Požtnir.a pavšalirana!
Stetr. 24 Izhaja vsako soboto. Novo mosto, dne 12. novembra 1921. Posamezna številka K 160 Leto !■
Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedan,jost“.
Oglasi: 1/2 strani Iv 750'—, V4 K 380-—, Vs K 200'—. Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
„Črna roka."
Kaj ne, čudno je to, da v »parlamentarni in nstavni monarhiji", za kakršno hoče veljati naša država, obstoja poslanska zbornica v, kateri manjka dobra tretjina od ljudstva izvoljenih poslancev. Manjka torej	v	državi	tretjina	ljudske
volje. Ta se	pa	ne da	deliti: če	obstoja
volja ljudstva, mora biti cela, sicer je sploh ni. Torej'v naši državi ni ljudske volje, v njej	ne	vlada	ljudstvo.	Vladajo
torej ministri	in	sicer z	naredbami, ki jih
parlament ni napravil. Poslanci, ki odobravajo te naredbe, so vladni poslanci, ne pa zastopniki ljudstva. Ker ti vladni poslanci, ki so v okrnjeni zbornici trenutno v večini, nimajo moralne opore v ljudstvu, iščejo s svojo vlado vred vir svoje moči v državnih institucijah: n. pr. v vojski, orožništvu itd. Vse te državne institucije so sicer podrejene ljudstvu, kjer pa ljudstvo ne vlada, vladajo državne institucije nad ljudstvom. Torej poleg ministrske v’ade imamo še drugo vlado, katero ne vidimo. To je zakulisna vlada ali klika. Kliko sestavlja nekoliko oseb. Ta peščica časti in denarja lakomnih potrebuje hlapčevske izvrševalce svoje samovolje. Take hlapce se dobi z denarjem, z lepo besedo, z dobro službo in na prevaren način.
Klika je organizacija, katero premagati more samo močna volja ljudstva. Takih dobro organiziranih klik je bilo v vseh časih in v vseh državam V začetku minulega stoletja je rojalistična klika pridobila francoski parlament, ki se je zato nazival „la chambre intronvable" (zgubljena zbornica), da jo glasoval vse po volji kralja. Skoraj istočasno je v Italiji vladala klika karbonarjev (oglarjev), ki so prvotno imeli svoja zborovanja v gozdovih. Ti „ oglarji" so imeli velik vpliv tudi v Franciji. 'Ni še temu tako davno, da je v Italiji vladal kot minister glaso-viri ropar in morilec Nasi. Kdo ga je spravil na tako mesto, mar ljudstvo? Kaj še! Klika.
Zato se ne smemo čuditi sličnim pojavom pri-nas. Pogoji v to so dani. Vznik . „čnie roke" v Srbiji ima za naš list preobširno zgodovino. Zarotniki po zgodovinskem dogodku so se združili pozneje v -bataljon smrti1* in št* pozneje v tajno organizacijo .Ujedinjenje ali smrt**, ki so je na kratko nazivala „črna roka". Njej
ob strani je stala „Narodna odbrana", kateri je načeloval vedno kak general. Obe organizaciji ste delovali vzporedno z državno politiko proti bivši Avstro-Ogr-ski. Ni čnda torej, da se je članstvo tajne organizacije, katero je tudi vlada prvotno podpirala, hitro množilo. Na čelu „črne roke" je stal odbor sedmorice, katerega je vodil v solunskem procesu na smrt obsojeni in ustreljeni polkovnik DimitrijeviČ- Apis. Vsak član je moral pri vstopu priseči, da bo varoval tajnosti organizacije in, da se bo pod smrtno kaznijo v vsem pokoril poveljem odbora in temu zaupal vse tajnosti, ki zadevajo splošnost. Državni uradniki in častniki so kot člani „črne roke“ služili odboru sedmorice. ki se je končno polastil tudi vodstva državne politike.
„Orni roki" po robu pa se je postavil Protič. Dobro vedoč, da mn življenje visi na niti, ni zanemaril nobene priložnosti uničiti to tajno organizacijo, ki ga je
1.	: yl3. ob znanem burnem zborovanju v „ Oficirski zadrugi" vrgla iz vlade.
„črno roko" pa so branili prejšnji srbski samostalci, namreč tisti, ki danes vedre in oblačijo v policajdemokratski stranki. Njim gre predvsem za to, da napolnijo svoje kapitalistične žepe na račun izmozganega ljudstva. Tej kliki so se prodali tudi samostojneži.
