Acrocephalus 2J (120): 1 - 4, 2004 Ustvarjalci revije Acrocephalus skozi njeno 25-letno zgodovino (1980 – 2004) The creators of the journal Acrocephalus through its 25-year history (1980 – 2004) S pri~ujo~o {tevilko stopamo v jubilejni 25. letnik revije Acrocephalus, torej proslavljamo 25 let njenega kontinuiranega izhajanja. Ob tej obletnici pa ne smemo pozabiti, da je 25-letno `ivljenje revije omogo~ala predvsem skupina zagnanih ljudi, ki so vsak po svoje prispevali k izidu sleherne {tevilke. Gonilo dela je bila ljubezen do ptic in narave ter radovednost, kje in kako ptice `ivijo, koliko jih je in kaj omogo~a ter tudi onemogo~a njihov obstanek. Vsaka revija potrebuje srce, torej nekoga, ki jo idejno in stvarno oblikuje, nekoga, ki poskrbi za zametek, zorenje in rojstvo vsake {tevilke, kajti vsaki~, ko {tevilka izide, to pomeni zaklju~ek in spet nov za~etek uredni{kega procesa, kolesa, ki se nikdar ne ustavi. Pred 25 leti, leta 1980, je to kolo zagnal Iztok Geister, prvi glavni urednik in o~e revije Acrocephalus. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se to kolo vrti {e danes, a hkrati postaja tudi vse ve~je. Geister je kot glavni urednik reviji Acrocephalus posvetil kar 20 let svojega strokovnega ornitolo{kega udejstvovanja, danes lahko re~emo, da zelo uspe{no! Acrocephalus je torej zgodba o uspehu, in skupaj z Borutom [tumbergerjem, drugim glavnim urednikom revije, in mano, kot tretjim, lahko re~eva, da sva po~a{~ena, da sva lahko soustvarjala del te zgodbe. Glavni uredniki / Editors-in-Chief: Iztok Geister, 1980 – 1999 Borut [tumberger, 1999 – 2001 Al Vrezec, 2002 – Uspe{no izdajanje in ustvarjanje revije pa ni ma~ji ka{elj. ^eprav je glavni urednik res tisti, ki reviji daje `ivljenjsko mo~, mu je ne bi uspelo izdajati brez u~inkovite uredni{ke ekipe sourednikov in urednikov za posamezna podro~ja. ^e je to le nekako {lo do leta 1987, je Acrocephalus s svojo rastjo kasneje presegel okvir {e obvladljivega dela za zgolj enega ~loveka. Tako je uredniku Geistru leta 1988 prisko~il na pomo~ prvi tehni~ni urednik Rudolf Tekav~i~, uredni{ka ekipa pa se je v nadaljnjih letih {e pove~ala in pod razli~nimi glavnimi uredniki tudi spreminjala. Souredniki / Assistant Editors: Andrej Figelj (tehni~ni urednik), 2002 – Bo`a Jan`ekovi~ (svetovalka za bibliografsko in informati~no oblikovanje), 1999 – 2000 dr. Primo` Kmecl (sourednik), 1999 – 2001 Bojan Mar~eta (urednik za fotografijo), 1992 – 1995 Slavko Polak (urednik za ilustracijo), 1992 – 1999 Igor Pustovrh (urednik za fotografijo), 1996 – 1999 Andrej Sovinc (pomo~nik glavnega urednika), 1992 – 1999 dr. Bo{tjan Surina (sourednik), 2002 – Borut [tumberger (poslovni urednik, sourednik), 2002 – Rudolf Tekav~i~ (tehni~ni urednik), 1988 – 1994 Al Vrezec (sourednik), 1999 – 2001 I Uvodnik / Editorial @e na samem za~etku je imel Acrocephalus te`njo po strokovnosti, po ~imbolj objektivnem poro~anju s terena. To pa mu je uspelo le s skupino uglednih strokovnjakov, zbranih v uredni{kem svetu ali odboru, ki so ne le jam~ili za strokovno korektnost objavljenih prispevkov, pa~ pa so v uredni{kem postopku tudi aktivno sodelovali kot recenzenti. Recenzije pa so osnovno jamstvo strokovnosti in znanstvenosti, pri ~emer je Acrocephalus bolj ali manj vztrajal vseh 25 let. In `e v prvem uredni{kem odboru je uredniku Geistru uspelo k delu pri reviji pritegniti kopico uglednih strokovnjakov, ki so delovali na ozemlju Slovenije: dr. Sergeja D. Matvejeva, dr. Andreja O. @upan~i~a, Janeza Gregorija, Rada Smerduja, Bo`idarja Magajno, Dareta [ereta in Iva A. Bo`i~a. Z rastjo pa je v objavo za~elo prihajati vse ve~ prispevkov iz tujine, ~emur je bilo potrebno prilagoditi tudi uredni{ki odbor. Tako je leta 1999 pod urednikovanjem [tumbergerja Acrocephalus dobil svoj prvi mednarodni uredni{ki odbor, ki so se mu pridru`ili strokovnjaki iz Hrva{ke (prof. dr. Josef Mikuska), Italije (dr. Kajetan Kravos), Avstrije (dr. Peter Sackl) in Nem~ije (dr. Martin Schneider-Jacoby). Ob tem je bil odbor tudi prenovljen in do leta 2004 {e nekoliko raz{irjen. ^lan uredni{kega odbora z najdalj{im sta`em tako v odboru kot nasploh med ustvarjalci revije Acrocephalus pa je Janez Gregori, ki pri reviji sodeluje `e 23 let! Uredni{ki odbor, uredni{ki svet (akademski naslovi so zapisani tako, kot so bili zapisani v reviji Acrocephalus) / Editorial Board (with academic titles presented as written in the journal Acrocephalus): dr. Miha Adami~, 1988 – 1995 dr. Bo{tjan Anko, 1996 Franc Bati~, 1982 – 1984 Ivo A. Bo`i~, 1980 – 1982 Luka Bo`i~, 2002 – doc. dr. Anton Brancelj, 2002 – dr. Tatjana ^elik, 1999 – dr. Matija Gogala, 1986 – 1992 Janez Gregori, 1980 – 1999, 2002 – Andrej Hudoklin, 1992 – 1999 dr. Primo` Kmecl, 1999, 2002 – dr. Jelena Kralj, 2003 – dr. Kajetan Kravos, 1999 – prof. dr. Boris Kry{tufek, 1982 – 2001 prof. dr. Peter Legi{a, 1999 – dr. Gordan Luka~, 2002 – Bo`idar Magajna, 1980 – 1982 Bojan Mar~eta, 1999 – dr. Sergej D. Matvejev, 1980 – 1995 Toma` Miheli~, 2003 – prof. dr. Josef Mikuska, 1999 – dr. Roger H. Pain, 2002 – assoc. prof. dr. Jenö J. Purger, 2002 – dr. Peter Sackl, 1999 – dr. Martin Schneider-Jacoby, 1999 – dr. Peter Skoberne, 1999 – Rado Smerdu, 1980 – 1984 Andrej Sovinc, 1991 – 1999 Dare [ere, 1980 – 1999 2 ACROCEPHALUS 25 (l2o): I — 4, 2OO4 prof. dr. Kazimir Tarman, 2002 – doc. dr. Davorin Tome, 1992 – Jana Vidic, 1988 – 1992 Al Vrezec, 1999 dr. Andrej O. @upan~i~, 1980 – 1995 Seveda pa Acrocephalus ni skrbel le za bogatenje zakladnice ornitolo{kega znanja, pa~ pa tudi za bogatenje strokovnega jezika. V reviji so se prekalili marsikateri strokovni in ne le ornitolo{ki izrazi. Lep jezik je prvi pogoj za kvaliteto revije. Zaradi svojega mednarodnega zna~aja sta bila v reviji `e od rojstva dalje uporabljena dva jezika, sloven{~ina in angle{~ina. Sprva je bila angle{~ina omejena zgolj na povzetke, naslove in podnapise k slikam, kasneje pa se je z rasto~im mednarodnim ugledom revije uveljavila tudi v ~lankih, prvi~ leta 1999. Pri reviji je sodelovalo {est lektorjev oziroma prevajalcev, Henrik Cigli~ z najdalj{im 20-letnim sta`em, dr. Roger H. Pain pa se je reviji pridru`il leta 2002 kot lektor in ~lan uredni{kega odbora, zato ga navajam le v zgornjem seznamu. Lektorji in prevajalci / Language editors and translators: Henrik Cigli~ (sloven{~ina, angle{~ina), 1985 – Irena Jurak-Wattson (angle{~ina), 1980 – 1985 Janko Kova~i~ (sloven{~ina), 1980 – 1991 Tone Miklav~i~ (angle{~ina), 1980 Lidija [eligo (sloven{~ina), 1980 Prvi vtis na bralca pa ne naredi vsebina, pa~ pa sam videz revije, zato je bila tehni~na podpora reviji kajpak izjemno pomembna skozi vseh 25 let. V celotnem obdobju svojega urednikovanja med letoma 1980 in 1999 je za obliko revije skrbel kar urednik Iztok Geister sam. Kljub temu se je moral pri nekaterih tehni~nih podrobnostih, kot so bile risbe in prelom, zana{ati na druge sodelavce, v prvih letih izhajanja revije, tja do leta 1987, pa je bilo treba besedila {e pretipkavati. V letu 2000 se je novi urednik Borut [tumberger s sodelavci odlo~il, da revijo prenovi tako vsebinsko kot oblikovno. K sodelovanju je povabil oblikovalko Jasno Andri}, ki se je odlo~ila za povsem spremenjen oblikovni koncept. Acrocephalus je tako dobil novo, sodobnej{o in svetovnim revijam primerljivo podobo. Tehni~na podpora / Technical support: Jasna Andri} (oblikovanje), 2000 – Elizabeta Be{evi~ (tipkanje), 1985 – 1986 Danica Dovgan (tehni~no risanje), 1983 Iztok Geister (oblikovanje), 1980 – 1999 Marija Lavri~ (tehni~no risanje), 1980 – 1983 Ivanka Metelko (tipkanje), 1982 – 1986 Aljana Mlakar (tehni~no risanje), 1980 Branka Poklukar (tipkanje), 1982, 1986 Marija Poklukar (tipkanje), 1980 Marko Popovi~ (prelom), 2000 – 2001 Tadeja Smrtnik (prelom), 2001 – Olga Sobo~an (tipkanje), 1987 Darja [ipec (prelom), 1999 3 Uvodnik / Editorial Erik Vovnik (prelom), 2002 Lojzka @vokelj (tipkanje), 1980 – 1981 Oblika naslovnice je ve~inoma vsebovala tudi portret ptice, prvi~ leta 1985 v 25. {tevilki s fotografijo gnezde~ega malega de`evnika Charadrius dubius Iztoka Geistra. Redno pa so bile fotografije vklju~ene v naslovnico s prvo prenovo oblike Acrocephalusa leta 1988 s podobo male uharice Asio otus Davorina Tometa v prvi {tevilki 9. letnika. Fotografi so tako kar 12 let bogatili Acrocephalus s svojimi posnetki, vse do leta 2000, ko je bila revija drugi~ oblikovno prenovljena. Fotografi naslovnic (* dve ali ve~ naslovnic)/ Front-page photographers (* two or more front-pages): E. Benussi, A. Bibi~, I.A. Bo`i~*, F. Bra~ko*, O. Dolenc, D. Fekonja, I. Geister*, J. Gregori, dr. Haas, A. Hudoklin, P. Keusch, S. Klemenc, B. Kozinc, B. Mar~eta*, T. Miheli~, H. Or{ani~, K. Pegoraro, M. Peru{ek*, V. Pfeifer, M. Poga~nik, M. Schneider-Jacoby, A. Sovinc, D. [ere*, M. [kerlak, I. [kornik, D. Tome*, P. Trontelj, M. Woschitz Ob drugi prenovi oblike revije v letu 2000 pa fotografije niso ve~ sodile v koncept naslovnice. Fotografijo je zamenjala ~rtna risba in vse odli~ne objavljene risbe, doslej jih je bilo objavljenih 17, so bile delo Jurija Mikuleti~a. Mikuleti~eve pa so tudi barvne risbe ob uvodniku, ki so ravno tako novost postavitve Jasne Andri}. Ob koncu pa ne smemo pozabiti vseh piscev, ki so v tem obdobju pisali za Acrocephalus. Brez njih bi se reviji, kljub ne{tetim naporom urednika in njegovih sodelavcev, bolj slabo pisalo. Revija torej `ivi zaradi njih in zanje. Prihodnost revije je zato odvisna predvsem od piscev, ki bodo s svojimi prispevki `eleli polniti njeno vsebino in s tem zakladnico ornitolo{kega znanja, ter od bralcev, ki se bodo vedno znova veselili rojstva vsake {tevilke Acrocephalusa. Zato z optimizmom zrimo v prihodnost revije in ptic! Al Vrezec 4 ACROCEPHALUS 25 (l2o): 5 — 13, 2OO4 Redke vrste gnezde~ih ptic v Sloveniji Rare breeding bird species in Slovenia Franc Jan`ekovi~ Vurberk 104h, SI-2241 Sp. Duplek, Slovenija, e-mail: franc.janzekovic@guest.arnes.si The analysis of the rare bird species recognition in Slovenia incorporated 216 breeders. One fourth (species of the lower quartile Q1) were classified as rare species after Gaston’s methodological approach. According to Rabinowitz’s model of the seven forms of rarities, which is based on geographical distribution, population density and habitat selection, one third of the species were classified as rare. The difference between Gaston’s and Rabinowitz’s approaches was not statistically significant. On the basis of Rabinowitz’s model, a list of 69 rare species of breeding birds of Slovenia was prepared. All rare species have been included in the current Red List of Endangered Plant and Animal Species of the Republic of Slovenia. A comparison between the Red List of Endangered Species and Rabinowitz’s model of rarity unveils the fact that some common species have been classified as affected or vulnerable species, while some rare species, on the other hand, have been labelled as species out of danger or insufficiently known species. The relatively highest numbers of rare species are those from the orders of Ciconiiformes, Podicipediformes and Charadriiformes, i.e. the species adapted to water or marshy habitats. Key words: birds, Aves, rare species, forms of rarity, Red List, breeding birds, Slovenia Klju~ne besede: ptice, Aves, redke vrste, oblike redkosti, Rde~i seznam, gnezdilke, Slovenija 1. Uvod Ptice so skupina organizmov, ki so v ospredju naravovarstvene pozornosti. Svetovna naravovarstvena organizacija (IUCN), mednarodno ornitolo{ko zdru`enje BirdLife International, na{e nacionalno ornitolo{ko dru{tvo DOPPS pa tudi druge naravovarstvene organizacije vlagajo veliko energije in sredstev za ohranjanje in varovanje ptic, varovanje in renaturacijo habitatov ogro`enih vrst ter promocijo varstva ptic. Pri implementaciji naravovarstvenih prizadevanj, konzervatorskih in renaturacijskih aktivnostih, navsezadnje tudi pri politi~nih odlo~itvah, povezanih z varstvom narave, in sprejemanju naravovarstvene zakonodaje je neobhodno razumevanje naravnih procesov. Zato se ekolo{ke zna~ilnosti vrst in njihovi populacijski trendi zrcalijo v strokovnih mnenjih in zakonodaji. S tem seznami redkih, ogro`enih ali zavarovanih vrst postanejo naravovarstveno orodje vladne in nevladne operative. Pri tem domnevamo, da za vsemi temi seznami stojijo jasni kriteriji za razvr{~anje vrst v posamezne kategorije in trdni strokovni argumenti. V vsakdanji ekolo{ki praksi v popisu favne izbranega obmo~ja izrazimo tudi relativno {tevil~nost osebkov posamezne vrste. Vrste z relativno nizkim {tevilom osebkov opredelimo kot redke vrste. Na vpra{anje, ali so redke vrste tudi ogro`ene, pa ne moremo odgovoriti enozna~no. Vse ogro`ene (ranljive) vrste, ki so na poti lokalnega ali globalnega izumiranja, dose`ejo fazo redkosti – redkost je torej lastnost ogro`enih (ranljivih) vrst. Pri vzor~enju avifavne ugotovimo, da je nekaj vrst pogostih, nekaj pa jih je bolj ali manj redkih. Slednje vrste so lahko redke zaradi majhnega geografskega obmo~ja raz{irjenosti, specializiranosti v izbiri habitata ali pa zaradi majhne populacije (Kry{tufek 1999). Znotraj nekaterih rde~ih seznamov ogro`enih vrst je opredeljena kategorija redka vrsta, ki pa jo 5 F. Jan`ekovi~: Redke vrste gnezde~ih ptic v Sloveniji sestavljavci seznamov razlagajo razli~no. Tucker & Heath (1994) navajata, da so evropske redke vrste ptic tiste, katerih populacije so stabilne oziroma ne izkazujejo ve~jih nihanj, {tevilo gnezde~ih parov v Evropi pa je manj{e od 10.000. V Sloveniji gnezdi po naravovarstvenih kriterijih sedem evropskih redkih vrst: ~rna {torklja Ciconia nigra, belorepec Haliaeetus albicilla, ka~ar Circaetus gallicus, mali klinka~ Aquila pomarina, planinski orel Aquila chrysaetos, mali orel Hieraetus pennatus in sokol selec Falco peregrinus. V slovenski zakonodaji o uvrstitvi ogro`enih ptic v rde~i seznam je definicija oziroma lastnost redkosti prepu{~ena vsakokratni presoji posameznika. Uradni list Republike Slovenije (2002) definira, da so v kategorijo redkih vrst uvr{~ene tiste vrste ptic, ki so potencialno ogro`ene zaradi svoje redkosti na obmo~ju Republike Slovenije in lahko v primeru ogro`anja hitro preidejo v kategorijo prizadete vrste. Skupno je v kategorijo redkosti uvr{~enih enajst vrst, sedem vrst navaja tudi Geister (1995), dve pa sta novi gnezdilki: ~rnovrati ponirek Podiceps nigricollis, sabljarka Recurvirostra avosetta, mo~virski martinec Tringa glareola, pikasti martinec Tringa ochropus, rumenonogi galeb Larus cachinnans, sirijski detel Dendrocopos syriacus, rde~a lastovka Hirundo daurica, ta{~i~na penica Sylvia cantillans, `ametna penica Sylvia melanocephala, {krlatec Carpodacus erythrinus in ~rna vrana Corvus corone corone. Kakor se razlikujeta definiciji redkih vrst med Tucker & Heath (1994) ter Uradnim listom Republike Slovenije (2002), tako sta tudi popolnoma razli~na seznama redkih vrst, nenavadno pa je, da nimata niti ene skupne redke vrste. V prispevku sta predstavljena dva metodolo{ka pristopa k prepoznavanju redkih vrst ptic na primeru gnezdilk na obmo~ju Slovenije. Podan je predlog redkih gnezdilk za Slovenijo. Narejena je primerjava med redkimi vrstami in vrstami, uvr{~enimi v aktualni Rde~i seznam ogro`enih vrst ptic. 2. Metode Prepoznavanje redkih vrst ptic sem opravil po dveh metodah, ki sta ju predstavila Gaston (1994) in Rabinowitz (1981). Podatke o populacijski gostoti in geografski raz{irjenosti 216 vrst na obmo~ju Slovenije sem povzel po Ornitolo{kem atlasu Slovenije (Geister 1995). 