S SEJ IZVRŠNEGA SVETA
Čiščenje potokov in jarkov
Zakon o vodah pooblašča občinske skupščine, da z odlokom predpišejo ob-veznosti lastnikov oziroma uporabnikov pribrežnih zemljišč in čiščenje potokov in jarkov. Osnutek tega odloka je izvršni svet sprejel in ga dal v javno razpravo.
S tem odlokom naj bi zaščitili že melio-rirana zemljišča, saj nekateri lastniki pri-brežnih zemljišč ne samo da brežin in odvodnih jarkov ne čistijo, ampak jih tudi načrtno zasipavajo in s tem povzročajo škodo na zemljiščih. Osnutek odloka obravnava jarke sekundarne odvodne mreže, ki niso vključeni v register območ-ne vodne skupnosti in jarke terciarne odvodne mreže. Pripravo odloka so nare-kovale potrebe po rednem čiščenju in vzdrževanju odvodne mreže na barju in na drugih kompleksih v občini, kjer so izve-dene hidomelioracije.
Sočasno in kontinuirano   ..-planiranje
Planiranje je realno in učinkovito le v primeru, ko se vsi samoupravni in družbe-ni plani pripravljajo in uresničujejo hkrati in vzporedno v enotnem nepretrganem procesu. Permanentno planiranje zahteva kontinuirano in hkratno planiranje na vseh ravneh in nenehno vzajemno usklajevanje planov.
Hkrati s procesom pripravljanja samou-. pravnih sporazumov o temeljih plana or-ganizacij združenega dela, teče tudi delo pri dmžbenem dogovarjanju o temeljih plana med krajevnimi skupnostimi v obči-ni, med občinami v republiki in med repu-
blikami v federaciji. OZD bi zaradi tega morale seznaniti organe družbenopolitične skupnosti, ki so odgovomi za pripravljanje dogovora o temeljih družbenih planov, s tistimi informacijami in kazalci, ki so po-membni za pripravo družbenega plana in to v rokih, ki jih določa zakon. Hkrati pa mora organ dmžbenopolitične skupnosti posredovati subjektom planiranja ustrezne in ažurne informacije, ideje in predloge, ki so pomembni za sprejetje njihovih planov in za usklajevanje posamičnih planov s skupnim in splošno družbenim planom.
Planiranje v samoupravnih interesnih skupnostih mora kontinuirano zagotavljati svobodno menjavo dela in na tej podlagi regulirati formiranje oziroma pridobivanje dohodka, združevanje dela in dohodka, da bi dosegli čimvečjo učinkovitost in da bi zadovoljili potrebe združenega dela v ma-terialni proizvodnji in družbi v celoti. Plan SIS morajo enakopravno sprejeti tako de-lavci v materialni proizvodnji, kakor de-lavci v družbenih dejavnostih. Združeno delo mora samo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti oceniti, kaj potrebuje in kakšne ima materialne možnosti za za-dovoljitev potreb.
Iz tenninov priprave in obravnave plan-skih dokumentov v skupščini občine Ljub-ljana Vič-Rudnik in samoupravnih inter-esnih skupnostih je razvidno, da SIS spre-jemajo svoje planske dokumente povpreč-no v zandku treh mesecev. Zasedanja skupštin SIS so v daljših časovnih razmikita kot zasedanja skupščine občine, Id je pov-prečno enkrat mesečno. Tu se sedaj pojavi vprašaoje, kaj je sočasno planinuije? Ali je to sprejenianje plansldh aktov hkrati na vseb nivojih planiranja ali v dotočenem časovnem razdobju? Opredeliti se torej moramo do dolžine časovnega razdobja, v okviru katerega je mogoče govoriti še o načelih sočasnosti.
Dosedanja praksa pri sprejemanju sred-njeročnih in zlasti letnih planskih aktov kaže nujnost uveljavitve realnih planov in
ugotavljanje uresničevanja sprejetih pla-nov. Za to pa so potrebna tesna poveza-nost nosilcev planiranja na vseh ravneh v vseh fazah priprave planskih aktov, njiho-vo medsebojno informiranje in usklajeva-nje ter spoštovanje pristojnosti.
