour red is in common to all of the works and occupies an important symbolic position due to its intensity and its association with key elements of the material world, such as blood and fire. It represents love, passion, power, anger ... which is why it has also been associated with monarchies. Women are also often associated with red in archetypal imagery. Partly because of their close association with blood, partly to defy Iris Kohlweiss Iris Kohlweiss [1979, Wolfsberg, AT] Leta 2000 je diplomirala na smeri Umetnost in oblikovanje v Združenem kraljestvu na Univerzi v Derbyju, nato je nadaljevala študij slikarstva in animiranega filma na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju, kjer je zaključila študij z odliko (prof. Christian Ludwig Attersee, 2007). Predstavila se je na mnogih razstavah, simpozijih in festivalih doma in na tujem. Je članica Künstlerhaus – Združenja likovnih umetnikov Avstrije, Dunaj. Njena umetniška dela hranijo številne zbirke: Artothek des Bundes Wien, MMKK – Museums Moderner Kunst Kärnten, Landessammlung Niederösterreich, Museums Angerlehner, Sammlung ÖBV Wien, Kärntner Sparkasse, Red Bull Hangart 7. Živi in ustvarja na Dunaju. »Secret Garden Nr. 2«, 2024, barvni svinčnik, papir, 42 × 30 cm »Körper – Raum – Montage / in allen Winkeln nur wir Nr. 1«, 2024, barvni svinčnik, grafit, papir, paus papir, 42 × 30 cm »Shapeshifters (RT 68/69) – interstellar companions II«, 2024, diptih, barvni svinčnik, papir, 2 kosa 42 × 30 cm Helmut Machhammer Helmut Machhammer [1962, Kalwang, AT] Najprej je študiral kiparstvo na visoki tehnični šoli HTL na Ortweinplatz v Gradcu (1976–1980), pri prof. Josefu Pillhoferju, nato pa je 1980 odšel na ALU na Dunaj, kjer je nadaljeval študij kiparstva pri prof. Joannisu Avramidisu in ga zaključil leta 1985. Je vidni član združenja Kunstverein Kärnten v Celovcu. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu. Ima mnoge javne postavitve. Po končanem študiju se je Machhammer naselil na avstrijskem Koroškem. Deluje v Krastalu pri Beljaku in od leta 1989 organizira letne kiparske simpozije z združenjem Kunstwerk Krastal. Prejel je nagrade: Nagrado Theodorja Körnerja (1986), Nagrado Dunajske gospodarske zbornice (1989), Nagrado za promocijo kulture dežele Koroške (2002). Pri založbi Ritter Verlag je leta 2021 izšla monografija o umetnikovem delu (ISBN: 978-3- 85415-610-9). Živi in ustvarja v kraju St. Margarethen (Šmarjeta/Velikovec). »Purzeln«, 2024, marmor Krastal, 93 × 101 × 87,5 cm »Purzeln«, 2024, marmor Krastal, 38 × 36,5 × 30 cm »Breakdance«, 2025, marmor Gummern, 15,8 × 32 × 19 cm Gianni Magnanimi Gianni Magnanimi [1960, Anagni, IT] Njegova prva umetniška dela so bili akvareli, z leti je leta 2016, z razstavo »Amor che ne la mente mi ragiona« prešel v uporabo oljne tehnike. V zadnjem ustvarjalnem (Ljubezen, ki goreče govori v mojih mislih … [Dante obdobju se posveča abstraktnemu slikarstvu predvsem Alighieri]), nato, skupaj s slikarko Mar Vicente (ES), leta z uporabo akrilnih barv. Zanimata ga raziskovanje 2023, v isti galeriji. Službuje v italijanskem Trbižu, živi likovnosti in prikaz subjektivne realnosti. Razstavlja na in ustvarja na avstrijskem Koroškem v kraju Blaiken (pri mednarodnih skupinskih razstavah, samostojno se je Šentandražu), kamor ga je pripeljala ljubezen. predstavil npr. v Galerie II, Sankt Andrä (Šentandraž), Brez naslova, 2021, »Rosa dei venti«, 2019, akril, les, 44 × 64 cm akril, les, 68 × 68 cm Brez naslova, 2023, akril, platno, 60 × 76 cm Manfred Mörth Manfred Mörth [1960, Griffen, AT] Od leta 1986 deluje kot samostojni umetnik, slikar. Z Oddelkom za kulturo občine Sankt Andrä (Šentandraž) sodeluje kot strokovni sodelavec od 2013. Je član združenja Kunstverein Kärnten v Celovcu in vidni predstavnik kulturno-umetniške scene avstrijske Koroške in širše. Organiziral in iniciral je veliko mednarodnih razstav in projektov sodobne umetnosti, koncertov ter drugih kulturnih dogodkov. Svoja dela je predstavil na številnih razstavah v galerijah, muzejih in na umetniških sejmih (Art Vienna, Art Zürich (CH), Art Bodensee, KunstArt Bolzano (IT), Art Karlsruhe (DE) idr.). V Sloveniji se je predstavil na večih razstavah, mdr. v galeriji Equrna, Ljubljana, 2011 (skupaj z Dušanom Fišerjem), na Art Stays v Tovarni umetnosti, Majšperk, 2014 (skupaj z Otom Rimeletom), v Koroški galeriji likovnih umetnosti idr. Živi in ustvarja v kraju Sankt Paul (Šentpavel). Brez naslova, 2022, akril, pigmenti, grafit, les, 60 × 40 cm Brez naslova, 2022, akril, pigmenti, grafit, les, 60 × 40 cm Brez naslova, 2022, akril, pigmenti, grafit, les, 60 × 40 cm Brez naslova, 2024, akril, pigmenti, grafit, les, 200 × 150 cm Karin Rupacher Karin Rupacher [1968, Wolfsberg, AT] Po pridobljeni umetniški izobrazbi v Gradcu (Fachschule für Dekorative Gestaltung (UN)), pri arh. dipl. ing. Gerhardu Lojenu, je nadaljevala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, pri prof. Friedensreichu Hundertwasserju, ki ga je z odliko zaključila leta 1996 (mag. art.). Od takrat dalje deluje kot svobodna umetnica. Predstavila se je na številnih razstavah doma in v tujini, na umetnostnih sejmih (Kunstmesse Innsbruck, Art Karlsruhe), ter sodelovala na mednarodnih umetniških simpozijih. Je vidna članica združenj Kunstverein Kärnten in XYLON Austria. Prejela je Nagrado za promocijo kulture dežele Koroške (2001). Njena dela hranijo v zbirki MMKK – Museums Moderner Kunst Kärnten. Živi in ustvarja v Wolfsbergu (Volšperku). »Auferstehung«, 2020, mešana tehnika, platno, 150 × 70 cm »Einzelhaft I«, 2023, mešana tehnika, platno, 100 × 70 cm »Einzelhaft II«, 2023, mešana tehnika, platno, 100 × 70 cm Iris Kohlweiss, Helmut Machhammer, Gianni Magnanimi, Manfred Mörth, Karin Rupacher.