2.1. Ugotavljanje redkih vrst po Gastonu Gaston (1994) navaja, da so redke vrste tiste, ki tvorijo spodnji kvartil (Q1) ran`irne vrste (vrednosti urejene po velikosti od najmanj{e do najve~je) izbrane 6 spremenljivke ali ve~ spremenljivk, s katerimi merimo geografsko raz{irjenost, abundanco ali biotopsko specifi~nost. Po navedeni metodologiji sem pri vsaki od osmih spremenljivk vrste razvrstil v ran`irno vrsto. Tiste vrste, ki so se uvrstile v spodnji kvartil ran`irne vrste, so v tej {tudiji prepoznane kot redke vrste. Smiselno identi~no definicijo redkih vrst navaja tudi Tarman (1992). Vseh 216 vrst sem razvrstil po nara{~ajo~ih vrednostih osmih spremenljivk: (a) raz{irjenosti po geografski {irini, (b) raz{irjenosti po geografski dol`ini, (c) produktu raz{irjenost po geografski {irini in geografski dol`ini, (d) {tevilu zasedenih kvadratov 10 x 10 km, (e) {tevilu zasedenih kvadratov 50 x 50 km, (f ) {tevilu zasedenih fitogeografskih obmo~ij, (g) povpre~nem {tevilu gnezde~ih parov in (h) povpre~ni populacijski gostoti; merjenje spremenljivk opisuje Jan`ekovi~ (2000 & 2002). Pri vsaki posamezni spremenljivki je bil spodnji kvartil vrst (25% = 54 vrst) uvr{~en v kategorijo redkih vrst. Pri nekaterih spremenljivkah, npr. {tevilo fitogeografskih regij, je ve~ vrst imelo iste vrednosti, v tak{nih primerih so bile vse te vrste vklju~ene v spodnji kvartil. 2.2. Ugotavljanje redkih vrst po Rabinowitzu Rabinowitzev model sedmih oblik redkosti temelji na treh ekolo{kih zna~ilnostih posamezne vrste: 1. populacijski gostoti, 2. velikosti obmo~ja raz{irjenosti in 3. {irini habitata (Rabinowitz 1981, Rabinowitz et al. 1986, Kry{tufek 1999, Yu & Dobson 2000). Vsaka obravnavana vrsta pti~a je bila pri posamezni zna~ilnosti razvr{~ena na osnovi dihotomne klasifikacije, klju~ za uvr{~anje je bila vi{ina konkretne vrednosti, ali je vi{ja od mediane ali ni`ja od nje. Vrste z vrednostmi vseh treh ekolo{kih spremenljivk nad mediano so bile prepoznane kot relativno pogoste vrste, vse tri vrednosti pod mediano pa so pomenile, da je vrsta redka. Vrste z le nekaterimi vrednostmi pod mediano so bile uvr{~ene v razli~ne vmesne kategorije redkosti glede na {tevilo spremenljivk pod mediano. Vsaka od osmih kategorij oziroma polj je bila rangirana z vrednostjo, najni`ji rang (polje H) ima vrednost 1, pri preostalih poljih pa je dodana vrednost 1 za vsako prese`eno mediano (tabela 1). Populacijsko gostoto posamezne vrste sem izra~unal kot kvocient med srednjo vrednostjo ocene gnezde~ih parov v Sloveniji in {tevilom zasedenih kvadratov 10 x 10 km (Jan`ekovi~ 2002). Telesna velikost je zelo pomembna zna~ilnost vrst in ima mo~an vpliv na populacijsko gostoto in zato tudi na uvrstitev vrst v posamezno kategorijo redkosti. Znan je negativni odnos med telesno velikostjo in velikostjo ACROCEPHALUS 25 (l2o): 5 — 13, 2OO4 Tabela 1: Razredi redkosti oziroma pogostosti (A – H), modificirani po Rabinowitz (1981) in Yu & Dobson (2000), vsako polje je rangirano glede na stopnjo redkosti ({tevilke v oklepajih). Polje H ozna~uje vrste, ki so redke v vseh treh vidikih, rang 1 ozna~uje najvi{jo stopnjo redkosti. Table 1: Classes of rarity or commonness (A – H) modified after Rabinowitz (1981) and Yu & Dobson (2000) and ranks of rarity that were assigned to each cell (numbers in the parenthesis). Category H contains species rare in all three aspects, with rank 1 indicating the highest degree of rarity. Raz{irjenost / Distribution [iroka / Large Ozka / Small Populacija/ [tevilna/ Malo{tevilna/ [tevilna/ Malo{tevilna/ Population High Low High Low Obse`en/ A (4) C (3) E (3) G (2) Habitat/ Broad Habitat Omejen/ Narrow B (3) D (2) F (2) H (1) populacije (Brown 1995, Gaston & Blackburn 2000, Jan`ekovi~ 2002). Zaradi navedenega je vpliv telesne velikosti upo{tevan pri klasifikaciji vrst med {tevilne ali malo{tevilne. Vseh 216 vrst je bilo na osnovi njihove splo{ne telesne velikosti razdeljenih v tri skupine, ki jih tu imenujem mali pti~i (mediana telesne mase 12 g), srednji pti~i (mediana 59 g) in veliki pti~i (mediana 835 g). Mediana populacijske gostote za male pti~e je bila 70 parov na 100 km2, za srednje pti~e 14 parov na 100 km2 in za velike pti~e 4 pari na 100 km2. V kategorijo vrst z visoko populacijsko gostoto so bile uvr{~ene vrste, pri katerih je povpre~na populacijska gostota presegala vrednost mediane, pri ni`ji vrednosti od mediane pa so bile uvr{~ene v kategorijo malo{tevilnih. Tabela 2: Opisna statistika spremenljivk za ugotavljanje redkih vrst po Gaston (1994) Table 2: Descriptive statistics of variables for assessing rare species after Gaston (1994) Mediana/ Minimum/ Maksimum/ Median Minimum Maximum Q 1 % Q1 Geografska {irina/ 140 Latitude (km) Geografska dol`ina/ 210 Longitude (km) Geografska {irina x dol`ina/ 28200 Latitude x Longitude (km2) [t. kvadratov/ 29 No. squares 10 x 10 km [t. kvadratov/ 10 No. squares 50 x 50 km [t. fitogeografskih obmo~ij/ 4 No. phytogeographical areas [t. parov/ 450 No. pairs Populacijska gostota/ 14,3 Population density (No. pairs/ No. squares 10 x 10 km) 0,97 170 100 58,8 250 130 54,0 40800 12400 30,5 228 9 3,9 19 5 26,3 6 2 33,3 750000 27,5 0,004 3505 3,0 0,08 10 10 IOO 7 F. Jan`ekovi~: Redke vrste gnezde~ih ptic v Sloveniji Tabela 3: [tevilo in odstotni dele` (n; n%) redkih vrst po redovih, glede na razli~ne metode Table 3: Number and percentage (n, n%) of rare species for Orders, according to different methods Podicipediformes Ciconüformes Anseriformes Falconiformes Galliformes Gruiformes Charadriiformes Columbiformes Cuculiformes Strigiformes Caprimulgiformes Apodiformes Coraciiformes Piciformes Passeriformes 22 2 2 2 2 2 2 2 50,0% 50,0% 50,0% 50,0% 50,0% 50,0% 50,0% 50,0% 50,0% 1 1 14,3% 14,3% 42 40,0% 20,0% 55 33,3% 33,3% 1 14,3% 3 30,0% 4 26,7% 3 42,9% 5 50,0% 6 40,0% 22455 28,6% 28,6% 57,1% 71,4% 71,4% 75776 70,0% 50,0% 70,0% 70,0% 60,0% 6 5 9 9 7 40,0% 33,3% 60,0% 60,0% 46,7% 22 2 0 0 2 0 0 1 25,0% 25,0% 25,0% 0,0% 0,0% 25,0% 0,0% 0,0% 12,5% 21 1 2 2 1 1 1 2 33,3% 16,7% 16,7% 33,3% 33,3% 16,7% 16,7% 16,7% 33,3% 77 43,8% 43,8% 7 43,8% 10 62,5% 9 56,3% 11 68,8% 9 56,3% 7 43,8% 10 62,5% 10 1 0 0 0 002 20,0% 0,0% 20,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 40,0% 00 0 0 0 0 0 0 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 23 22,2% 33,3% 3 33,3% 0 0,0% 0 0,0% 2 22,2% 0 0,0% 0 0,0% 2 22,2% 00 0 0 0 0 0 0 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 01 1 0 0 1 0 0 1 0,0% 50,0% 50,0% 0,0% 0,0% 50,0% 0,0% 0,0% 50,0% 00 0 0 0 2 2 2 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 50,0% 50,0% 50,0% 0,0% 12 2 2 2 2 1 1 3 10,0% 20,0% 20,0% 20,0% 20,0% 20,0% 10,0% 10,0% 30,0% 24 28 20,3% 23,7% 27 22,9% 22 18,6% 21 17,8% 29 24,6% 19 16,8% 20 17,2% 28 23,7% Skupaj / Total 51 54 54 52 51 64 54 54 69 23,6% 25,0% 25,0% 24,1% 23,6% 29,6% 25,0% 25,0% 31,9% Gnezditvena raz{irjenost ptic v Sloveniji (za obdobje od 1979 do 1994), ovrednotena na podlagi {estih geografskih spremenljivk, je identi~na, kot je opisano v poglavju 2.1. (spremenljivke a do f ). Odnosi med spremenljivkami niso bili linearni, zato je vseh {est spremenljivk pretvorjenih v logaritemske vrednosti. Z njihovo vklju~itvijo v analizo glavnih komponent je {est osnovnih spremenljivk reducirano v samo en vektor geografske raz{irjenosti, to je 1. geografske glavne komponente (1.GGK; Jan`ekovi~ 2002). Vrste z vrednostjo 1.GGK nad mediano so bile uvr{~ene v kategorijo s {iroko raz{irjenostjo, vrednost pod mediano pa je pomenila, da je uvr{~ena v skupino vrst z ozko gnezditveno raz{irjenostjo. Izbira habitata; vrsta je bila uvr{~ena nad mediano, ~e gnezdi v dveh ali ve~ biotopih, in pod mediano, ~e gnezdi v samo enem biotopu. Vrste so bile razvr{~ene v slede~e biotope: gozd, travnik, skalovje, vode z obalo in kulturna krajina. 8 ACROCEPHALUS 25 (l2o): 5 — 13, 2OO4 3. Rezultati 3.1. Redke vrste po Gastonu Raz{irjenost 216 gnezdilk po posameznih spremenljivkah je predstavljena v tabeli 2. Z metodo kvadratov 10 x 10 km je bil spodnji kvartil vrst (n = 52) dose`en pri 9 kvadratih oziroma pri 3,9%. To pomeni, da so kot redke vrste bile prepoznane tiste, ki so bile ugotovljene v devetih ali manj kvadratih ali v najve~ 3,9% povr{ine celotnega ozemlja. Dele`i, pri katerih so bili dose`eni spodnji kvartili vrst (prag redkosti), so se med posameznimi spremenljivkami zna~ilno razlikovali (?2 = 151,0, df = 7, p < 0,0001), najvi{ji dele` (59%) merske skale je bil dose`en pri raz{irjenosti po geografski {irini, najni`ji (0,004%) pa pri povpre~nem {tevilu parov (tabela 2). Z neko izbrano spremenljivko lahko tako prepoznamo redke vrste {ele, ko zaobjamemo ve~ kot polovico razpona merske skale, z drugo metodo pa je dovolj manj kot 1% merske skale. Tako velike razlike med spremenljivkami nastajajo zaradi izrazito nesimetri~ne in razli~no usmerjene porazdelitve izmerjenih vrednosti (Jan`ekovi~ 2000). Ne glede na izbrano spremenljivko pregled {tevila redkih vrst po redovih Tabela 4: [tevilo vrst ptic v posameznem polju Rabinowitzevega modela redkosti (za razlago definicij posameznih kategorij od A do H glej tabelo 1) Table 4: Number of species in each cell of the Rabinowitz rarity model (see Table 1 for definition of cells A through H) Red/ A B C D E F G H[t. vrst/ Ordo No. of species Skupaj / Total 70 15 12 11 9 14 16 69 216 razkriva, da je najve~ redkih vrst med pevkami (21 do 29 vrst) in pobre`niki (7 do 11 vrst). Po odstotnih dele`ih so najvi{ji dele`i redkih vrst med rodovi, ki so prilagojeni vodnim in mo~virskim `ivljenjskim prostorom, to so plojkokljuni (20 – 70% redkih vrst), pobre`niki (44 – 69%), ponirki (50%) in mo~virniki (14 – 71%; tabela 3). 3.2. Rabinowitzev model sedmih oblik redkosti Po Rabinowitzevem modelu je bila skoraj tretjina vrst (32,4%) uvr{~ena v kategorijo zelo pogostih vrst (polje A), zelo podoben dele` (31,9%) vrst pa je bil uvr{~en med zelo redke vrste (polje H; tabela 4). Vzorec porazdelitve, pri katerem je veliko vrst ekstremno pogostih ali ekstremno redkih (slika 1), se zna~ilno razlikuje od pri~akovane enakomerne porazdelitve vrst med vseh osem kategorij (?2 = 179,7, df = 7, p < 0,0001). Seznam redkih vrst (tabela 7) obsega 69 vrst, narejen pa je na podlagi Rabinowitzevega modela. Slednji je v primerjavi z Gastonovim kompleksnej{i in upo{teva ve~ vidikov redkosti, predvsem pa njihove kombinacije oziroma sinergi~no delovanje med njimi. Red mo~virniki je skupina z najvi{jim dele`em 71% vrst uvr{~ena v kategorijo zelo redkih vrst (v polje H; tabela 5). Glede na uvrstitev vrste v posamezni razred redkosti je bila vrsti prirejena vrednost – ute` tega 1: [tevilo vrst v posamezni kategoriji redkosti a pogostosti po Rabinowitzu (za razlago definicij eznih kategorij od A do H glej tabelo 1) e 2: Number of species in each category of rarity or commonness after Rabinowitz (see Table 1 for definition of cells A through H) Podicipediformes Ciconiiformes Anseriformes Falconiformes Galliformes Gruiformes Charadriiformes Columbiformes Cuculiformes Strigiformes Caprimulgiformes Apodiformes Coraciiformes Piciformes Passeriformes 11 2 .? 4 ^ 1 1 1 4 31 13 11 3 7 10 S 1 7 1 2 1 10 2 15 I 8 ¦= 6 >tr> 16 11 3 ! 