V Solunu pa se je Protiču posrečilo razgnati to zalego ,, črnorokcev". Trije so bili ustreljeni, še več vpokojenih in odpuščenih iz vojne in državne službe. Bili so tudi družabno bojkotirani. Na Krfa sem v gledališču nehote zašel v ložo ,,črnorokcev“ in takoj drugi dan sem imel sitnosti radi tegt?,
Samostalci so takrat stopili v ostro opozicijo proti Pašičevi vladi. Bivši polkovnik Milan Pribičevič je bil v tem času v Ameriki. Kot „črnorokca“ ga je vlada odpoklicala.
Prišlo je končno do skupne jugoslovanske vlade pod predsedstvom Protiča. Kmalu so bratje Pribičeviči pokazali svoje zobe (Svetozar celo zlate). Zahtevali so obnovitev solunske sodne razprave in zopetno sprejetje „črnorokcev" v službo. Toda slabo so naleteli pri Protiču. -Črnorokci" so zavladali pri policajdemokiatih in ustanovili svoj list, „Beog. Dnevnik" ki ga vodi znani Cicvartč. Začel je zagrizen dvoboj Protič - Pribičevič. „Orno-
rokci" so končno dobili veliko moč pri volitvah. Tudi v kraljevem dvoru so imeli vplivne svoje ljudi. Tako se je utrdila v vladi moč Pribičeviča, za katerega zahteva „B. Dnevnik** diktatorsko žezlo.
Ker pa so voditelji „črneroke“ framazoni (prostozidarji) in je tudi Nikola Pašič v tej tajni svetovni organizaciji je naravno, da se je Pašič uklonil-tej diklaturi Pri-bičevičevih „ črnorokcev*‘. „Črna roka“ je nasprotje ljudski volji in podružnica fra-mazonov, zato je ves boj naperjen proti katoliški duhovščini, ki brani pravice vere in ljudstva.
Vlada »črnorokcev** v avtonomistični državi je nemogoča. Zato zahtevajo čim strožji centralizem. V Sloveniji n. pr. danes vlada peščica policajdemokratov in njihovih samostojniških hlapcev po komandi bel-grajskih „črnorokcev“. V avtonomni Sloveniji bi kaj takega ne bilo mogoče; ker bi vladala volja ljudstva.
Proti tej kliki „črnorokcev“ se bori SLS in njeno časopisje. Kdor pošteno misli, ta je z nami in z nami je Bog in pravica ter velika večina slovenskega ljudstva. Vlado „črnorokcev“ pa branijo iu zagovarjajo liberalni listi s samostojneškim trobilom. Naj nikdo ne podpira „črne roke* z naročanjem teh listov!
HapaSlo.
Približuje se obletnica podpisa smrtne obsodbe nad slovenskim narodom. In koliko je teh obletnic! V Santa Magherita Ligure so- nam vrgli po j noge že zdavnaj zlomljeno palico in to v Rapallu podpisali. Od podpisnikov za našo državo je v življenju samo še dr.■Trumbič. Dr. Vesnič in Kosta Stojadinovič nista dočakala obletnice svojega in njunih predhodnikov dela. Zgodilo se je, kar se je zgodilo, brez Slovencev in proti Slovencem.
Notranje politični razlogi nam jasno poka/iijejo vso podlost rapallske pogodbe. Ne italjanska vojska, niti diplomacija, še manj pa tehtnost in upravičenost zahtev Iblije so krive naše nesreče. Krivce iščimo med seboj, v h ipet patriotizmu meglenih idealistov, v hegemoniji in mč-gelomaniji šovinističnih nazorov. To so taisti krivci, ki so iz istih razlogov oropali Slovencem in Hrvatom njihovo avtonomijo in jo prodali kapitalističnemu centralizmu.
Komu in koliko je bilo Srbov žrtvovanih v tnje robstvo?
Toda čemu rekriminacije, ko bo sto in sto drugih pokazovalo te dni le na Italijo, ki je vzela to, kar se ji je dalo: celo Istro* južno Kranjsko do Snežnika, Goriško in Trst ter Reko, Zadar itd. itd.