Na meji rentabilnosti
Po kriteriju, da poslujejo na meji renta-bilnosti tste OZD, v katerih akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi po-slovnimi sredstvi ne dosega polovice pov-prečnega deleža akumulacije v povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih področja dejavnosti, v katerega je OZD uvrščena, je v naši občini 32 OZD, ki so poslovale na meji rentabilnosti zadnja tri leta. V letu 1983 pa je na območju naše občine na meji rentabilnosti poslovalo 19 OZD, ki so zaposlovale 4520 delavcev. Tako je bilo v teh organizacijah zaposlenih 33,1 odstotka vseh delavcev v gospodarstvu občine, ki so dosegle 27,9 odstotka dohodka občinske-ga gospodarstva.
11 organizacij, od omenjenih devetnaj-stih, je iz področja industrije, 3 so s po-dročja trgovine, 3 s področja kmetijstva.
Vzroki za poslovanje na meji rentabil-nosti so različni, vendar v glavnem le tisti, ki vplivajo na otežkočeno poslovanje tudi večine drugih organizacij: težave z nabavo surovin in repromateriala ter neredna do-bava iz uvoza in z domačega trga, nadpov-prečito zviševanje osebnifa dohodkov, akti-viranja novih investidj ter adaptadje v obstoječita zmogljivostih na eni strani in zastarela tehnologija na drugi strani, di-spariteta cen...
Značilnost teh organizacij pa je, da je v večini teh OZD dohodek na delavca nižji kot v povprečju gospodarstva občine, da je rentabilnost, - izražena z razmerjem med doseženim rezultatom gospodarjenja in dela ter vsemi povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi večja kot v povprečju gospodarstva občine, v skoraj polovici teh
OZD je stopnja odpisanosti opreme večja od povprečja v gospodarstvu občine, da je delež akumulacije mnogo nižji kot v pov-prečju gospodarstva občine, prav tako pa tudi čisti dohodek na delavca.
Te organizacije bodo morale več pozor-nosti posvetiti izdelavi programov in anali-zi razvojnih možnosti ter srednjeročnemu razvojnemu programu. Število OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti se v naši občini veča, tudi zato je izvršni svet sklfenil, da bo pospešii svoje obiske v teh OZD, predvsem pa se bo najprej posvetil IUV TOZD Galanterija, Zagrad TOZD Ple-skoobioga, Kemofarmadji in Mizarstvu Vič.
O pripravah na 5, žetev
S pšenico je bilo posejanih 376 hekta-rov, od teh 70 hektarov v dnižbenem sek-torju. Pogodbeno pa je bilo zasejano 66 hektarov za okoli 160 ton pšenice (135 pogodb).                               -    -
Zaradi slabše prezimitve pšenice je bilo 6 hektarov spomladi preoranih in površine zasejane z jarino in koruzo. Tudi sicer se pričakuje slabši pridelek pšenice, razen na posestvu Brest.         0
Na območju naše občine bo predvidoma želo 5 žitnih kombajnov in sicer dva druž-benega sektorja, dva privatna in en novo-nabavljeni v strojni skupnosti Dobrova-Podpeč. Dogovor je tudi s Kmetijsko za-drugo Vrhnika za storitve njihovega kom-bajna na območju Podped.
Pogoji odkupa ostajajo enaki kot jeseni ob sklepanju pogodb. Gre za zamenjavo za koruzo v razmerju 1:1 in 30 odstotkov vrednosti v denarju, ki jo kmetje vnovčijo za reprodukcijski material v zadrugi. Del koruze za zamenjavo je že v skladiščih Kmetijskih zadrug in na voljo kmetom, ki so sklenili pogodbe in so njihovi posevki tako prezimili, da je možna realizacija po-godbe.
NINA ČOŽ