1 31 2 1 3 50 13 5 3 4 7 8 28 9 1 2 4 10 118 Slika oziro posa 2 1 1 E 1 kategorije redkosti / Rarity category 9 F. Jan`ekovi~: Redke vrste gnezde~ih ptic v Sloveniji Tabela 5: Povpre~ni rang redkosti po Rabinowitzu (R) posameznega reda ptic, {tevilo in dele` vrst v kategoriji (H, H%); N – {tevilo vseh obravnavanih vrst posameznega reda Table 5: The mean rank of rarity after Rabinowitz (R) for Ordo of birds, number and percentage of species in cell (H, H%); N – number of all examined species of each Ordo Red / Ordo N H H % R Skupaj / Total 216 69 Povpre~je / Average 31,9 2,5 razreda ({tevilke v oklepajih v tabeli 1). V okviru posameznega reda je izra~unan povpre~ni rang redkosti, kot kvocient med vsoto ute`i, ki jih prispevajo vrste, in {tevilom vrst obravnavanega reda. Tudi pri primerjanju povpre~nih rangov redkosti so bili mo~virniki uvr{~eni med redove z najni`jo vrednostjo, torej z najvi{jim dele`em redkih vrst. Povpre~ja rangov redkosti med redovi so se zna~ilno razlikovala (v izra~un razlik je bilo od 15 redov vklju~enih 10 redov z vi{jim {tevilom vrst; ?2 = 31,2, df = 9, p = 0,0003). Izrazite razlike med redovi glede na dele` redkih vrst lahko interpretiram v smislu, da se je pri nekaterih redovih ve~ina vrst ujela v spiralo, ki vodi v smeri izumiranja. 3.3. Redke vrste v slovenskem rde~em seznamu ogro`enih pti~ev gnezdilcev V Pravilniku o uvrstitvi ogro`enih vrst v rde~i seznam pti~ev gnezdilcev (Uradni list 2002) je uvr{~enih okrog 220 vrst. Med seznamom 216 v Ornitolo{kem atlasu Slovenije navedenih gnezdilcev (Geister 1995) in Rde~im seznamom ogro`enih gnezdilcev iz 10 Uradnega lista (2002) je nekaj razlik, ki so posledica bodisi novih gnezdilk (dolgorepa raca Anas acuta, tatarska `vi`gavka Netta rufina, sabljarka Recurvirostra avosetta, mo~virski martinec Tringa glareola, beloli~na ~igra Chlydonias hybridus in travni{ki vrabec Passer hispaniolensis; op. avt., najbr` bi bile tudi te vrste zajete v seznam redkih vrst, a zaradi opisanih omejitev niso bile obravnavane) bodisi vrst, ki so izumrle pred nastankom atlasa gnezdilk, zato jih ta ne obravnava ali pa jih obravnava le kot mo`ne gnezdilke (rjavi lunj Circus aeruginosus, mo~virski lunj Circus pygargus, beloglavi jastreb Gyps fulvus, pritlikava tukalica Porzana pusilla, velika droplja Otis tarda, prlivka Burchinus oedicnemus, mo~virska uharica Asio flammeus, modra ta{~ica Luscinia svecica, veliki srakoper Lanius excubitor in planinska vrana Pyrrhocorax pyrrhocorax). Nekoliko nejasnosti glede vrst na rde~em seznamu ostaja zaradi nenatan~nega seznama vrst iz redu Passeriformes, ki so uvr{~ene v kategorijo vrste zunaj nevarnosti (kategorija O). Uvrstitev redkih vrst iz Rabinowitzevega modela redkosti, ki temelji na stati~nih Geistrovih podatkih, sem primerjal z aktualnim rde~im seznamom v pri~akovanju, da bodo redke vrste uvr{~ene v visoke Tabela 6: Razvrstitev vrst iz Rabinowitzevega modela redkosti v kategorije rde~ega seznama ogro`enih pti~ev gnezdilcev (Ex – izumrla vrsta, Ex? – domnevno izumrla vrsta, E – prizadeta vrsta, V – ranljiva vrsta, R – redka vrsta, O – vrsta zunaj nevarnosti, I – neopredeljena vrsta, K – premalo znana vrsta) Table 6: Classification of rarity after Rabinowitz in the Red list of threatened breeding birds species (Ex – Extinct, Ex? – Extinct ?, E – Endangered, V – Vulnerable, R – Rare, O – Out of danger, I – Indeterminate, K – Insufficiently known) Kategorije ogro`enosti/ Threatened categories Tip redkosti/ Ex Ex? E V R O I K Rarity cell A 613 46 B 146 C 4612 D 732 E 133 2 F 1613 G 16413 H 1928868 5 Skupaj/ 1 11 56 47 9 72 0 5 Total Ciconiiformes 7 5 71,4 1,4 Podicipediformes 4 2 50,0 1,5 Charadriiformes 16 10 62,5 1,6 Anseriformes 10 6 60,0 1,6 Gruiformes 6 2 33,3 2,0 Falconiformes 15 7 46,7 2,1 Coraciiformes 4 0 0,0 2,3 Apodiformes 2 1 50,0 2,5 Piciformes 10 3 30,0 2,6 Strigiformes 9 2 22,2 2,7 Columbiformes 5 2 40,0 2,8 Passeriformes 118 28 23,7 2,8 Galliformes 8 1 12,5 2,9 Caprimulgiformes 1 0 0,0 3,0 Cuculiformes 1 0 0,0 4,0 ACROCEPHALUS 25 (l2o): 5 — 13, 2OO4 kategorije ogro`enosti. Dobro so se ujemali podatki o vrstah, ki sodijo v najvi{je kategorije ogro`enosti (Ex, Ex? in E), te so bile v glavnem tudi prepoznane kot redke vrste. Izrazit odmik je bil opa`en v kategoriji ranljivih vrst (V) in vrst zunaj nevarnosti. V kategorijo ranljivih vrst je bilo uvr{~enih 13 vrst (28%), ki niso izkazovale nobenega atributa redke vrste, {e vi{ji dele` 46 vrst (64%) pa je bil ugotovljen pri vrstah zunaj nevarnosti (tabela 6). 4. Diskusija Analize tak{nega tipa imajo vsaj dva vira napak: ~asovni (vmes so vrste `e izumrle, ne da bi jih zaznali kot redke) in nezadostna raziskanost (nepregledana obmo~ja, spregledani pari ali vrste). Zbiranje gradiva za atlas je trajalo okrog 15 let (od okvirno leta 1980 do 1994), do te {tudije pa je preteklo {e skoraj celo desetletje. V dobrih 20 let trajajo~em obdobju so se stale`i nekaterih vrst drasti~no poslab{ali, na primer zlatovranke Coracias garrulus (Bra~ko 1986). Na osnovi »zastarelih« podatkov o {tevilu parov in geografski raz{irjenosti zlatovranka v tem prikazu ni bila prepoznana kot redka vrsta. Primer zlatovranke je pou~en zato, ker nam poka`e, da je upadanje populacije lahko zelo hitro. Vrsta je v nekaj letih pre{la iz kategorije z relativno zadovoljivo geografsko raz{irjenostjo in {tevilno populacijo v kategorijo mo~no ogro`ene vrste. Ta {tudija nima namena (in ne more) napovedovati, kateri vrsti se lahko hitro in radikalno zmanj{a populacija. Iz primerjave redkih in zakonsko opredeljenih ogro`enih vrst (tabela 6) pa vidimo, da je kar osem redkih vrst uvr{~enih v kategorijo vrsta zunaj nevarnosti, nadaljnjih pet pa v kategorijo premalo znana vrsta (K). Ptice so v sredi{~u naravovarstvene pozornosti, najbr` iz tega vzgiba izhaja uvrstitev skoraj vseh (okoli 220 vrst) gnezdilk na Rde~i seznam ogro`enih vrst, pa naj je to potrebno ali zgolj preventivno. Iz seznama so seveda izostale tri »{kodljive« ({oja Garrulus glandarius, sraka Pica pica in siva vrana Corvus corone cornix) in dve »lovni« vrsti (mlakarica Anas platyrhynchos in fazan Phasianus colchicus). Vrste, vklju~ene v Rabinowitzev model redkosti, izkazujejo izrazito bimodalno porazdelitev, tretjina vrst je bila pogostih (npr.: mlakarica Anas platyrhynchos, kme~ka lastovka Hirundo rustica, ~rnoglavka Sylvia atricapilla), tretjina redkih (tabela 7), preostala tretjina pa je bila razporejena v preostalih {est kategorij redkosti. V vsako od {estih vmesnih oblik redkosti je bilo uvr{~enih ve~ vrst (od 9 do 16), na primer vrste z relativno {iroko raz{irjenostjo in malo{tevilno populacijo (polji C in D, npr.: srpi~na trstnica Acrocephalus scirpaceus, mlinar~ek Sylvia curruca, kosec Crex crex), ali pa vrste z ozko raz{irjenostjo in {tevilno populacijo (polji E in F, npr.: siva ~aplja Ardea cinerea, velika uharica Bubo bubo, slegur Monticola saxatilis). Primerjava metod po Gastonovem in Rabinowitzevem modelu prepoznavanja redkih vrst izkazuje nekaj razlik med {tevilom prepoznanih redkosti (tabela 3), testiranje med vsemi kombinacijami metod s ?2 testom pa je v vseh primerih izkazalo nezna~ilno razliko. To pomeni, da ne glede na izbrano metodo prepoznavanja vrst med njimi ni bilo statisti~no zna~ilnih razlik. Tak{en rezultat je bil tudi pri~akovan, saj vsi izra~uni temeljijo na istem podatkovnem nizu. Prednost Rabinowitzeve metode je v {ir{em zajemanju vidikov redkosti (geografska raz{irjenost, populacijska gostota in habitatska specifi~nost) in jasni kvantitativni oceni stopnje redkosti za posamezno vrsto oziroma vi{ji taksonomski nivo, njena {ibka to~ka pa je zamudnost izra~unavanja. Za hitro prepoznavanje redkih vrst lahko uporabimo manj natan~no in robustnej{o Gastonovo metodo. Pomanjkljivost obeh metod je neupo{tevanje ~asovne dimenzije, saj nobena ne zajema populacijskih nihanj oziroma upadanja populacije. V prikazu gnezditvene raz{irjenosti je Geister (1995) prepoznavanje redkih vrst izvedel na osnovi raz{irjenosti, ki je temeljila na {tevilu zasedenih kvadratov 10 x 10 km. Med redke vrste (izjemno redke, zelo redke in redke) je uvrstil tiste, ki so zasedale do 50 kvadratov oziroma do 21,0% ozemlja, takih je bilo 124 oziroma 56,6% vseh gnezde~ih vrst v Sloveniji. Zelo visok dele`, ve~ kot polovica, redkih vrst v Geistrovem pristopu ni skladen ne z Gastonovim ne z Rabinowitzevim modelom redkosti. Geister je namre~ izbral temeljno druga~en pristop, ko je kot redke vrste klasificiral tiste, ki poseljujejo do 21% kvadratov 10 x 10 km. Modela po Gastonu in Rabinowitzu sta uvrstila med redke vrste tiste iz prvega kvartila nara{~ajo~e vrste, to pa pomeni, da je okrog ~etrtine vrst prepoznanih kot redke vrste ne glede na metodo merjenja raz{irjenosti. Odnosi med metodami predstavljanja raz{irjenosti niso linearni (Jan`ekovi~ 2000), zato bi Geistrov pristop izkazoval zelo razli~no {tevilo redkih vrst, pa~ glede na uporabljeno metodo, s katero predstavljamo raz{irjenost. Habitati redkih vrst so v ve~ini primerov povezani z vodnim ali mo~virnim `ivljenjskim prostorom. Ta ugotovitev ima dve mo`ni razlagi: (1) ve~ina vodnih in mo~virnih vrst ima ozko ekolo{ko valenco – specializirane (steneke) vrste; (2) vodni in mo~virni 11 F. Jan`ekovi~: Redke vrste gnezde~ih ptic v Sloveniji `ivljenjski prostori ptic so v velikem {tevilu primerov degradirani in zato neprimerni za gnezdenje. Za eno in drugo razlago lahko najdemo nekaj primerov podpore, pri tem pa gre za primere stenekih vrst, katerih habitati so degradirani ali pa pod mo~nim pritiskom razli~nih oblik gradbenih ukrepov (navadna Sterna hirundo in mala ~igra S. albifrons – prodi{~a, breguljka Riparia riparia – pe{~eni bregovi, ~apljica Ixobrychus minutus in tamariskovka Acrocephalus melanopogon – trsti{~a, itd.). Na dejstvo, da so prav mo~virne vrste med najredkej{imi, pa najbr` vplivata obe zgoraj navedeni razlagi, in to ponavadi v kombinaciji. 5. Povzetek V analizo prepoznavanja redkih vrst v Sloveniji je bilo vklju~enih 216 gnezdilcev. ^etrtina (vrste spodnjega kvartila Q1) jih je bila uvr{~ena med redke vrste v Gastonovem metodolo{kem pristopu. V Rabinowitzevem modelu sedmih oblik redkosti, ki temelji na geografski raz{irjenosti, populacijski gostoti in izbiri habitatov, je bila ena tretjina vrst uvr{~enih med redkosti. Razlika med Gastonovim in Rabinowitzevim pristopom ni bila statisti~no zna~ilna. Na osnovi Rabinowitzovega modela je izdelan seznam 69 redkih vrst ptic gnezdilk v Sloveniji. Vse redke vrste so tudi zajete v aktualnem Rde~em seznamu ogro`enih rastlinskih in `ivalskih vrst Republike Slovenije. Primerjava Rde~ega seznama ogro`enih ptic z Rabinowitzevim modelom redkosti razkriva, da je nekaj pogostih vrst uvr{~enih v kategorije prizadetih ali ranljivih vrst, na drugi strani pa je bilo nekaj redkih vrst uvr{~enih med vrste zunaj nevarnosti ali pa premalo znane vrste. Razmeroma najve~ redkih vrst obsegajo redovi Ciconiiformes, Podicipediformes in Charadriiformes, in sicer vrste, ki so prilagojene vodnemu ali mo~virnemu `ivljenjskemu prostoru. 6. Literatura Bra~ko, F. (1986): Naglo upadanje {tevil~nosti zlatovranke Coracias garrulus v Sloveniji. – Acrocephalus 30: 49–52. Brown, J.H. (1995): Macroecology. – The University of Chicago Press, Chicago, London. Gaston, K.J. (1994): Rarity. – Chapman and Hall, London. Gaston, K.J. & Blackburn T. M. (2000): Pattern and process in macroecology. – Blackwell Science, Oxford. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Jan`ekovi~, F. (2000): Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk. – Acrocephalus 21: 249–259. 12 Jan`ekovi~, F. (2002): Odnosi med telesno velikostjo, raz{irjenostjo in gostoto gnezde~ih ptic v Sloveniji. – Acrocephalus 23: 123–128. Kry{tufek, B. (1999): Osnove varstvene biologije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Rabinowitz, D. (1981): Seven forms of rarity. pp. 205–217 In: Synge, H. (ed.): The biological aspects of rare plant conservation. – John Wiley & Sons, Chichester. Rabinowitz, D., Cairns, S. & Dillon, T. (1986): Seven forms of rarity and their frequency in the flora of the British Isles. pp. 182–204 In: Soule, M.E. (ed.): Conservation biology, the science of scarsity and diversity. – Sinauer, Sunderland, Mass. Yu, J. & Dobson, F.S. (2000): Seven forms of rarity in mammals. – Journal of Biogeography 27: 131–139. Tarman, K. (1992): Osnove ekologije in ekologija `ivali. – DZS, Ljubljana. Tucker, G.M. & Heath, M.F. (1994): Birds in Europe: their conservation status. – BirdLife International (BirdLife Conservation Series no. 3), Cambridge. Uradni list Republike Slovenije (2002): Pravilnik o uvrstitvi ogro`enih rastlinskih in `ivalskih vrst v rde~i seznam. [t. 82: 8893–8975. Prispelo / Arrived: 27.10.2003 Sprejeto / Accepted: 9.7.2004 ACROCEPHALUS 25 (l2o): 5 — 13, 2OO4 APPENDIX / PRILOGA Tabela 7: Redke vrste gnezde~ih ptic v Sloveniji (vrste uvr{~ene v kategorijo H Rabinowitzovega modela sedmih oblik redkosti). Tabela 7: Rare breeding birds species in Slovenia after Rabinowitz’s rarity model (species classification in the H cell). Podicipediformes: Podiceps grisegena, Podiceps nigricollis; Ciconiiformes: Botaurus stellaris, Ixobrychus minutus, Nycticorax nycticorax, Ardeola ralloides, Ciconia nigra; Anseriformes: Anas strepera, Anas crecca, Anas querquedula, Aythya nyroca, Aythya ferina, Mergus merganser; Falconiformes: Milvus migrans, Milvus milvus, Haliaeetus albicilla, Circaetus gallicus, Aquila pomarina, Hieraaetus pennatus, Falco naumanni; Galliformes: Lagopus mutus; Gruiformes: Porzana porzana, Porzana parva; Charadriiformes: Himantopus himantopus, Charadrius alexandrinus, Gallinago gallinago, Limosa limosa, Numenius arquata, Tringa totanus, Tringa ochropus, Sterna hirundo, Sterna albifrons, Chlidonias niger; Columbiformes: Columba livia, Columba oenas; Strigiformes: Glaucidium passerinum, Aegolius funereus; Apodiformes: Tachymarptis melba; Piciformes: Dendrocopos syriacus, Dendrocopos leucotos, Picoides tridactylus; Passeriformes: Melanocorypha calandra, Calandrella brachydactyla, Riparia riparia, Hirundo daurica, Anthus pratensis, Prunella collaris, Oenanthe hispanica, Cettia cetti, Cisticola