Da, Reka! Kako podla komedija seje igrala s tem velevažnim pristaniščem, ki ponesreči teži k hrvatskemu ozemlju. Niti v najdrznejših sanjali bi ne mogel nikdo niti misliti, da se petnajstmilijonska država more odreči tega jugoslovanskega Marselja naše Genove. Celih 15 mesecev se je pustolovec D. Annunzio posmehoval dol-gonaslovni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. In Reke nismo dobili. Zakaj ? Zato, ker bi posest Reke po menjal a gospodarsko, kulturno in politično moč Zagreba. To je ne-pobitna resnica in tej resnici so žrtvovani koroški in primorski Slovenci; tej resnici se poskuša žrtvovati katoličanstvo, tej resnici na ljubo zapada in propada tudi gospodarstvo Slovencev in Hrvatov.
Vsa nesreča naša je v tem in edino le v tem, ker smo Slovenci in katoličani. Pa naj se danes stokrat spreobrnemo, mi ne bomo nikdar zadovoljili drugih, še manj pa sebe.
Nočemo in ni nam treba rožljati s sabljo! Uma svetli meč, globoka vera v Boga in v našo pravico do življenja ter krepka narodna slovenska zavest bo rešila nas in Primorce pogina, v kateri so nas drugi obsodili. Zato in edino le zato, ker nočemo umreti, ampak živeti in se razvijati, zahtevamo avtonomijo zase
Mati in sin.
Resnična povest. — Spisal Ramenski.
(Dalje.)
Naš Janezek je imel veliko težavo z nemščino. Slovnica mu ni šla v glavo, spisje tudi ne, najmanj pa pravopisje. Kako čudna so se Janezku zdela pravila v nemški slovnici o samostalnikih, pridevnikih in glagolih. Zato se je bilo treba mnogo učiti. Potem je dal pater celo nemško berilo, oziroma nemško pesem na pamet učiti. Kako naj se kmečki otrok, ki ne razume vsebine berila, tega nauči na pamet! Janezek se je učil od besede do besede iz glave tako dolgo, da mu je vse po ušesih brenčalo, pa mu še ni šlo gladko, ko je bil v šoli vprašan. Potem pa tisto čudno nemško pravopisje! Skoraj več besed se piše z veliko črko kakor z malo, menda zato, ker so Nemci veliki v svoji domišljiji. Bože mili, kako naj vse to ve kmečki sin, ki je toliko pošten, da ne zapiše več kakor je treba. Pa Janezek ni obupal, pridno se je učil, vpraševal za svet svoje součence, da je kmalu prerna-
in za brate Primorce. Umetno postavljeni mejniki nas ne smejo razdvajati. Medsebojna moralna pomoč in skupna narodna zavest bo nam in njim v oporo v težkem boju za obstanek in končno zmago, ker prej ali slej moramo živeti vsi Slovenci v skupnih mejah.
Temu boju posvetimo vse naše moči. Čimbolj se Slovenci uveljavljamo v Jugoslaviji kot Slovenci, temvečjo pomoč nudimo tudi bratom v Primorju in na Koroškem. Mi ne bomo omagali! SLS gre preko izdajalcev domovine, naroda in vere na dnevni red: avtonomijo Slovencem v Sloveniji, v Primorju in na Koroškem!
V tem smislu pozdravljamo ob tej tuž-ni obletnici drage brate onkraj državnih mejnikov in jim kličemo: Vstrajajte, mi smo z vami!
Gospodarstvo.
Vrednost našega denarja drvi v prepad. Vlada noče priznati svoje popolne nesposobnosti, sicer bi morala že davno odstopiti in razpisati nove volitve. Centralizem ubija ves državni kredit in ustava ni uredila notranjih razmer, pač pa jih je še bolj zmešala. Finančno ministrstvo je brez zamene pri Narodni banki vrglo na trg iz zaloge novih bankovcev eno miljardo 700 tisoč kron, 300 milijonov kron pa si je izposodilo pri avstro-ogrski banki. Skoraj poldrugo miljardo, kolikor se je po 20 odstotkih zadržalo pri markiranju kron, je zopet šlo na prevaren način med ljudi. Nikdo
gal prve težave. Tudi nemščina mu je šla čimdalje bolj v glavo. Učil se je na vso moč, zlasti nemško, ki mu je bilo najbolj tuje in neznano. Nekaj ga je k temu gnala želja, da napravi veselje svoji dobri materi, ki ga je večkrat obiskovala mu kaj prinesla in tolažila, Janezek jo je vedno spremljal daleč čez hrib proti Bršljinu, ko se je vračala domov, in milo gledal za njo. Mati mu je rekla nekoč: „Pa pojdi z menoj domov, če nisi rad v šoli in če se nemško težko učiš !" Seveda bi jo rad popihal z materjo domov, ko bi ga ne bilo sram sosedov, ki bi bili kaj takega privoščili revni vdovi in sinu, Vrnil se je v mesto vedno sicer otožen, a dovolj pogumen za nadaljevanje svojega učenja. Učil se je pridno tudi zato, da bi druge dohitel in morda nekatere še prekosil. In tako je tudi bilo. Na kon-cn šolskega leta je bil Janezek pohvaljen ter dobil lepo darilo. Pa ne sauro učil se je pridno in dobro, ampak je tudi rad molil, prejemal sv. zakramente ter bil pobožno pri sv. maši. V frančiškanski cerkvi je večkrat stregel pri sv. maši, da so ga patri skoraj že vsi dobro poznali.