juncidis, Acrocephalus melanopogon, Acrocephalus schoenobaenus, Hippolais pallida, Hippolais icterina, Sylvia melanocephala, Sylvia hortensis, Phylloscopus bonelli, Phylloscopus trochilus, Ficedula parva, Ficedula albicollis, Ficedula hypoleuca, Tichodroma muraria, Remiz pendulinus, Lanius senator, Fringilla montifringilla, Serinus citrinella, Carpodacus erythrinus, Carduelis flammea, Emberiza melanocephala. I3 ACROCEPHALUS 25 (l2o): IJ — 26, 2OO4 Observations on breeding and nonbreeding birds in the Central Fore-Balkan, Northern Bulgaria Opazovanja gnezdilk in negnezdilk osrednje predbalkanske regije, severna Bolgarija Ivailo Petrov Nikolov “Mladost” 4, bl. 403, entr. 1, ap. 4, BG-1715 Sofia, Bulgaria, e-mail: ivailo_nikolov@abv.bg 1. Introduction Detailed avifaunal studies in places located to the north of the main Balkan ridge (excluding the Danube and the Black Sea Coast) are scarce and the majority were published some decades ago (Petrov & Zlatanov 1955, Donchev 1970 & 1974, Simeonov 1975, Nankinov & Dzhuninski 1985, Spiridonov 1988, Stanchev 1988, Nankinov & Nankinov 1998, Stoyanov 2001). The necessity for the present investigation was inspired by the fact that most of the regional studies in the Balkan Mountains are rather old and needed to be updated (Michev & Iankov 1993). The area of the town of Yablanitsa, situated in the Central Fore-Balkan (Northern Bulgaria), was chosen as a suitable place for carrying out such avifaunistic research. Its position at the end of a narrowing valley, confined by the Veslets uplands (to the Northwest) and the Lovech heights (to the Northeast), is the basis of a specific flow of migrating birds, especially during autumn when flying southwards. The region of Yablanitsa is Figure 1: The Balkan Mountains physico-geographical zone in Bulgaria and its Fore–Balkan regions: 1 – Western Fore-Balkan; 2 – Central Fore-Balkan; 3 – Eastern Fore-Balkan Slika 1: Fizi~no-geografska conacija gorovja Balkan in predbalkanskih regij v Bolgariji: 1 – zahodna predbalkanska regija, 2 – osrednja predbalkanska regija, 3 – vzhodna predbalkanska regija very close to one of the biggest European migratory routes, the Via Aristotelis, passing along the rivers Iskar and Strouma. The avifauna of the region of Yablanitsa has not been studied. Apart from the above mentioned literature sources, information for neighbouring places can be found in Drenski (1934), Patev (1950), Peshev & Simeonov (1964), Simeonov (1967), Simeonov & Penkov (1969), Spiridonov (1982), Spiridonov et al. (1983), Simeonov et al. (1984), Georgiev & Alexandrov (1988), Milchev & Georgiev (1998) and Georgiev & Milchev (2000). Concrete single records for certain species from the birds of Yablanitsa area were found only in Robel et al. (1978), Panova-Asenova et al. (1997) and Shurulinkov et al. (2001). 2. Study area and methods 2.1. Study area The town of Yablanitsa (400 m a.s.l.) and its bordering territory are located in the central subregion of the Fore-Balkan (Figure 1). It is characterized by a wide range of hill and low mountain relief. The quantitative and qualitative indices of the climate, as well as their regime, indicate a temperate continental climate, and some evidence of mountain climate (Georgiev 1991). The region of Yablanitsa is characterized by a prevalence of land under cultivation (mostly extensively cultivated cereals), dry grasslands and scrubland on a calcareous substratum, hay meadows and grazing grounds. It is bordered to the west by the easternmost slopes of the Dragoitsa Mountains (957 m a.s.l.) and by karst ridges to the north and east. The southern parts reach the village of Ravnishte. The territory studied (covering almost the whole administrative area of the settlement) is approximately 6000 ha. Being part of the Northern Bulgarian Phytogeographical Region, Central European broad-leaved vegetation dominates around Yablanitsa, 15 I.P. Nikolov: Observations on breeding and nonbreeding birds in the Central Fore-Balkan, Northern Bulgaria including Oak Quercus spp., Oriental Hornbeam Carpinus orientalis and Beech Fagus sylvatica‚ as well as xerothermic grass formations with a prevalence of Beard-grass Dichantieta ischaemi, Meadow-grass Poaeta bulbosae and Poaeta concinnae, and Ephemers Ephemereta (Bondev 1991, Georgiev 1991). 2.2. Methods The data for the present study were collected over a 13-year period (1990 – 2002) with 796 days spent in the region, 416 of which were combined with field observations. The largest part of the field work was conducted during spring and autumn and in the breeding season. In addition, regular winter observations were carried out. A total of 1902 birds of 53 species were captured by mist nets, ringed and released in the area. The migration, status and occurrence of species were investigated by transect and stationary (point counts) methods (Bibby et al. 1992). During the study period about 2400 km were walked along two transects (totalling 34 km), passing through the most representative habitats around the town of Yablanitsa (shrubby karst ridges, dry grasslands, lands under cultivation, small artificial lakes, coniferous monocultures, mixed and broad-leaved forests). The breeding reliability of species was specified in accordance with Yeatman (1976). 3. Results In total, 156 species of birds were recorded in the region of Yablanitsa. Their periods of presence (with earliest and latest dates), breeding reliability, status and rate of occurrence are shown in Table 1. 92 breeding species were found in the area. The composition of the breeding avifauna was as follows: confirmed breeding – 71 species, probable breeding – 12 species, possible breeding – 9 species. A total of 127 species were recorded throughout the spring migration (between the middle of February and the beginning of June). The peak month, with 104 species noted, was April. Nine species were observed only during the spring passage: Rough-legged Buzzard Buteo lagopus, Peregrine Falcon Falco peregrinus, Lapwing Vanellus vanellus, Wood Sandpiper Tringa glareola, Scops Owl Otus scops, Marsh Warbler Acrocephalus palustris, Pied Flycatcher Ficedula hypoleuca, Jackdaw Corvus monedula and Hooded Crow Corvus corone cornix. 140 species were recorded during the autumn migration (between the end of July and the beginning of November). In August, the peak month, 109 16 species were recorded. 21 species were only observed in the autumn: Cormorant Phalacrocorax carbo, Little Egret Egretta garzetta, Gadwall Anas strepera, Garganey Anas querquedula, Honey Buzzard Pernis apivorus, Black Kite Milvus migrans, Osprey Pandion haliaetus, Baillon’s Crake Porzana pusilla, Snipe Gallinago gallinago, Green Sandpiper Tringa ochropus, Yellow-legged Gull Larus cachinnans, Tawny Owl Strix aluco, Nightjar Caprimulgus europaeus, Thrush Nightingale Luscinia luscinia, Redstart Phoenicurus phoenicurus, River Warbler Locustella fluviatilis, Sedge Warbler Acrocephalus shoenobaenus, Icterine Warbler Hippolais icterina, Willow Warbler Phylloscopus trochilus, Red-breasted Flycatcher Ficedula parva and Reed Bunting Emberiza schoeniclus. Three species, White-fronted Goose Anser albifrons, Black-headed Gull Larus ridibundus and Rook Corvus frugilegus, were recorded only during the winter. 4. Discussion The orientation of the Balkan Range lies across the migratory routes of birds over Bulgaria. This is the main reason why, during autumn, a great part of the passage is concentrated in the low hilly areas of the Fore-Balkan (comprising the northern parts of the main Balkan ridge). Here the birds build their fat reserves before crossing the higher parts of the Balkan Mountains on the way to their wintering grounds (Peshev 1974). This explains the fact that the species’ list during autumn migration is longer than that for the spring. In spring, some birds, breeding primarily north of Bulgaria, are trying to reach their breeding areas as quickly as possible and the territory of Yablanitsa at that time lies in a “migration shadow”. Thus species such as Willow Warbler and Thrush Nightingale are not recorded in spring. While carrying out a survey of nesting White Storks Ciconia ciconia in Lovech district (the current study area is a part of this district) Katrandzhiev (1982) reported three observations of Black Storks Ciconia nigra during the breeding season. Up to the end of 1993 there were no records for this species around Yablanitsa. During 1994 six Black Storks were recorded, in 1998 11 individuals, and in 2000 40 individuals (all of them migrating birds). Coupled with the increasing records, in 2000 two breeding pairs were found in the vicinity of the town. These records indicate that recently the breeding population, as well as the number of migrating birds, is increasing. Michev & Simeonov (1985) and Nankinov (1997) noted a similar tendency for the ACROCEPHALUS 25 (l2o): IJ — 26, 2OO4 whole of Bulgaria. They suggested that some of the factors favouring the increasing population are the construction of artificial lakes in mountainous and wooded areas, the establishment of fish ponds, and the economic crisis in East European countries, accompanied by the cessation of much industrial activity and depopulation of some areas. The breeding population of the Collared Dove Streptopelia decaocto decreased markedly after the end of 1995. An abundant species throughout the town of Yablanitsa up to this time (with 10 – 15 birds recorded per day from one point in the town), the species is now less numerous, with only a few records weekly. The situation appears to be the same in the other parts of Bulgaria (Peshev et al. 2003). The reasons for such a decline may be complex but the inclusion of the Collared Dove in the list of hunting species in Bulgaria is one of the most probable. Black Woodpecker Dryocopus martius was a rarely recorded species in this region of the Balkan Mountains some decades ago (Donchev 1970, Filipov 1981). Even in the Vasiliovska Mountains, neighbouring the area under study and with quite old and suitable Beech forests, it was recorded only once during the breeding season between 1982 and 1986 (Georgiev & Alexandrov 1988). Up to 1995 the Black Woodpecker was not recorded in the region of Yablanitsa. After that date, wandering individuals appeared many times in quite different woodland habitats around the town. It appears that the reduction of the old forests throughout its natural nesting areas has forced the species into less typical biotopes, like those surrounding the town of Yablanitsa (40 to 70 year-old coniferous monocultures, closely planted mixed forests comprising Lime Tilia tomentosa, Oriental Hornbeam, Austrian Pine Pinus nigra and Oak). Recently, 4 to 6 pairs of Black Woodpecker have bred in the area. Northward expansion resulted in the appearance and increase in the breeding population of Woodchat Shrike Lanius senator during the last few years (Cramp & Perrins 1993, Hagemeijer & Blair 1997). Around Yablanitsa, for the first time on 18 Jun 1994 an adult male, carrying food, was recorded in a suitable habitat, a thin strip of False Acacia Robinia pseudacacia. In 2001 breeding Woodchat Shrikes were found in three localities totalling 7 to 8 breeding pairs. In 2002 numbers increased to 10 to 12 breeding pairs. Bearing in mind the appropriate habitats for this species in the region, its numbers can be expected to increase in the following years. The Black-headed Bunting Emberiza melanocephala is a species currently expanding its breeding range northwards (Michev & Simeonov 1985, Hagemeijer & Blair 1997). It is fairly numerous at some places in Northern Bulgaria (Shurulinkov et al. 2001). The latter reported the first occurrence in the region of Yablanitsa, an adult male on 18 Jul 1999. The penetration of the species northwards of the Balkan Mountains is probably closely related to the meridional “corridor” provided by the Iskar River Gorge (Shurulinkov et al. 2001). The second observation during the breeding season was on 2 Jun 2000 (single male). During the breeding season of 2001 four singing males were counted in the cereal fields around the town. It is likely that the breeding population of the Black-headed Bunting in the region will continue to increase. Changes in the wintering status of three species were also recorded. According to Donchev (1970 & 1974), Woodlark Lullula arborea, Starling Sturnus vulgaris and Corn Bunting Miliaria calandra do not spend the winter in the Balkan Mountains (especially the northern parts). Single birds and small flocks of these species were recorded around Yablanitsa in wintertime (Dec and Jan). Known to winter regularly in Southern Bulgaria, it appears that they may cross both sides of the Balkan ridge during mild and snowless winters. Summary The territory of the Central Fore-Balkan (a part of the Balkan Range) is one of the most poorly studied areas in Bulgaria. Bird surveys of the region of Yablanitsa (located in this part of the Balkan Mountains) were carried out during 1990 – 2002. A total of 156 species of birds were recorded, 92 bred and 46 were resident. Earliest and latest dates of presence, breeding reliability, status and occurrence of the species are summarised. During the spring passage 127 species were recorded while the species list of the autumn migration numbered 140. Changes in the breeding and wintering status were recorded for several species. A trend of increasing populations was recorded for Black Stork Ciconia nigra, Black Woodpecker Dryocopus martius, Woodchat Shrike Lanius senator and Black-headed Bunting Emberiza melanocephala. A significant decline was recorded for breeding numbers of Collared Dove Streptopelia decaocto. Thought to be migratory species for the Balkan Mountains, Woodlark Lullula arborea, Starling Sturnus vulgaris and Corn Bunting Miliaria calandra were found in the area during winter. 