ne ve, koliko denarja je bilo markirano, niti sam minister ne. — Kogar hočejo bogovi uničiti, ga udarijo s slepoto, to so vedeli že pogani. Da nas ne uničijo liberalni in samostojneški bogovi s slepoto, vrzite njihovo sleparsko časopisje na gnojišče in naročajte katoliške liste, ki neusmiljeno odkrivajo vse lopovščine, ki se gode v naši državi na škodo ljudstva.
Glede trošarinske naredbe je finančni minister obljubil poslancu Sušniku in dr. Hohnjecu, da bo naredbo še enkrat vžel v pretres, ker se je prepričal o njeni nepravičnosti.
Tovarno za blago bodo napravili v Mariboru.
Agrikola se imenuje delniška družba, ki so jo ustanovili Nemci iz Mainza in neki Anglež iz Londona v Beli cerkvi (Vojvodina). Ta družba, ki ima 3 milijone kron temeljne glavniee, se bo ba-vila z nakupom in prodajo poljskih pridelkov. Ona bo diktirala cene žitu in drugim pridelkom. Tako nas na vseh straneh pritiska velekapital. Kmetje zge-nite se in organizirajte se v zadrugah proti velekapitalističnemu lintvernu, ki vas grabi za vrat!
Carinski .dohodki znašajo tekom pičlih petih mesecev za uvoz 255 milijonov dinarjev, za izvoz pa samo 70 milijonov dinarjev. Kaj je potem čudno, da kron«, pada ? Kdor več kupuje kot prodaja, mora nazadnje popolnoma propasti.
Razširjajte v svojem krogu katoliško časopisje!
miminn n nuni. mn, .1............ um runu m nnn ' »■
Pa tudi doma je rad molil sv. rožni venec zvečer, ker je bila gospodinja stričeva žena, pobožna. Med počitnicami je materi doma pomagal delati, da je par mesecev kmalu poteklo. V četrtem razredu mu je šlo vse lahko, da se mu ni bilo treba mnogo učiti. Patri so ga radi imeli, zlasti katehet, ki je bil posebno mehke narave in znan kot trpežljiv spovednik. Ob koncu šolskega leta se je od učencev poslovil ter odšel nekam na Štajersko. Sposobni učenci so odšli iz ljudske šole na gimnazijo med njimi tudi naš Janezek, ki je pa toliko dorasel, da ga lahko imenujemo Janeza. Njegov učitelj ž ljudske šole še živi in je čvrst mož ter se prostovoljno še vedno peča s poučevanjem mladine. Bog ga ohrani še mnogo let v blagor mladine v novi domovini! Dobri očetje frančiškani, ki so z nepopisnim trudom poučevali slovensko mladino v-Novem mestu ter jo versko nravno Vzgojevali za par kron, naj bodo prepričani, da iso jim nekdanji učenci in gojenci iz srca hvaležni ter povsod oznanjejo njihovo slavo. Beg jim plačaj stoterno!
(Daljo prih.)
Prispevajte za tisk. sklad „Sedanjosii“!
Tedenske novice.
v strogo krščanskem dulni. Bila je tudi naročnica in podpornica „ SedanjostiBratoma gg. Josipu in kaplanu Vinkotu ter celi spoštovani rodbini nase iskreno sožalje. Blago pokojnico pripovoČamo v blag spomin in molitev. N. v m. p.!