17 I.P. Nikolov: Observations on breeding and nonbreeding birds in the Central Fore-Balkan, Northern Bulgaria Povzetek Predbalkanska regija je eno izmed najslab{e preu~evanih obmo~ij v Bolgariji. Sicer pa je bil v obdobju 1990 – 2002 opravljen temeljit popis ptic v okro`ju Jablanice, ki le`i v tem delu gorovja Stara planina. Zabele`enih je bilo 156 vrst (med 92 gnezdilkami 46 stalnic). V ~lanku so rezimirani najzgodnej{i in najpoznej{i datumi dalj{e navzo~nosti, zanesljivost gnezdenja, status in pojavljanje vrst. Med spomladansko selitvijo je bilo registriranih 127 vrst, medtem ko je seznam jesenskih preletnikov {tel 140 vrst. Zabele`ene so bile spremembe v statusu ve~ prezimujo~ih in gnezde~ih vrst. Nara{~ajo~i populacijski trend je bil ugotovljen pri ~rni {torklji Ciconia nigra, ~rni `olni Dryocopus martius, rjavoglavem srakoperju Lanius senator in ~rnoglavem strnadu Emberiza melanocephala. Precej{en upad je bil zabele`en v {tevilu gnezde~ih tur{kih grlic Streptopelia decaocto. V obravnavanem obmo~ju so bile v zimskem obdobju ugotovljene tudi vrste, ki naj bi v obmo~ju Stare planine imele status selivke, in sicer hribski {krjanec Lullula arborea, {korec Sturnus vulgaris in veliki strnad Miliaria calandra. References Bibby, C., Burgess, N. & Hill, D. (1992): Bird census techniques. – Academic Press, London. Bondev, I. (1991): [The vegetation in Bulgaria]. – Univ. Press “St. Kl. Ohr.”, Sofia. (in Bulgarian) Cramp, S. & Perrins, C.M., eds. (1993): The birds of the Western Palearctic. Vol. VII. – Oxford Univ. Press, Oxford, New York. Donchev, S. (1970): [The birds of the Western Balkan Mountains]. – Bull. L`inst. zool. mus. 31: 45–92. (in Bulgarian) Donchev, S. (1974): [The birds of the Central and Eastern Balkan Mountains]. – Bull. L`inst. zool. mus. 41: 33–63. (in Bulgarian) Drenski, P. (1934): [The fauna of Lovech and Troyan regions]. – Lovech and Lovech region 6: 107–125. (in Bulgarian) Filipov, K. (1981): [Black Woodpecker along the middle stream of Vit River]. – Orn. Inf. Bull. 10: 57. (in Bulgarian) Georgiev, D. & Alexandrov, D. (1988): [Contribution to the avifauna of Vasilyovska Mountains]. – Orn. Inf. Bull. 23–24: 52–66. (in Bulgarian) Georgiev, M. (1991): [Physical geography of Bulgaria]. – Univ. Press “St. Kl. Ohr.”, Sofia. (in Bulgarian) Georgiev, V. & Milchev, B. (2000): Birds of the Vratsa Mountains. II. Breeding bird atlas. – Annual of Sofia Univ., Faculty of Biology 91 (1): 83–109. Hagemeijer, E.J.M. & Blair, M.J., eds. (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. – T & AD Poyser, London. Katrandzhiev, V. (1982): [Storks (genus Ciconia) in Lovech district during 1981 (preliminary report)]. – Orn. Inf. Bull. 11: 32–34. (in Bulgarian) Michev, T. & Iankov, P. (1993): [Ornithofauna]. In: National Strategy for Conservation of the Biodiversity. – Basic reports. Vol. 1: 585–614. (in Bulgarian) Michev, T. & Simeonov, S. (1985): Changes in bird fauna of Bulgaria over the last thirty five years (1950–1984). pp. 203–217 In: International Symposium “Protection of natural areas and the genetic fund they contain” – Project 8 on the programe “Man and Biosphere” (MAB) of UNESCO, Blagoevgrad, 23–28.09.1985. BAS, Sofia. Milchev, B. & Georgiev, V. (1998): Birds of the Vratsa Mountains. I. Status and composition of species. – Annual of Sofia Univ., Faculty of Biology 88–90 (1): 75–88. Nankinov, D. (1997): Past and present status of Black Stork, Ciconia nigra (L.) (Aves: Ciconiiformes), in Bulgaria. – Crystal (Zool.) 4: 1–25. Nankinov, D. & Dzhuninski, E. (1985): [On the species composition of the birds in the Biosphere Reserve “Chuprene”, Vidin region]. pp. 45–54 In: International Symposium “Protection of natural areas and the genetic fund they contain” – Project 8 on the programe “Man and Biosphere” (MAB) of UNESCO, Blagoevgrad, 23–28.09.1985, BAS, Sofia. (in Bulgarian) Nankinov, D. & Nankinov, N.D. (1998): Avifauna of the National Park Central Balkan. – Monticola 8: 125–148. Panova–Asenova, C., Assenov, L., Bechev, B. & Boev, Z. (1997): [Results from the Census of the White Stork (Ciconia ciconia) in the Former District of Lovech in 1994–1995]. pp. 75–78 In: Petrov, T. (ed.): The White Stork (Ciconia ciconia) in Bulgaria. – Conservation series, book 2, BSPB, Plovdiv. (in Bulgarian) Patev, P. (1950): [The birds of Bulgaria]. – BAS, Sofia. (in Bulgarian) Peshev, G. (1974): [Characterization of the Balkan Mountains regarding the fauna studied]. – Bull. L`inst. zool. mus. 41: 5–10. (in Bulgarian) Peshev, T., Nankinov, D. & Peshev, D. (2003): [The vertebrates in Bulgaria: guide]. – Bulvest 2000, Sofia. (in Bulgarian) Peshev, T. & Simeonov, S. (1964): [Species composition of the vertebrates in the region of Karash village, Vratsa region]. – Annual of Sofia Univ., Faculty of Biology 57 (1): 81–91. (in Bulgarian) i8 ACROCEPHALUS 25 (l2o): IJ — 26, 2OO4 Petrov, B. & Zlatanov, S. (1955): [Materials on the avifauna in Dobroudzha]. – Mag. Scient. Inst. Ministry of Agriculture 1: 93–113. (in Bulgarian) Robel, D., Königstedt, D. & Müller, H. (1978): Zur Kenntnis der Avifauna Bulgariens. – Beitr. Vögelkd. 24 (4): 193–225. Shurulinkov, P. , Nikolov, B.P. & Tsonev, R.T. (2001): On the distribution of the Black–headed Bunting (Emberiza melanocephala) in Bulgaria. pp. 81–87 In: Tryjanowski, P. , Osiejuk, T.S. & Kupczyk, M. (eds.): Bunting studies in Europe. – Bogucki Wyd. Nauk., Poznan. Simeonov, S. (1967): [The birds along the Iskar Gorge]. – Bull. L`inst. zool. mus. 23: 183–212. (in Bulgarian) Simeonov, S. (1975): [On the avifauna of some regions in Northeastern Bulgaria]. – Annual of Sofia Univ., Faculty of Biology 67 (1): 91–100. (in Bulgarian) Simeonov, S. & Penkov, V. (1969): [Avifauna studies on an artificial plantation of “island” type]. – Annual of Sofia Univ., Faculty of Biology 62 (1): 13–22. (in Bulgarian) Simeonov, S., Penkov, V. & Tsvetanov, T. (1984): [The birds across the hollow of Botevgrad]. – Acta zool. bulg. 25: 16–30. (in Bulgarian) Spiridonov, Z. (1982): [The birds along the upper stream of Beli Vit River and their conservation]. – Orn. Inf. Bull. 11: 56–71. (in Bulgarian) Spiridonov, Z. (1988): [Contribution to the breeding avifauna of Ludogorie]. – Orn. Inf. Bull. 23–24: 89–98. (in Bulgarian) Spiridonov, Z., Mileva, L., Spasov, N. & Simeonov, P. (1983): [The breeding avifauna of the Biosphere Reserve “Boatin”]. pp. 83–90 In: Collection of reports on the International Symposium “Relationship map–mountain ecosystems” – Project 6 on the programe “Man and Biosphere” (MAB) of UNESCO, Vol. 2, Vratsa. (in Bulgarian) Stanchev, S. (1988): [Studies on the avifauna of Roussenski Lom River (1985–1987)]. – Orn. Inf. Bull. 23–24: 140–151. (in Bulgarian) Stoyanov, G. (2001): [Contribution to the avifauna of Shoumensko and Royaksko heights]. – Collection of reports “40 years cave club in Shoumen 1961–2001”: 40–45. (in Bulgarian) Yeatman, L. (1976): Atlas des oiseaux nicheurs de France de 1970 a 1975. – Société Francaise d’Ornithologie, Paris. Arrived / Prispelo: 31.3.2003 Accepted / Sprejeto: 9.7.2004 l9 I.P. Nikolov: Observations on breeding and nonbreeding birds in the Central Fore-Balkan, Northern Bulgaria APPENDIX / PRILOGA Table 1: Period of presence, breeding reliability, status and occurrence of the birds recorded in the region of Yablanitsa (Abbreviations used: Breeding: Co – confirmed breeding; Pr – probable breeding; Po – possible breeding; Status: (main/lesser status): RB, rb – resident breeder; MB, mb – migratory breeder; PM, pm – passage migrant; W, w – wanderer; WV, wv – winter visitor; Occurrence: A – abundant (annual; numerous records); C – common (annual; frequent records); U – uncommon (annual; one/few records per year); R – rare (accidental records not every year); VR – very rare (single record during the whole period of investigation). Tabela 1: Obdobje dalj{e navzo~nosti, zanesljivost gnezdenja, status in pojavljanje ptic, zabele`enih v obmo~ju Jablanice (okraj{ave: Gnezdenje: Co – potrjeno gnezdenje; Pr – verjetno gnezdenje; Po – morebitno gnezdenje; Status: (pomemben/manj pomemben): RB, rb – gnezdilka stalnica; MB, mb – sele~a se gnezdilka; PM, pm – preletnik; W, w – klate`; WV, wv – zimski gost; Pojavljanje: A – {tevil~en (vsakoleten; {tevilni podatki); C – pogost (vsakoleten; {tevilni podatki); U – nepogost (vsakoleten; eden/nekaj podatkov na leto); R – redek (naklju~no zabele`en, a ne vsako leto); VR – zelo redek (en sam podatek v vsem raziskovalnem obdobju). Legend / legenda: period of presence in the region of Yablanitsa / obdobje navzo~nosti vrst v obmo~ju Jablanice ? the species probably exists in the region of Yablanitsa, but there are no proofs / vrsta se najbr` pojavlja v obmo~ju Jablanice, le da ni dokazov 25 / 00 date and year of the observation, marking the earliest/latest date of the presence; columns correspond to the months / datum opazovanja z najzgodnej{im/najpoznej{im datumom po posameznih mesecih 25 / 003 exponents presenting data according to: 1 – local representatives of the Union of Hunters and Fishermen in Bulgaria; 2, 3, 4, 5, 6 - Boris Nikolov (pers. comm.) / podatki pridobljeni od: 1 -lokalnih predstavnikov Bolgarske zveze lovcev in ribi~ev; 2, 3, 4, 5, 6 - Borisa Nikolova (ustno) 2C Month / mesec Occurrence / pojavljanje Spe ; / vrsta Tachybaptus ruficollis Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep 02 / 95 Oct Nov Breeding/ Status/ as breeder/ _ gnezditev status gnezditev 06 / 92 06 / 97 pm as non-breeder/ izven gnezditve U Phalacrocorax carbo 15/96 21 / 01 w, pm - R Ixobrychus minutus 17/98 22 / 96 Co mb U - Nycticorax nycticorax 05 / 00 25 /94 15 / 95 pm, w - U Ardeola ralloides 05 / 00 05 / 96 pm, w - R Egretta garzetta 13 / 96 22 / 92 pm Egretta alba 14 / 01 27/1 Ardea cinerea W, C Ciconia nigra 10 / 01 24/1 Co mb, pm, w U C Ciconia ciconia 27 / 01 25 / 00 Co mb, pm C C Anser albifrons 02 / 97 30/93 ¦> wv - R Anas strepera 15/97 VR Anas platyrhynchos 20 /93 21 / 00 ¦> ¦> 29 /94 28 / Ol ¦> ¦> ¦> 06 / 92 Po mb, pm R R Anas querqueduhi ? ? 07 / 96 19 / 96 pm - R Pernis apivorus > > 211 '97 22 / 99 w, pm U Milvus migrans > 24/98 24 / 00 pm R Circaetus gallicus 12 / Ol 25 / 00 Pr mb, pm U C Circus aeruginosus 25 /00 09 / 99 25 /00 27 / 00 PM - C Circus cyaneus 04 1 '93 > 02 1 ' 92 20 , '01 07 / 01 ? wv, pm R Circus pygargus 22 / 95 28/01 25 /00 04 / 00 pm R Accipiter gentilis Co rb, pm, w U C Accipiter nisus Pr rb, pm, WV U C Buteo buteo Co RB, PM A A Buteo lagopus 25 / 00 VR Species / vrsta Month / mesec Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Oct Nov Dec Occurrence / pojavljanje Breeding/ Status/ as breeder/ as non-gnezditev status gnezditev breeder/ izven gnezditve Aquihi pomarina 07/99 24/98 25 / 00 pm R Pandion haliaetus 25 / 00 VR Falco tinnunculus 10 / 01 20 / 01 Co mb C U Falco vespertinus 29 /01 03 / 02 24 / 00 25 / 00 PM - R Falco subbuteo 22 / 00 25 / 00 Pr mb, pm U C Falco peregrinus 25 / 00 w - VR Alectoris chukar' ? ? ? ? ? > > > ? ? ? ? ? ? ? ? Perdix perdix ? ? ? ? ? > 18 / 992 ? ? ? ? ? Co rb VR ? Coturnix coturnix 16/ 98 19 / 02 Co MB, pm A C Phasianus colchicus ? ? ? ? IO 1 97'' > ? 26/93 ? ? ? ? Po rb VR VR Porzana pusilla 13-18 /97 pm - VR Crex crex 28/01 13 / Ol Co pm, mb U C Gallinula chloropus 21 / 00 14 / 00 Co mb C U Charadrius dubim 14 / 01 28/ 95 Co mb u VR Vanellus vanlleus 20 / 934 pm - VR Gallinago gallinago 03 / 00 19 / 01 pm - R Scolopax rusticola 10 / 01 25 / 00 13 / 00 pm - R Tringa ochropus 14/97 20 / 01 pm - R Tringa glareola 02 / 02 pm - VR Actitis hypoleucos 04/99 18 /00 Pr mb, pm U U Larus ridibundus 05 / 97 wv - VR Larus cachinnans 13 / 01 w - VR Columba livia var. dom. Co RB A A Columba oenas 30 / 01 10 / 01 19 / 01 pm - R Columba palumbus 16 1 01 21/93 ? ? 02/00 21 / 01 ? 27 / 00 Co mb, PM U A Streptopelia decaocto Co rb C C Month / mesec Occurrence / pojavljanje Spe ; / vrsta Streptopelia turtur Cuculus canorus Otus scops Athene noctua Strix aliico Caprimulgus europaeus Tachymarptis melba Apus opus Alcedo atthis Merops apiaster Upupa epops Jynx torquilla Picus canus Picus viridis Dryocopus martius Dendrocopos major Dendrocopos syriacus Dendrocopos medius Dendrocopos minor Galerida cristata Lulluhi arborea Ahiuda arvensis Riparia riparia Hirundo rupestris Hirundo rustica Hirundo daurica Delichon urbica Anthus campestris Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep 31 / 01 05/94 ? 29 / 01 29 / 01 19/94 14 /01 09 / 99 21 / 00 20 / 31 / 01 05/94 28/01 30 / 01 31 / Ol 06 / 00 12 / 99 21 / 975 06 / 94 06 / 96 ? 09/01 Oct Nov Dec 29 / 01 08/01 02 / 00 20 / 00 13 / 01 15/95 20 / 98 17/ 98 25/ 98 25/ 98 24 / 98 26/ 98 27 / 00 27 / 00 27/00 ? 25/94 20 / 96 14 / 00 ? 26/ 00 03 /97 03 /97 03 /97 ? 04 / Ol ;eding/ Status/ as breeder/ :zditev status gnezditev as non-breeder/ izven gnezditve Co mb, PM C C Co mb, PM C C pm - VR Co rb C C w - VR pm - VR PM - C Co mb, PM U C Po mb, pm u C PM - A Co mb, pm C C Co mb, pm u C Pr rb R R Co rb U C Co rb, w u C Co rb C C Co RB A A Pr rb, w R U Co rb C C Co rb, wv U C Co rb, MB, pm A A Co rb, MB, pm A A pm - U Po mb, pm VR VR Co MB, PM A A Co mb, pm C C Co MB, PM A A Po mb, pm R R Month / mesec Species / vrsta Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Oct Nov Dec Locustella fluviatilis 23/ Occurrence / pojavljanje Breeding/ Status/ as breeder/ as non-gnezditev status gnezditev breeder/ izven gnezditve Anthus trivialis 12 /01 07 / 00 21 / 97 21 / 01 PM - A Anthus pratensis ? 