Glede orožništva smo prejeli in objavljamo sledeče pismo: »Grčevski žalostni dogodki so dali povod k pritožbam proti postopanju orožništva. Ni mi namen braniti kogarkoli od orožnikov, ki so bili poslani v Grčevje kot pomoč finančnim stražnikom niti onih, ki so se udeležili poznejšega pogona za krivci dej arijskega odpora, ker je morda res bilo, vsaj pri nekaterih, preveč pretirane vestnosti. Ugotoviti pa moram, da večina slovenskega orožništva šc ni „ balkanizirana" in se zaveda svojega dostojanstva in ugleda, ki ga je nekdaj uživala. Težka in odgovorna služba za skromno plačo v današnjih težavnih razmerah pa je tem grenkejša, ker so posebno starejši orožniki izpostavljeni nevarnosti, da jih vržejo na cesto — brez pokojnine. Že dolgo sc stika po političnem prepričanju orožnikov. Prizadeti kmetje v Grčevju so vseskoz sarno-stojneži, za katere se je »Sedanjost" zavzela proti orožnikom. V prvem trenutku meje to iznenadilo, toda sodeč po gotovih dejstvih je bilo to stališče popolnoma pravilno, kar se danes že lahko ugotovi, posameznosti pa rajše zamolčim." — Naše stališče v tem oziru je jasno: ne napadamo orožnikov radi orožnikov, obsojamo pa rabo orožja, dokler niso vsa druga sredstva lastne osebne obrambe izčrpana. V socialnem oziru pa branimo in zagovarjamo vse zatirane, torej tudi orožnik'e. Konec pisma je nekoliko zagoneten in slutimo vsebino. — Razumemo!
Dr. Korošec je na shodu v Tržiču ugotovil, da je onemogočitev nadaljnik Karlovih poskusov dosegljiva z drugimi sredstvi kot z dragoceno mobilizacijo jn krvavo vojsko. S samim francoskim pomanjkljivim pokroviteljstvom poleg slabe in nesposobne naše diplomacije ne prinemo do besede v mednarodni politiki. Mi moramo rasti. Bolgarska bi se nam rada pridružila in SLS kot jugoslovanska stranka želi videti Bolgare v sestavu naše države. Ko to dosežemo, ne bomo več odvisni od milosti Madžarov, Nemcev in Lahov. V nadaljnem pa nam je treba krepkega socialnega in gospodarskega dela potom goste mreže stanovskih, gospodarsko socialnih, prosvetnih in političnih organizacy-
Vpoklici na orožne vaje so se v Sloveniji vršili povsem mirno in v redu. Odziv je bil ugoden.
Radi mobilizacije so na Češkem nastali veliki nemiri. V Krasličih so se dvignili Nemci in vojaštvo je ustrelilo 11 oseb. Tudi na Slovaškem je vlada zaprta več uglednih Madžarov ter proglasila preki sod.
Češkoslovaška republika je objavila demobilizacijo vojske.
Hrvatske stranke so imele v Zagrebu svoje zborovanje, kjer je govoril tiidi srbski oosla-nec dr. Mončilo Ivanič urednik »Radikala" iz Belgrada. Povedal je to-le: Vidim, da Hrvatje ne sovražijo srbskega ljudstva, ampak da mnogo trpe pod nasiljem sedanje belgraj-ske vlade. Toda ne mislite, da je pri nas v Srbiji bolje. Vi Hrvatje imate vsaj šolane in sposobne uradnike, dočim postavlja v Srbiji minister Pribičevič za »policijske pisare" (uradnike okrajnih glavarstev) ljudi brez izobrazbe in brez poštenja. V Srbiji so uradniki, ki niso dobili službe na podlagi šolskih spričeval, ampak na temelju izkaznice, da so
Društvene vesti.
Redni občni zbor Orlovske podzveze v Ljubljani
se vrši 20. novembra t. 1. Ob 8. uri bo za udeleženec pridiga in sv. maša, nato občni zbor v Ljudskem domu. Ob 17. 'uri se vrši istotam slavnostna akademija. — Udeleženci akademije in občnega zbora imajo proti izkaznici polovično vožnjo no vseh progah. — Zastopniki odsekov se morajo izkazati s pooblastili.
Vsem odsekom! Nekatori odseki še sedaj niso vrnili preglednih pol, Centrala ne more vršiti svojih nalog, če se odseki ne zavedajo in ne store svojih dolžnosti do nje. Prosimo, da nam jih nemudoma pošljete; s tem daste spričevalo discipline predvsem sebi.
Na sestanku zaupnikov SLS v Rokodelskem domu sta gg. Gornik in F. Iiadeščck podala kratek pregled o zunanjem in notranjem političnem položaju s posebnim ozirom na znane dogodke in politične posledice. V nato nastali debati seje z zadovoljstvom ugotovilo, da je Jugoslovanski klub uspešno nastopil za demobilizacijo, dočim so nasprotniki hujskali na vojno. Z ozirom na premnoge važne zadeve v današnjih resnih Časih se je izbral ožji odbor zoupnikov, čegar naloga bo, da vsa pereča nujna vprašanja sproti obravnava. V ta odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči
Takojšnjo demobilizacijo je dr. Korošec osebno zahteval pri Pašiču, ker nas vsak dan trajanja tega stanja neusmiljeno tira bližje in bližje gospodarske propasti.
Poslanci gg. Boškar, Nemanič, Brodar dr. Dulibič in Krajnc so v imenu Jugoslovanskega kluba skupno obiskali vojnega ministra radi vpoklicov na orožne vaje in prosili, da se takoj izvrši demobilizacija in odpusti domov vpoklicano moštvo, vprežna živina in vozovi, da se more nadaljevati jesensko poljsko in drugo delo. .Obenem so poslanci protestirali proti temu, da se jemlje vprežna živina brez vsakega seznamka, ker ob razpustu ne bo mogoče dognati, kaj komu pripada. Vojna uprava bi morala takoj ob sprejemu živine in voz določiti ceno teh pred-metev radi poznejše povrnitve škode, ' če se kaj izgubi ali pokvari. Dalje so poslanci zahtevali, naj vojna uprava potrebno živino kupi na trgu in ne jemlje jo pri kmetih, ki so morali znižati število živine za dom radi pomanjkanja krme na najpotrebnejše, ker je suša napravila ogromno škodo. Za vpoklic vprežne živine in voz so poslanci zahtevali izplačilo primerne odškodnine. Vojni minister je obljubil, da bo o vseh teh željah obvestil vlado, ki bo potfm potrebno ukrenila. — Zbornica sedaj ne zboruje in večina poslancev je odšla iz Belgrada, ostali so samo člani
gg.: načelnik kaplan A. Gornik, podnačelnik Al. Vovk, tajnik urednik Fran Radešček, odborniki J. Šporar — Harinja vas, Anton Turk Bršljin, A. Žitnik, župnik — Stopiče, Jože Zupančič — Biška vas in Mat. Kren
- Vavta vas.
Seja pol. odbora SLS, ki je bil izvoljen na sestanku zaupnikov, se bo vršila v ponedeljek 14. t. m. ob 10. dopoldne v Rokodelskem domu, Tega sestanka naj se vsi Člani udeleže.
Opozarjamo že danes, da se vrši že glavni sestanek pol. odbora SLS dne 21. t. m. dopoldne ob 10. uri v Rokodelskem domu. Gre za važne zadeve! Agitirajte med našimi zaupniki za čim večjo udeležbo!
Izredni občni zbor Kat, slov. izobraž. društva „Soča“ v Novem mestu bode v torek lo. t. m. ob tričel na 8 zvečer v Rokodelskem domu z dnevnim redom: Pristop k društveni nabavni zadrugi. - K obilni udeležbi vabi društvemke	odbor
1 ol me pied občnim zborom se bo istotam vršila odborova seja. — Pravočasna in
«	1	|	|	^	VMUAtU * * *
polna udeležba obvezna.
Jugoslovanska matica priredi 12. t. m. ob
priliki obletnice rapalske pogodbe podučno predavanje v Narodnem domu, Predava e-osn dr. Puc.'
Zborovanje Slomškove podružnice za novomeški
in črnomaljski okraj se vrši v soboto 12. t. m. ob 1. uri pop.Jv dvorani Rokodelskega doma v Novem mestu. Na vzporedu je: 1. preda-' vai\je o računskem pouku (tov. Fr. Lužnik),
2.	kmetijski pouk v. osnovni šoli, 3. ugotovitev članstva in 4. slučajnosti. Pridite vsi!
Sestanek nabornikov SLS. Fantje, ki so bili pri zadnjih naborih potrjeni k vojakom, imajo v nedeljo 13. t. m. ob 2. uri pop. sestanek v Rokodelskem domu v Novem mestu.
Kmetijsko društvo za dekanijo Novo mesto In okolico v Naratn mestu ima občni »bor dne 21. novembra 1921 ob 16. uri v zadružni pisarni v kapitelju, I. nadstropje.
1	,, v . .	------ J Ov P”
»kumerno žanjejo. — Pozdrav vsem! (Izvirno poročilo iz Belgrada.)
Jugoslovanski klub je imel v Belgradu več sej, na katerih se je razpravljalo o notranjem in zunanjem položaju. Ponovno seje naglašala borba za ureditev države na podlagi zgodovinskih pokrajinskih mej. (ščititi sc ima rav-nopravnost Hrvatske in Slovenije in na tem temelju se ima izvesti revizija ustave. Soglasno seje odklonilo vsako politično ureditev, ki direktno ali indirektno vodi do ustvaritve velike Srbije i.: male Hrvatske ter male Slovenije. Sledila so poročila o položaju stranke v poedinih pokrajinah in se je ugotovilo, da se njene vrste vedno bolj jačijo.
Nov judskošolski zakon, ki se baje pripravlja, odvzema starišem vsako pravico do vzgoje otroka izven doma. Kaj to pomenja, je na dlani vsakega razsodnega očeta in skrbne matere. Sokolizacija šol zametuje verski pouk, ki bo v bodoče obstojal le še v toliko, v kolikor st bo to zljubilo svobodomiselnemu učitelju, ker bo v to edino poklicancrim dušnemu pastirju vstop v šolo zabranjen. Krajni šolski sveti kot zastopniki staršev ne bodo imeli nobene besede več pri izberi učiteljev. Liberalna učiteljska organizacija bo sama sebi postavljala šolske nadzornike. Napad na katoliško vzgojo je uprav satansko zamišljen. Stariši! Gre za vaše otroke, gre za vero v večno Resnico, gre za blagor naših otrok in bodočnost našoga ljudstva! Protestirajte!
Zahrbtno zaboden iz zasede je v Ljubljaoi preminul višji rač. svet. g. Avg. Zajc, zvest pristaš SLS in globokoveren katoliški mož. Morilec je gostilničar Jalen. Blagemu pokojniku večen mir in pokoj!
Umrl je v Ljubljani trgovec s klobuki g.
I r. femalc, doma iz Mifne. Prizadetim rodbinam naše sožalje, N. v m. p.!
Umrla je pri Sv. Tomažu nad Ormožem 701etna gospa Ana Munda, mati tajnika SLS v Novem mestu, ‘g. Josipa Munda, ki je začasno sedaj v Ljubljani. Rajnica je bila vzor krščanske matero in je vzgojila svoje otroke
člani demokratske stranke. Toda že se dvig-a srbsko ljudstvo proti tej tiraniji. Potoval sem po Sremu, Bački in Banatu, a povsod sem našel maso nezadovoljnežev. Nezadovoljneže smo našli tudi v Nišu iu Kragujevcu in po drugih krajih Srbije, kjer vse vre proti današnji vladi. Prepričan sem, da bo tej vladi kmalu odzvonilo in da bodo prišli drugi ljudje, ki res izražajo voljo ljudstva.
Kongres srbske kmetske stranke se bo vršil te dni v Veliki Plani v Srbiji, kjer se bodo določile smernice za bodoče delovanje in kjer bodo tudi samostojneži dobili kot dodatek na že prejete brce pošteno plačilo na grbo za svoje podlo izdajstvo kmetskih koristi.
Žganjar Drofenik jo je to pot spet enkrat pošteno polomil in osramotil svoje samostoj-ncške volilce. V zbornici je stavil predlog, da sme biti župan in odbornik samo tisti, ki plačuje določeno večjo vsoto davka, ženskam odreka volivno piavico in ravnotako vsem komunistom. Republikanec Džonovič ga je ostro zavrnil in izjavil, da smatra žganjarjev predlog za predpustno šalo. Predsednik se je pridružil temu stališču in Drofeniko-vega predloga ni niti dal na glasovanje. Rdeč kot kuhan rak jo je pobrisal žganjar z dolgim nosom iz dvorane.
Samostojneža Vedernjaka je g. Pucelj spravil na varno. Da se korito ne shladi, je Ska-lickiju prepustil vodstvo češke kolonije na Grmu. Vlekel bo plačo vinarskega nadzornika, štel tisočake ravnatelja kmetijske, šole, vodil svojo „vzorno klet“. ki nima za nikogar nobene liasni, dal bo v najem svojo vilo in se> preselil v grmski grad.
V okrnjeni zbornici je še samo 290 poslancev, ki so razdeljeni v te-le klube: radikalski (96) demokratski (91), jugoslovanski (27), zemljo-radniški (26), muslimanski (24), socilistični in republikanski (14), ta samostojneški in bosanski (12).
Prostolonaslednik postane najbrže princ Pavle, sin kneza Arsena, brata pok. kralja.
Belgrajko „Selo“ piše: „Od decembra 1. L,
ko je Pašič prevzel predsedništvo vlade, se na njegovi zvezdi pojavljajo madeži. Ti madeži postajajo vedno večji in s tem pa rastejo vedno bolj zunanji neuspehi v zunanji politiki"
d Belokrajino hočejo odločiti 'od Slovenije in jo priklopiti Hrvatski. Ta novica se je razširila po Belokranjskem in povzročila povsod mnogo upravičenega ogorčenja. Belokrajina ima zveze z Novim mestom, pri katerem hoče ostati, s Hrvatsko pa radi skrajno slabih prometnih razmer ne more dosti občevati. Naj vse občine takoj ostro protestirajo in protest odpošljejo Jugoslovanskemu klubu v Belgrad. Tudi Županska zveza naj izreče svojo besedo. Naši poslanci bodo vse storili, da se ta nakana, ki so je liberalej popolnoma žmožni, prepreči.
P. n. Naročnike opozarjamo, da je odslej treba tudi položnice izpolnjevati v dinarjih in ne v kronah.
HmeB*iški novičaB*.
Raznoterosti. V Evelethu se bodo vršile občinske volitve': Slovenci postavijo svoje kandidate in sicer Josipa Blinca za župana in Mušiča za mestnega svetovalca. —*- Da se zmanjša brezposelnost, vlada namerava graditi velik-kanal iz Chicage do Atlantskega morja ter več železnic. — V Collinvodn so Slovenci ustanovili v dvorani Slovenskega doma lepo čitalnico. — „N. J. Tines", ki je za j znamenitejši list v Njujorku, prinaša lep članek o Slovencih. o kaierih pravi, da niso Balkanci pač pa Rrednjeevropci (The Slovenes belong not to the Balkans, but to Central Europe), ker na Slovence ni vplival bi-
zantizem, kakor na Srbe. — Vsled znižanja plač nameravajo želežničarji proglasiti splošno stavko. —
Poročili so se. V Girardi Franc Raniavž iz Št. Ruperta z Marijo Seljak iz Lipe pri Vrhniki in Jos. Drmaž iz Orehovice z Zofijo Marič iz Padena na Dol., v Lorainu Nik. Kastelec z Marijo Nemanič; v Chicagi Ant. Pazderc iz Podzemlja z Ivanko Zadnik iz Tržišča; dalje Mart. Slobodnik z Mar. Mantel; Ivan Golob z Mar. Mušič in Franc Šime z Rozo Gradišar; v Clevelandu Miko Uršič z Amal. Tomažič;
V domovino so se vrnili. ^'Clevelanda Ignac Hiti in Franc Štraus v Dvor; iz Sheboygana Viktor Klinc z družino v Dvor; iz Clevelanda Janez Malavašič in Pavel Dolinar in sicer prvi v Log. drugi pa v Brezovico; iz Niagare Jož. Lukežič v Semič; iz Mannifolda Jož. Kosmač v Moravče; iz Sheboygana Gašper Rupan v Trebelno; iz Chicage Jan. Mohar v Litjjo.
Umrli so. V Clevelanda je avtomobil smrtno povozil Fr. Černeliča iz Dola pri Vidmu; v Mihvaukee je umrl 71 letni Franc Rozman iz Mirne peči; v Clevelandu si je končal življenje Miha Dimenc iz Trzina na Gorenjskem; v Chicagi Martin Bajuk s triletno hčerko;
Dolarji so dosegli vrtoglavo višino.
Menjalnica novomeške podružnice Eskomp-tne. banke jih plačuje najbolje.
,GLASNIK
Naročite
NAJSVETEJŠIH
Oglašujte v „Sedanjosti“!
SRC“
mesečni list za obnovo družinske sreče. Maribor. Cirilova tiskarna.
. Letno 2 dinara.
Potrebno in koristno je
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po pošlah Vas to prosimo
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrobi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopot kak denar.
Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar polom naše banke.
Točna postrežba — to je vedno bilcr in bo Ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt-Street New York, N. Y.
j Trgovina ALFONS OBLAK ] S v Novem mestu
priporoča špecorijsko, kolonijalno in galanterijsko blago.
Točna in solidna postrežba!
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novo mesto se priporoča.
:
J!
ospodarska Zveza
centrala za skupni nakup v Ljubljani
Podružnica ir Uovem mestu
mamKamaanaz
ima v zalogi vse špecerijsko in kolonijalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd.
Veliko zaloga manufaMiraga blaga.“VB
Umetno gnojilo kafnit.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran RadetSSefc.
Tiska J. Krajec nasl. v Novuie mestu.