09 / 01 12 / 01 19 / 02 07 / 01 pm - C Motacilla flava 07/94 27 / 00 Co mb, pm C C Motacilla cinerea Co rb, mb C C Motacilla alba 16 1 01 21 / 00 Co mb, PM C A Troglodytes troglodytes Co rb, w u C Prunella modularis 09 /01 09 / 00 20 / 01 pm - R Erithacus rubecula Co RB, PM C A Luscinia luscinia > > 28 /00 05 / 01 pm - R Luscinia megarhynchos 31 / 01 04/93 04 / 02 Co mb, PM C A Phoenicurus ochruros 16 1 01 07/99 > > 08 / 94 ? ? 28 / 00 Po mb, pm U U Phoenicurus phoenicurus ¦> 28/01 27 / Ol pm - u Saxicola rubetra 16/ 98 15 / 00 Co mb, pm R C Saxicola torquata 01 /92 19 / 94 ? ? 26/ 98 20 / Ol Pr mb, pm R u Oenanthe oenanthe 02 / 91 25 / 00 Co mb, pm C C Oenanthe hispanica ? ? 02/00 ? ? 17/98 Po mb, pm VR VR Monticola saxatilis 23 / 00 13 / Ol Co mb U - Turdus merula Co rb, MB, PM A A Turdus pilaris 23/ 00 14 / 00 pm, wv - U Turdus philo nielos 03 / 94 07 / Ol Co mb, PM C A Turdus viscivorus Co rb, MB, pm C C VR Acrocephalus schoenobaenus 18/97 30 / 00 pm Acrocephalus palustris 05 / 00 > pm - VR Acrocephalus arundinaceus ? 08/99 16/96 Po mb, pm R R Hippolais icterina ? 24 /97 16 / 98 pm - R Sylvia nisoria 14 / 01 20 / 02 Co mb, pm C U Sylvia curruca 14 / 01 27/1 mb, U C Month / mesec Occurrence / pojavljanje Spe ; / vrsta Sylvia communis Sylvia borin Sylvia atricapilla Phylloscopus sibilatrix Phylloscopus collybita Phylloscopus trochilus Regulus regulus Regulus ignicapillus Muscicapa striata Ficedula parva Ficedula albicollis Ficedula hypoleuca Aegithalos caudatus Parus palustris Parus lugubris Parus ater Parus caeruleus Parus major Sitta europaea Certhia familiaris Oriolus oriolus Lani ilu us couurio Lanius minor Lanius excubitor Lanius senator Garrulus glandarius Pica pica Corvus monedula Corvus frugilegus Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep Oct Nov Dec 31 / 01 06 / 94 09/99 30 / 01 12 /01 01 / 92 22 / 95 04 / 90 26/ 98 18 /00 23/ 09 / 01 31 / 01 01 / 91 28 /01 07 / 99 15 / 01 11/94 08 / 94 21 / 01 14 / 00 20 / 01 27 / 00 14 / 00 31 /01 12 / 01 28/ 91 07/94 22-23/98 25 /01 05 / 01 05 / 01 03 / 97' 06 / 00 21 / 00 28/ 91 28/01 27/1 20 / 01 03 / 02 20 / 96 23 / 00 07 / 00 16 /98 08 / 99 26 / 00 19 / Ol Breeding/ Status/ as breeder/ as non- gnezditev status gnezditev breeder/ izven gnezditve Pr mb, PM C C 05/97 Co mb, PM C C Po mb, pm VR C Pr mb, pm C C PM - C pm, wv - u pm - R PM - A pm - VR pm - R pm - VR Co RB, pm C C Co rb, w u C Co rb, w C C pm, wv - U Co rb, PM C C Co RB, w A A Co rb C C Co rb R R Co MB, pm C C Co MB, PM A A Co mb, pm U U pm, wv - C Co mb, pm C U Co RB C C Co rb R R pm - R wv - VR Month / mesec Species / vrsta Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Oct Nov Dec Occurrence / pojavljanje Breeding/ Status/ as breeder/ as non-gnezditev status gnezditev breeder/ izven gnezditve Corpus corone comix 11 /99 02 / 92 pm - R Corpus corax Co rb C C Sturnus pulgaris Co mb, PM, w C A Passer domesticus Co RB, PM A A Passer montanus Co rb, PM A A Fringilla coelebs Co rb, PM, wv C A Fringilla montifiingilla 21/93 21 / 01 pm, wv - U Serinus serinus 04 / 94 i ' 31 / 01 09 / 99 11/93 19 / 02 27 / 00 > ? pm, wv - R Carduelis chloris Co rb, PM, WV C A Carduelis carduelis Co rb, PM, WV C C Carduelis spinus 10 / 99 19 / 01 19 / 02 pm, wv - U Carduelis cannabina Co rb, pm u C Pyrrhula pyrrhula 20 / 93 08/01 27 / 00 wv, w - u C coccothraustes Co rb C Emberiza citrinelhi Pr rb, pm, WV u A Emberiza cirlus Pr rb u U Emberiza cia Co rb u R Emberiza hortulana 12 / 01 20 / 96 Co mb, PM u C Emberiza schoeniclus 21 / 01 pm - VR Emberiza melanocephahi ? 02 /00 22 / 01 Co mb u VR Miliaria calandra Co MB, rb, PM A A ACROCEPHALUS 25 (no): 27 — 29, 2OO4 Ptice na hmelji{~ih v spodnji Savinjski dolini Birds of the Lower Savinja Valley hop fields Milan Vogrin Zg. Hajdina 83c, SI-2288 Hajdina, Slovenija, e-mail: milan.vogrin@guest.arnes.si 1. Uvod O pticah, ki gnezdijo na intenzivno obdelovanih kmetijskih povr{inah v Sloveniji, je bilo objavljenih bolj malo prispevkov (Vogrin & Vogrin 1998, Vogrin 1999 & 2000a), nobeden izmed njih pa ne govori o pticah, ki bi naseljevale hmeljske povr{ine. Po podatkih, ki jih navaja Statisti~ni urad Republike Slovenije (1998), je bilo v letu 1997 v Sloveniji nekaj ~ez 2100 ha hmelji{~. Hmelj je okopavina, ki jo deset do petnajst let gojijo na istem mestu. Za ohranitev strukture in rodovitnosti prsti je potrebno gnojenje s hlevskim gnojem (20 t/ha oziroma 40 t/ha vsako drugo leto; Lampi~ 1999), pridelovanje hmelja pa naj bi bilo eno izmed najintenzivnej{ih oblik kmetijske pridelave (Simon~i~ et al. 1996). Na hmelji{~ih se uporabljajo tudi velike koli~ine mineralnih gnojil (Majer 1996) in pesticidov (Simon~i~ et al. 1996). Zato za hmelji{~a velja, da so ene izmed najbolj neprijaznih povr{in za floro in favno. Namen tega prispevka je predstaviti ptice gnezdilke, ki so bile odkrite na hmelji{~ih spodnje Savinjske doline. 2. Opis obravnavanega obmo~ja in metoda Popise sem opravil na 53 hmelji{~ih v spodnji Savinjski dolini, in sicer na obmo~ju, ki ga omejujejo naslednji kraji: Vransko – Braslov~e – Letu{ – @alec – Prebold – Vransko. Po lastni oceni je njihova skupna povr{ina pokrivala okrog 100 ha. Hmelji{~a lahko v osnovi razdelimo na dva tipa, in sicer tista z lesenimi drogovi in tista z betonskimi nosilci. Razdalja med nosilci v vrsti zna{a 8,5 metrov, med vrstami nosilcev pa 12 metrov. Od roba hmelji{~a so nosilci oddaljeni {est metrov, prav toliko pa nosilci merijo tudi v vi{ino. Povpre~en obseg lesenih nosilcev v prsni vi{ini zna{a okrog 45 cm (vse lastne meritve). Med nosilci je napeljana `ica, na katero so pripete najlonske vrvice – vodila, po katerih se vzpenja hmelj. Kot rob hmelji{~a sem {tel {estmetrski prostor med robom polja in prvimi nosilci. Na hmelji{~ih se pojavljajo nekateri pleveli, kot na primer razli~ne vrste slakov Convolvulus spp., navadna zvezdica Stellaria media, ple{ec Capsella bursa-pastoris (Simon~i~ et al. 1996), ki privla~ijo tudi razli~ne `u`elke, ki so lahko hrana pticam, pa tudi sama semena so zanimiva za nekatere vrste ptic. Hmelji{~a z lesenimi nosilci sem izbral naklju~no. @e predhodno sem izlo~il hmelji{~a z betonskimi nosilci, v katerih ptice ne gnezdijo (lastna opazovanja). Hmelji{~a sem pregledoval z roba polja. Pri tem sem si pomagal z daljnogledom in teleskopom. Opazoval sem najve~krat iz avtomobila; obi~ajno z dveh do treh to~k, ki so obkro`ala hmelji{~a. Na vsaki to~ki sem se zadr`al do 20 min. S tak{no metodo sem zbral predvsem kvalitativne podatke; podatki o {tevilu posameznih gnezdilcev so le groba ocena. Ocenjujem, da sem za posamezno hmelji{~e ugotovil vse vrste (ne pa tudi parov!), ki so na njem gnezdile. Opazovanja sem opravil med aprilom in julijem 1998. V tem ~asu hmelj zraste pribli`no do vi{ine 4 – 5 metrov. Analizo gnezdilk podajam samo za vrste, ki gnezdijo v duplih (primarni, sekundarni in polduplarji). Vsa najdena zasedena dupla sem glede na vi{ino nosilca razdelil v {tiri skupine (~etrtine): do 1,5 m, 1,5 – 3,0 m, 3,0 – 4,5 m in 4,5 – 6 m. 3. Rezultati in diskusija V literaturi o gnezdenju ptic na hmelji{~ih ni podatkov, sam pa sem odkril {est oziroma osem gnezde~ih vrst. Vse vrste, ki so gnezdile na hmelji{~ih (brez roba), so gnezdile v duplih; naravnih (nastalih po naravni poti, npr. zaradi od`agane veje, delovanja padavin idr.), duplih, nastalih na hmelji{~ih ali `e poprej v gozdu, ~eprav je slednje manj verjetno, saj hmeljarji postavljajo zdrav les, ali v starih duplih velikih detlov, nastalih na hmelji{~ih. Na 41 hmelji{~ih (77%) je gnezdila vsaj ena vrsta, na preostalih nobena. Na nekaterih hmelji{~ih je gnezdilo ve~ parov iste vrste ali do tri razli~ne vrste. Najpogostej{i gnezdilec hmelji{~ je bil poljski vrabec Passer montanus, ki gnezdi skoraj na vsakem 27 M. Vogrin: Ptice na hmelji{~ih v spodnji Savinjski dolini drugem polju (tabela 1). Na hmelji{~ih gnezdijo {e veliki detel Dendrocopos major, sivi muhar Muscicapa striata, vijeglavka Jynx torquilla in doma~i vrabec Passer domesticus. Na robu hmelji{~ sta gnezdila {e prosnik Saxicola torquata in mo~virska trstnica Acrocephalus palustris (vsak samo na enem polju). Od skupaj 63 aktivnih dupel jih je bilo kar 92% v zgornji polovici nosilca; v spodnji ~etrtini ni bilo dupel. Tabela 1: Gnezdilci na hmelji{~ih v spodnji Savinjski dolini (53 pregledanih hmelji{~; okrog 100 ha) ter ocena velikosti populacije, ki gnezdi na hmelji{~ih z lesenimi nosilci v celotni spodnji Savinjski dolini Table 1: Breeders in the Lower Savinja Valley hop fields (with 53 hop fields surveyed; about 100 ha) and estimate of their population size breeding in the fields where only wooden poles are used to support the hop in the whole area of the Lower Savinja Valley in sivi muhar; tabela 2). Druge vrste so se najraje zadr`evale na robovih, bodisi na `ici, kot na primer rjavi srakoper Lanius collurio, bodisi na nosilcih, kot na primer krokar Corvus corax. V notranjost hmelji{~a je za{lo le malo vrst, na primer tur{ka grlica Streptopelia decaocto, kar ka`e, da so hmelji{~a za ve~ino ptic, vsaj v ~asu gnezdenja, manj privla~na. K tak{nemu zaklju~ku nas napeljuje tudi dejstvo, da na hmelji{~ih sploh ni bilo talnih gnezdilcev in ptic, ki gnezdijo v grmovnem pasu in kro{njah. Tabela 2: Vrste, ki hmelji{~a v gnezditvenem obdobju (april – julij) uporabljajo za gnezdenje (B), prehranjevanje (F), po~itek (R), pevska mesta (S) in pre`e (P) v spodnji Savinjski dolini Table 2: The species using the Lower Savinja Valley hop fields during the breeding season (Apr – Jul) for breeding (B), feeding (F), resting (R), singing posts (S) and lookout posts (P) Vrsta / Species Št. hmeljišč (%)/ Ocena (pari)/ No. of hop fields (%) Estimate (pairs) Passer montanus 22 (41,5) 50 - 100 Sturnus vulgaris 12 (22,6) 20 - 40 Passer domesticus 3 (5,6) 5 - 15 Dendrocopos major 3 (5,6) 5 - 10 Musciaipa striata 2 (3,8) 5 - 10 Acrocephalus palustris i (1,9) 1 - 5 Saxicola torquata i (1,9) 1 - 5 Jynx torquilla i (1,9) 2 - 4 ^e so bila dupla detlov na zunanjih nosilcih (ob robovih polj), stoje~ih pod kotom, so bila dupla na previsni strani nosilca. Glede na lego dupel in izbiro polo`aja dreves in vej s strani detlov v gozdu lahko z zagotovostjo trdim, da so dupla nastala na hmelji{~ih in ne `e prej, ko je drevo {e raslo. ^eprav veliki detel `ivi v razli~nih biotopih (Cramp 1985), je na obdelovalnih povr{inah izredno redek (Glue & Boswell 1994). Pri izbiri gnezdi{~a ni izbir~en, gnezdilno duplo si naredi tudi v telegrafskem drogu (Glue & Boswell 1994). Kljub ob{irni analizi gnezdi{~ pa Glue & Boswell (1994) ne poro~ata o gnezdenju velikega detla v drogovih na hmelji{~ih. Doma~i vrabec je poznan kot izredno prilagodljiva vrsta, saj njegova gnezda najdemo na najrazli~nej{ih mestih (Summers-Smith 1988, Indykiewicz 1990 & 1991, Cramp & Simmons 1994), vendar v literaturi nisem zasledil podatkov o njegovem gnezdenju v nosilcih na hmelji{~ih. Od osmih gnezdilcev sem pri prehranjevanju na hmelji{~u opazoval le tri (veliki detel, doma~i vrabec 28 Vrsta / Species Aktivnost / Activity Buteo buteo P, R Falco tinnunculus P Asio otus F Jynx torquilla B, S Dendrocopos major B, F Streptopelia decaocto F, R Galerida cristata S Muscicapa striata B, F, P, S Turdus merula F, S Acrocephalus palustris B Saxicola torquata B Lanius collurio P, S Sturnus vulgaris B, S Pica pica F, P, R Corvus corax P, R Corvus comix F, P, R Passer domesticus B, F Carduelis cannabina S Carduelis carduelis S Carduelis chloris S Serinus serinus S Zakaj ptice izbirajo tako intenzivne kmetijske povr{ine, kakr{na so hmelji{~a, za svoja gnezdi{~a? Mo`ni sta dva razlagi. V spodnji Savinjski dolini je malo gozda, mejic in dreves, kjer bi duplarji lahko gnezdili (npr. Vogrin 2000b), kar pomeni, da si morajo ptice poiskati ustrezna druga gnezdi{~a. Druga verjetnej{a razlaga pa je ta, da so se ptice prilagodile novi {e neizkori{~eni ni{i in zasedle prazni prostor. ACROCEPHALUS 25 (no): 27 — 29, 2OO4 Zahvala: Iskrena hvala Oscarju Van Rootselaaarju (Nizozemska) za koristne podatke in diskusijo ter recenzentoma za koristne pripombe. Povzetek V letu 1998 je avtor v spodnji Savinjski dolini pregledal 53 hmelji{~ (okrog 100 ha) z lesenimi nosilci in zbral predvsem kvalitativne podatke o pticah gnezdilkah. Ugotovljenih je bilo osem vrst, in sicer veliki detel Dendrocopos major, vijeglavka Jynx torquilla, {korec Sturnus vulgaris, sivi muhar Muscicapa striata, poljski vrabec Passer montanus, doma~i vrabec Passer domesticus ter mo~virska trstnica Acrocephalus palustris in prosnik Saxicola torquata, ki sta gnezdila na robu hmelji{~a. Vsaj ena gnezde~a vrsta je bila ugotovljena na 41 hmelji{~ih. Najpogostej{a vrsta je bil poljski vrabec, ki je bil odkrit na 22 hmelji{~ih (41,5%). Vse gnezde~e vrste na samem hmelji{~u so gnezdile v naravnih duplih ali v starih duplih velikega detla. Med 21 vrstami, ki so bile ugotovljene v gnezditvenem obdobju, se jih le nekaj hrani na hmelji{~ih. Summary In 1998, the author surveyed 53 hop fields (about 100 ha) with wooden poles in the Lower Savinja Valley and gathered a series of mainly qualitative data on the birds breeding there. Eight species were established: Great Spotted Woodpecker Dendrocopos major, Wryneck Jynx torquilla, Starling Sturnus vulgaris, Spotted Flycatcher Muscicapa striata, Tree Sparrow Passer montanus and House Sparrow Passer domesticus, as well as Marsh Warbler Acrocephalus palustris and Common Stonechat Saxicola torquata that bred on the edge of the hop fields. At least one breeding species was established in 41 hop fields. Most common was the Tree Sparrow Passer montanus, which was recorded in 22 hop fields (41.5%). In the hop fields themselves, all breeding species nested in natural cavities or in the old Great Spotted Woodpecker’s holes. Amongst the 21 species found in the breeding season, only a few fed in the hop fields. Literatura Cramp, S. & Perrins, C.M., eds. (1994): The Birds of the western Palearctic. Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. Vol. 8. – Oxford University Press, New York. Cramp, S., ed. (1985): The Birds of the western Palearctic. Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. Vol. 4. – Oxford University Press, New York. Glue, E.D. & Boswell, T. (1994): Comparative nesting ecology of the three British breeding woodpeckers. – British Birds 87: 253–269. Indykiewicz, P. (1990): Nest-sites and nests of House Sparrow [Passer domesticus (L.)] in an urban environment. V: Pinowski, J. & Summers-Smith, J.D. (eds.): Granivorous birds in the agricultural landscape. – Proceeding of General Meetings of the Working Group on Granivorous Birds, INETCOL. Ottawa. Indykiewicz, P. (1991): Nests and nest-sites of the House Sparrow Passer domesticus (LINNAEUS, 1758) in urban, suburban and rural environments. – Acta zool. cracov. 34: 475–495. Lampi~, B. (1999): Agrarno obremenjevanje okolja Spodnje Savinjske doline z vidika prese`kov du{ika. – Geografski obzornik 46: 13–20. Majer, D. (1996): Dinamika du{ika v hmeljnem nasadu na evtri~nih rjavih tleh na produ in pesku. – Hmeljarski bilten 4 (1995): 35–38. Rutgers, A. (1969): Birds of Asia. – Methuen & Co. Ltd., London. Simon~i~, A., Veronek, M. & Svet, M. (1996): Zatiranje plevela v hmelji{~ih v razmerah omejene rabe herbicidov. – Hmeljarski bilten 4 (1995): 66–72. Summers-Smith, J.D. (1988): The sparrows: a study of the genus Passer. – T & AD Poyser, London. Vogrin, M. (1999): Ptice gnezdilke na koruznih njivah na Dravskem polju. – Sodobno kmetijstvo 32: 115–118. Vogrin, M. (2000a): Le comunita degli uccelli nidificanti nei campi coltivati a barbabietole da zucchero (NE Slovenia). – Picus 26: 23–27. Vogrin, M: (2000b): Sove spodnje Savinjske doline. – Acrocephalus 21: 43–45. Vogrin, M. & Vogrin, N. (1998): The bird communities in intensively cultivated fields in Northeastern Slovenia. – Acta Ornithologica 33: 173–179. Prispelo / Arrived: 29.1.2004 Sprejeto / Accepted: 12.7.2004 29 Acrocephalus 25 (120): 31 , 2004 Razprava: Komentar na prispevek Trebar, T. (2003): Gosja raca Chenonetta jubata. – Acrocephalus 24 (118): 110. Forum: Comments on the note by Trebar, T. (2003): Gosja raca Chenonetta jubata. Acrocephalus 24 (118): 110. Janez Gregori Prirodoslovni muzej Slovenije, Kustodiat za vreten~arje, Pre{ernova 20, p.p. 290, SI-1001 Ljubljana, Slovenija, e-mail: jgregori@pms-lj.si Iz Kranja smo dobili zanimivo poro~ilo o opazovanju solidno ime “morska raca”, ki sta ga uveljavila `e @iga nove ra~je vrste [Trebar, T. (2003): Gosja raca Zois in Henrik Freyer, se je kasneje malo spridilo v Chenonetta jubata. – Acrocephalus 24 (118): 110]. “votlinsko gos” ali “duplinsko gos”, naposled pa se je Avtor jo je seveda prav dolo~il in prilo`il dve lepi ustalilo v tretji, najbolj posre~eni obliki, “duplinski fotografiji opazovanega samca. Domneva, da je osebek kozarki”. od nekod pobegnil, je najbr` pravilna. [e ve~, zapisal Za vrsto Chenonetta jubata pravzaprav `e imamo bi lahko, da je kar zanesljivo pobegnil, saj v naravi ta slovensko ime. V knjigi @ivalski svet [Smolik, H.W. vrsta `ivi samo v Avstraliji in na bli`nji Tasmaniji. (1967): @ivalski svet. – Dr`avna zalo`ba Slovenije, Sistematsko je uvr{~ena v poddru`ino rac (Anatinae), Ljubljana] nosi ime grivasta raca. Na strani 436 je pri v pleme ble{~avk (Cairinini). Avtor predlaga, da jo njeni predstavitvi prevajalec Alojz [ercelj slovensko imenujemo gosja raca. Angle{ko ime zapisal/prevedel: “Na zatilju ima grivasto stoje~e Maned Duck se mu za prevod ne zdi primerno, saj perje”. In ~e pogledamo v Bufonov prevod pomeni grivasta raca. In kaj je narobe z grivasto raco? enciklopedije Pti~i [Gilliard, E.T. (1968): Pti~i ^e pogledamo sliko 2 na strani 123, nam prvo pade v (prevod: Z. Bufon). – Mladinska knjiga, Ljubljana], je oko nekoliko podalj{ano perje, ki se kot griva vle~e ~ez na strani 80 prav tako zapisano ime grivasta raca. zatilje – kot bi gledali lepo pristri`enega rjavca! Po tej @ivljenjski standard ljudi postaja vse vi{ji, z ve~ zna~ilnosti so ji dali ime tudi Nemci (Mähnenente), denarja pa se rojevajo nove `elje: tudi po vsakovrstnih Francozi (Canard a criniere) in [panci (Pato de Crin), hi{nih ljubljen~kih, od pitonov in ku{~arjev do torej grivasta raca. raznoraznih pti~ev. Ti pa kajpak izkoristijo prvo O slovenskem ornitolo{kem imenoslovju in prilo`nost, da se znebijo ljubezni prisilnega lastnika. imenotvorju se je `e pisalo [Jan~ar, T. (1999): Zato bo pobegov vse ve~. Ko bo spet priletelo kaj Prispevek k slovenskemu ornitolo{kemu imenoslovju novega, pa bo treba pobrskati tudi po starej{i in imenotvorju. – Acrocephalus 20 (94-96): 87-96] in literaturi. In mogo~e se bo na{lo kak{no prav med drugim omenjalo na~in tvorbe imen. Na~in primerno slovensko ime. tvorbe imena “gosja raca” lahko umestimo v poglavje poimenovanja “po morfolo{kih zna~ilnostih”, torej raca, ki spominja na gos. SSKJ [Bajec, A. et al. (1994): Slovar slovenskega knji`njega jezika. – DZS, Ljubljana] pa za geslo “gosji” daje tudi razlago “nana{ajo~ se na gosi”, npr. gosja mast, gosja jajca, gosja pastirica. Pri na{i raci pa bi `eleli poudariti prav to, da (o`je)sorodstveno ni vezana na gosi, ampak na race. Pri slovenskem poimenovanju razli~nih vrst plojkokljunov je `e prihajalo do zadrege, kdaj neko vrsto poimenovati gos ali raca, v~asih je odlo~itev temeljila kar na videzu ali velikosti. In ve~krat se je izkazala kot neposre~ena. Taka je zgodba vrste Tadorna tadorna, ki jo sistematiki ne uvr{~ajo v poddru`ino gosi (Anserinae), ampak med race (Anatinae), v pleme kozark (Tadornini). Na za~etku 31 Acrocephalus 25 (no): 33 — 42, 2004 Iz ORNITOLOŠKE BELEŽNICE From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia Vranjek Phalacrocorax aristotelis Shag – highest numbers so far from Strunjan Bay (UTM UL94, SW Slovenia): (1) 44 individuals on 16 Sep 2001, (2) 110 individuals on 13 Sep 2002 Plavajo~e boje na morju v Strunjanu so ornitologom poznano mesto, saj je tam vselej videti kaj zanimivega. Na njih lahko pogosto opazimo tudi vranjeke. Najve~, 110, sem jih na{tel 13.9.2002. Leto prej, 16.9.2001, jih je bilo tam 44. Tako visoke {tevilke v jesenskem ~asu so zagotovo posledica selitve vrste. Vranjek sicer prezimuje na na{i obali malo{tevilno. Od leta 1998 do 2002 jih je v posameznem letu po podatkih IWC prezimovalo najve~ 6, in sicer leta 1999 [[tumberger, B. (1999): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. – Acrocephalus 20 (92): 6–22]. Ker sem najve~ vranjekov pre{tel med vra~anjem z izleta v Se~oveljske soline, za ta dan omenjam {e dva zanimiva podatka za soline. Tam sem 13.9.2002 opazoval enega (1) progastorepega kljuna~a Limosa lapponica in 5000 rumenonogih galebov Larus cachinnans. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@dopps-drustvo.si Bobnarica Botaurus stellaris Bittern – 1 individual observed at Sinja Gorica fish ponds, Ljubljansko barje (UTM VL49, central Slovenia) on 12 Dec 2003 Popoldne 12.12.2003 sem se odpravil na kraj{i izlet k ribnikom pri Sinji Gorici na Ljubljanskem barju. Ko je `e kazalo, da se bom moral zadovoljiti le s ~opastim ponirkom Podiceps cristatus, ki je po~ival na ve~jem ribniku, sem z 10 m oddaljenega kupa smeti spla{il veliko ~apljo rjave barve. Preletela je manj{i ribnik ter pristala med trsti~jem in vrbovjem. Bila je bobnarica! Jernej Figelj, Pav{i~evo naselje 29, Kromberk, SI-5000 Nova Gorica, Slovenija Bela {torklja Ciconia ciconia White Stork – the first confirmed breeding at Lake Cerknica (central Slovenia) after 40 years. At the end of May 2004, 19 individuals were observed at the lake, and eventually a single nest with incubating female and later with three young was found in the village of Martinjak (UTM VL56). In the 1960s, 2 nest were known around Lake Cerknica, i.e. in the villages of Lipsenj, and Otok. V ornitolo{kem atlasu Slovenije je bela {torklja navedena kot verjetna gnezdilka Cerkni{kega jezera [Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana]. Opisana so tudi gnezditveno obetavna pojavljanja v okoli{kih vaseh. V vseslovenskem popisu leta 1999 v okolici Cerkni{kega jezera bela {torklja ni bila zabele`ena [Denac, D. (2001): Gnezditvena biologija, fenologija in raz{irjenost bele {torklje Ciconia ciconia v Sloveniji. – Acrocephalus 22 (106–107): 89–103]. Leta 2004 se je konec maja na obmo~ju Cerkni{kega jezera zadr`evala jata 19 belih {torkelj. Tudi to bi lahko {teli za gnezditveno obetavno pojavljanje. En par si je v tem ~asu namre~ zgradil gnezdo na dimniku ve~je hi{e v vasi Martinjak. Star{a sta se pridno izmenjevala pri valjenju na gnezdu. Mladi~i do sredine junija {e niso bili izvaljeni, v nasprotju s {torkljami v severovzhodni Sloveniji, ki so ob tem ~asu mladi~e `e imele. Ko sem kasneje, v juliju, gnezdo zopet obiskal, so bili v njem trije mladi~i. Opisano je prvo znano gnezdo bele {torklje na obmo~ju Cerkni{kega jezera po {tirideset letih. Gregori [Gregori, J. (1979): Prispevek k poznavanju pti~ev Cerkni{kega jezera in bli`nje okolice. – Acta carsologica 8: 301–329] navaja, da sta bili v zgodnjih {estdesetih znani vsaj dve gnezdi, in sicer v vasi Lipsenj in na drevesu v vasi Otok. Leon Kebe, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI-1380 Cerknica, Slovenija, e-mail: leon.kebe@guest.arnes.si Belo~ela gos Anser albifrons White-fronted Goose – several observations of a single juvenile between 27 Dec 2003 and 17 Jan 2004 at Strunjan saltpans (UTM UL94, SW Slovenia), and in [kocjan Bay on 27 Dec 2003 (UTM VL04) Dne 30.12.2003 smo s Petrom Sacklom, Jakobom Smoletom in Luko Bo`i~em v Strunjanskih solinah opazovali mladostno belo~elo gos. [lo je za soimensko podvrsto Anser a. albifrons, ki prezimuje v zahodni, srednji in ju`ni Evropi [Cramp, S., ed. (1985): The Birds of the Western Paleartic, Vol.3. – Oxford University Press, Oxford]. Gos je bila precej nepla{na in se je prehranjevala tudi tedaj, ko smo se ji pribli`ali na okoli 20 m. Pred na{im opazovanjem, dne 27.12.2003, sta mladostno belo~elo gos, verjetno isti osebek, v Strunjanu opazovala Al Vrezec in Primo` Kmecl. Istega dne pa se je {e en mladostni osebek te vrste zadr`eval v [kocjanskem zatoku (A. Vrezec pisno). Med zimskim {tetjem vodnih ptic se je dne 17.1.2004 33 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook mladostna belo~ela gos {e vedno zadr`evala v Strunjanu (A. Vrezec pisno). Belo~ele gosi se sicer na slovenski obali pojavljajo zgolj kot preletni gostje, njihovo nam najbli`je redno obmorsko prezimovali{~e pa je med Tr`a{kim zalivom in bene{kimi lagunami. V Sloveniji prezimujejo le v Ormo`u [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana]. Tina Lon~ar, Gosposvetska 12, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: martina_loncar@yahoo.com Siva gos Anser anser Greylag Goose – 3 ind. at Gori{ke opekarne in the Vipava valley (UTM UL98, SW Slovenia) on 20 Mar 2004 Dne 20.3.2004 sem se z nekaj so{olci ter u~iteljico biologije odpravil na ornitolo{ki izlet v Gori{ke opekarne. [e preden smo pri{li do mlak, so nas preletele tri (3) velike ptice in pristale na mlaki. Bile so sive gosi. Kasneje so odletele proti reki Vipavi . Ivan Kljun, Prva~ina 121, SI-5297 Prva~ina, Slovenija Brent goose Branta bernicla Grivasta gos – drugo opazovanje v SV Sloveniji, ki ga je potrdila tudi Nacionalna komisija za redkosti. Odrasel osebek nominantne podvrste B. b. bernicla je bil opazovan 15.1.2004 na Ptujskem jezeru (UTM WM63). Spri~o dokaj pla{nega vedenja avtor domneva, da je ptica izvirala iz naravne populacije. On 15 Jan 2004, I took a trip to Ptujsko jezero (Lake Ptuj) with my colleagues Markus Russ, Franz Sammwald, Johann Weinhofer and Andreas Wutzl. The wildfowl numbers were unusually low for this time of the year, and a female Red-breasted Merganser Mergus serrator at Markovci seemed to be the best observation of the day. When we continued to scan the lake upwards, Markus spotted a dark goose. Further glances through the scopes allowed no doubt – we had an adult Brent Goose in sight. Grey mantle and thin white striped flanks were clear evidence that the specimen belonged to the B. h. bernicla subspecies. The bird was swimming within a flock of Mallards Anas platyrhynchos. Suddenly it flew away to the nearby fields, but it returned to the same spot after 10 minutes. Now it preened its feathers and took a bath, but then flew away again in the same direction as before. According to its cautious behaviour, the bird was probably part of the wild population. In the last 50 years, the Brent Goose was observed only once in NE Slovenia [Ri`ner, K. & Kmecl, P. (1994): Opazovanje grivaste gosi Branta bernicla na Ledavskem jezeru. – Acrocephalus 16 (71): 95–98]. Jakob Smole, Cafova 4, SI-2000 Maribor, Slovenia, e-mail: jakob.smole@kiss.si 34 Mandarinka Aix galericulata Mandarin Duck – 1 male in company of 20 Mallards Anas platyrhynchos on 3 and 4 Sep 2003 on Hotinja vas fishponds SE of Maribor (UTM WM54, NE Slovenia). The record was confirmed by the National Rarities Committee. V petek 3.9.2003 sem se spet odpravil v Maribor in pot tja me je peljala mimo dveh popolnoma uni~enih ribnikov v Hotinji vasi. V enega se izliva odpadna voda, za navrh pa v ribnikih intenzivno ribarijo. Ve~ja {koda je po bre`inah, saj je bila odstranjena ve~ina rastja, povsod so kupi smeti, ki jih ribi~i niso odnesli s seboj. Kljub vsemu sta tam uspe{no gnezdila dva para ~opastih ponirkov Podiceps cristatus in par malih ponirkov Tachybaptus ruficollis ter zelenonoge tukalice Gallinula chloropus. Tega dne sem med dvajsetimi (20) mlakaricami Anas platyrhynchos opazil prelestnega samca mandarinke. Tu se je zadr`eval tudi naslednji dan, 4.9.2003. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Mandarinka Aix galericulata Mandarin Duck – a male observed at the beginning of 1999 on the Drava river near Maribor (UTM WM55, NE Slovenia), and on 3 Mar 1999 on Lake Pernica (UTM WM55, NE Slovenia). The male Mandarin Duck was copulating with a female Mallard Anas platyrhynchos. Uvodnik v Acrocephalusu [Vrezec, A. (2001): Polo`aj alohtonih vrst v slovenski avifavni. – Acrocephalus 22 (106–107): 69–71] me je vzpodbudil, da sem pregledal svoje podatke o ube`nicah. Pozimi, v za~etku leta 1999, smo ornitologi na Dravi med Mariborom in Mariborskim otokom ve~krat videli samca mandarinke. Kmalu zatem, ko je z Drave izginil, sem ga opazoval 3.3.1999 na Perni{kem akumulacijskem jezeru. Zelo verjetno je {lo za isto ptico z Drave, saj je jezero od Drave pri Mariboru oddaljeno vsega 5 km. Mojo pozornost je pritegnil, ker je vztrajno dvoril samici mlakarice Anas platyrhynchos. V krogu je hitro plaval okoli nje, se razkazoval in se ji vse bolj pribli`eval. S svojo predstavo je bil o~itno uspe{en, saj mu je mlakarica ~ez ~as dovolila, da se je povzpel nanjo in se z njo paril. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@dopps-drustvo.si Gaga Somateria mollissima Eider – an adult male observed between 8 and 15 Mar 2004 on Lake Ptuj (UTM WM63, Drava river, NE Slovenia) Gaga je v Sloveniji redek zimski gost, zlasti na celinskih vodah. Glede na podatke iz ZOAS-a lahko razdelimo Acrocephalus 25 (no): 33 — 42, 2004 pojavljanje v dve skupini, in sicer na lokalitete z zabele`enimi naklju~nimi gosti (Melje, Cerkni{ko jezero, Mariborsko jezero) in na obmo~je prezimovanja (Ptujsko jezero). Pri nas se gage najpogosteje pojavljajo posami~, predvsem so to samice in mlade ptice [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana]. Dne 8.3.2004 sem pe{a~il prek ptujskega mosta za pe{ce. S pogledom sem o{vrknil mlakarice Anas platyrhynchos, ki so ~akale na hrano sprehajalcev, med njimi so iskale svoj kos poga~e tudi liske Fulica atra in labodi grbci Cygnus olor. Moj pogled pa je pritegnila osamljena ptica, ki je plavala proti toku in se ob tem potapljala. Bil je odrasel samec gage, ki sem ga opazoval vse do 15.3.2004. Dominik Bombek, Pre{ernova 1, SI-2250 Ptuj, Slovenija, e-mail: dominik.bombek@guest.arnes.si Sabljarka Recurvirostra avosetta Avocet – 4 at Hra{e pools on 6, 7 and 21 Apr 2004 (UTM VM33, C Slovenia); first record for Gorenjska region during migration period (photo: D. [ere) Ko sem se 6.4.2004 dopoldne odlo~il, da si na poti domov kljub pravcatemu nalivu na hitro ogledam, kaj se dogaja v Hra{kih mlakah, nisem pri~akoval, da se bo prav kmalu dobesedno usul sneg, {e manj pa sem se nadejal sre~anja z redkimi pticami. Nenadoma sem namre~ zasli{al nenavadno ogla{anje in zagledal {tiri ve~je ~rno-bele ptice. Naredile so krog nad mano in pristale na ju`nem bregu ve~je mlake. Seveda sem `e v letu opazil njihove navzgor zavihane kljune. Sabljarke! Ptice so se za~ele kar takoj pasti v obre`ni travi, jaz pa sem poklical kolega Dareta [ereta, da bi ovekove~il ta nenavadni dogodek, in od{el. Ko sva se z Daretom pozneje pogovarjala po telefonu, mi je povedal, da je naredil celo vrsto posnetkov (glej sliko), da pa je bil {e najbolj presene~en, ko jih je opazoval med pobiranjem hrane. Sabljarke so se namre~ po sne`nem mete`u, ko so nepremi~no sedele na razmetani zemlji ob bregu mlake, v rahlem de`ju za~ele pobirati de`evnike v travi. Nato so se dvignile v zrak in se po nekaj krogih, med katerimi so se ves ~as ogla{ale, spustile na sosednji travnik, kjer so se zna{le v dru`bi polojnika Himantopus himantopus in jate togotnikov Philomachus pugnax. Nenadoma so se za~ele preganjati med seboj; vselej so se spravile na tisto, ki je v kljunu dr`ala de`evnika. Sabljarka je sicer pri nas redka gostja – bila je zabele`ena le v Se~oveljskih solinah [Jan~ar, T. (1990): Sabljarka Recurvirostra avosetta. – Acrocephalus 45 (11): 67; Jan~ar, T. (1991): Sabljarka Recurvirostra avosetta. – Acrocephalus 49 (12): 156], ormo{kih bazenih za odpadne vode [Komisija za redkosti (1993): Seznam redkih vrst ptic Slovenije 1990. – Acrocephalus 58/59 (14): 99– 119], na Dravi pri Ro{nji [Vogrin, M. (1992): Sabljarka Recurvirostra avosetta. – Acrocephalus 52 (13): 87], na Ptujskem jezeru [Bo`i~, L. (1992): Sabljarka Recurvirostra avosetta. – Acrocephalus 54 (13): 154], v zadr`evalniku/ribniku Vrbje pri @alcu [Kronov{ek, M. (1992): Poro~ila od koderkoli. – Acrocephalus 55 (13): 191; Vogrin, M. (1996): Ornitifavna ribnika Vrbje v spodnji Savinjski dolini in njegova naravovarstvena problematika. – Acrocephalus 74 (17): 7], na Gorenjskem pa po meni znanih podatkih {e ni bila opa`ena. Sabljarke so bile v Hra{ah opa`ene {e naslednjega dne, 7.4.2004, malce bolj presene~en pa sem bil kar 14 dni pozneje, 21.4.2004, ko sem vse 4 osebke (br`kone iste jate) vnovi~ zagledal na delno poplavljenem koruznem polju le kakih sto metrov od severne, manj{e mlake. Henrik Cigli~, Likozarjeva 7, SI-4000 Kranj, Slovenija, e-mail: cigi@s5.net Sloka Scolopax rusticola Woodcock – a singing male observed on 3 Jun 2002 on Lipni{ka planota (UTM VL13, W Slovenia); the only recent breeding record for W Slovenia Leta 2002 sem veliko ~asa pre`ivel na Lipni{ki planoti, kjer sem popisoval ptice. Dne 3.6.2002, tik po son~nem zahodu, sem na manj{i jasi v hrastovo-gabrovem gozdu izzival podhujko, a presene~en obstal, ko me je z zna~ilnim napevom preletel pojo~ samec sloke. Nekaj minut zatem sem se sre~al z dvema lokalnima lovcema, ki sta mi povedala, 35 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook da so sloke v teh krajih pogoste na selitvi, posamezni osebki pa tu celo ostanejo med gnezditvijo. ^e izvzamemo opazovanje iz Dobrave pri Kopru leta 1928, sloka v tem koncu Slovenije v gnezditvenem obdobju ni bila opa`ena [Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana]. Poleg sloke sem na Lipni{ki planoti izzval {e {tiri podhujke Caprimulgus europaeus. Andrej Figelj, Tr`a{ka cesta 49, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, email: andrej.figelj@dopps-drustvo.si Veliki skovik Otus scops Scops Owl – a singing male in Ljubljana (UTM VL69, central Slovenia) between Groharjeva St. and Tr`a{ka St. on 21 Apr and 18 May 2004 Na kri`i{~u Tr`a{ke in Groharjeve ceste v Ljubljani, natan~neje ob parkiri{~u za ob~insko zgradbo na Trgu mladinskih delovnih brigad, je vrt, na katerem je posajenih nekaj sadnih dreves, smrek in grmov. V ~asu svojega 50-letnega bivanja v neposredni bli`ini vrta nisem v tem predelu mesta {e nikoli sli{al velikega skovika. Zgodilo se je 21.4.2004, ko je zjutraj ob 4.55 zapel v omenjenem zelenju. Ogla{al se je kako uro, nato je utihnil. Ko sem `e mislil, da je od{el za stalno, se je vnovi~ oglasil, in sicer 18.5.2004 ob 21.30. Pel je le malo ~asa in od takrat ga nisem ve~ sli{al. O~itno posamezni osebki iz dokaj {tevilne barjanske populacije [Denac, K. (2003): Population dynamics of Scops Owl Otus scops at Ljubljansko barje (central Slovenia). – Acrocephalus 24 (119): 127–133] zaidejo tudi v ljubljansko mestno okolje. Bla` [egula, Lepi pot 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Hudournik Apus apus Common Swift – several breeding sites on buildings in the Karst region (SW Slovenia) found in 2002: (1) Church of St. Peter, Temnica (UTM UL97), 3 pairs; (2) Church of St. Peter, Gabrovica pri Komnu (UTM VL07), 1 young; (3) Church of St. Andrew, Go~e (UTM VL17), 2 pairs with 2 young; (4) Rihemberk Castle, Branik (UTM VL07), 7 pairs Med iskanjem sov po Krasu med 27.6. in 2.7.2002 [Denac, D., Mar~i~, M., Radoli~, P. & Toma`i~, A. (2002): Sove v cerkvah, gradovih in drugih objektih na obmo~ju Vipavske doline in Krasa v JV Sloveniji. – Acrocephalus 23 (112): 91–95] smo odkrili tudi nekaj hudournikovih gnezdi{~. Domnevamo, da smo gnezdi{~a v stavbah, ki smo jih pregledali, na{li vselej, ~e so seveda obstajala. V cerkvi Sv. Petra v Temnici so v {pranjah visoko med kamnitimi bloki gnezdili vsaj trije (3) pari. V cerkvi z istim imenom v Gabrovici pri Komnu smo na podstre{ju na{li enega mladi~a, v cerkvi Sv. Andreja v Go~ah pa dve (2) gnezdi s po dvema (2) mladi~ema. Od 34 pregledanih cerkva jih je imelo le {est (6) mo`en dostop za ptice na podstre{ja in v 36 treh (3) od teh so gnezdili hudourniki. Med grajskimi objekti so hudourniki gnezdili v gradu Rihemberg pri Braniku. V novo pozidanem stropu iz votle opeke je gnezdilo sedem (7) parov. Do gnezd so priletavali skozi luknje v opekah na stropu. Na Krasu je hudournik splo{no raz{irjen [Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana]. Zaradi zapiranja cerkvenih podstre{ij se je {tevilo hudournikovih gnezdi{~ v cerkvah najbr` zmanj{alo. V kra{ki krajini ta okoli{~ina zanj verjetno ni kak ve~ji problem, saj ima na voljo veliko drugih primernih mest za gnezdenje. »Zatesnjevanje« stavbnih podstre{ij ob obnovah ali kar tako pomeni degradacijo habitata ve~ vrst. Zato bi to po~etje kazalo opustiti. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@dopps-drustvo.si Skalna lastovka Hirundo rupestris Crag Martin – winter record: 4 individuals at Solkan bridge (UTM UL99, Gori{ka brda, W Slovenia) on 1 Jan 2003 Ko sem se 1.1.2003 peljal ~ez solkanski most proti Gori{kim brdom, sem uzrl {tiri ptice med lahkotnim spreletavanjem. Bile so skalne lastovke, ki v bli`ini sicer tudi gnezdijo. Zanimiv je predvsem datum opazovanja, saj so podatki o zimskem opazovanju te vrste pri nas redki in omejeni na zahodni del Slovenije [npr. Rubini~, B. (1996): Skalna lastovka (Ptynoprogne rupestris). – Falco 10: 64; Berce, T. (2001): Skalna lastovka Hirundo rupestris. – Acrocephalus 22 (106–107): 126]. Jernej Figelj, Pav{i~evo naselje 29, Kromberk, SI-5000 Nova Gorica, Slovenija Pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus Redstart – several new breeding sites in SW Slovenia: (1) [empas (UTM VL08), (2) Aj{evica (UTM UL98), (3) Kromberk (UTM UL99), (4) Solkan (UTM UL99), (5) Nova Gorica (UTM UL99), (6) Varda (UTM UM91), (7) Podsabotin (UTM UL99), (8) Ko`bana (UTM UL89), (9) Kanalski kolovrat (UTM UM90), (10) Korada (UTM UM80), (11) Livek (UTM VL91), (12) Grgar (UTM UL99), (13) Grgarske ravne (UTM UL99), (14) Kanalski vrh (UTM UM90), and in several villages in the So~a valley between Solkan and Kamen, particularly in the orchards between Tolmin and Kobarid Po doslej zbranih podatkih zeva na karti pogorel~kove raz{irjenosti v Sloveniji velika praznina v JZ delu dr`ave, na celotnem obmo~ju Krasa in v Istri [Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana]. ^eprav pogorel~ka med skupinskim popisom Krasa leta 2003 nismo na{li (T. Miheli~ ustno), pa je v okolici Nove Gorice, Acrocephalus 25 (no): 33 — 42, 2004 na Banj{icah in v vaseh po dolini So~e {tevilen. Tako sva z Jernejem Figljem na{la pojo~e pogorel~ke v [empasu, Aj{evici, Kromberku, Solkanu in v ve~ini novozgrajenih spalnih naselij v predmestju Nove Gorice. V enem takih naselij, Vardi, z Jernejem `e tretje leto zapored opazujeva, kako star{a prina{ata hrano in odna{ata iztrebke izpod stre{nika novozgrajene stanovanjske hi{e. Po dolini So~e od Solkana do Kamna sem domala v sleherni vasi, obi~ajno na orehu ali lipi ob va{ki cerkvi, naletel na pojo~ega pogorel~ka. Te vasi obdajajo lepo ohranjeni ekstenzivni seno`etni sadovnjaki ({e posebno od Tolmina proti Kobaridu), ki so primeren `ivljenjski prostor za to ptico. Poleg tega je v vaseh {e veliko starih neobnovljenih kamnitih hi{ z mnogimi luknjami, ki jih pogorel~ki radi izkoristijo za gnezdi{~e. Videti je, da je v sredogorju desnega brega So~e redkej{i kot na levem bregu. V Gori{kih brdih sem ga na{el le v Podsabotinu in Ko`bani (14.6.2002 gnezdo v zidu cerkve), na Kanalskem kolovratu pa na Koradi in Livku, medtem ko je na levem bregu pogost v zaselkih na Banj{icah [Berce, T. (2003): Pegam Bombycilla garrulus. – Acrocephalus 24 (117): 78], v Grgarju, Grgarskih ravnah in Kanalskem vrhu. Andrej Figelj, Tr`a{ka cesta 49, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, email: andrej.figelj@dopps-drustvo.si Pu{~avec Monticola solitarius Blue Rock Thrush – the highest breeding territory known so far in Slovenia, with a territorial male observed on 13 Jun 2003 near Podra{ke Ture on Mt. Nanos (UTM VL27, SW Slovenia) at 800 m a.s.l. Med popisom ptic na Nanosu me je eden od transektov vodil po robu planote z Vipavsko dolino. Rob sestavljajo skalni previsi in stene, ki so ve~inoma obrnjene proti jugu. Ravno zaradi ju`ne lege je obmo~je dokaj termofilno, kar potrjuje tudi rastlinska sestava obmo~ja. Dne 13.6.2003 sem na robu ve~jega skalnega previsa Podra{ke Ture, na vi{ini pribli`no 800 m n.v., opazoval samca pu{~avca, ki se je vedel zna~ilno teritorialno. Spreletaval se je z enega roba previsa na drugi in intenzivni pel. Po doslej znanih podatkih je to verjetno najvi{je gnezdi{~e pu{~avca v Sloveniji [Polak, S. (1998): Nova gnezdi{~a pu{~avca Monticola solitarius v Sloveniji. – Acrocephalus 19 (90–91): 152–154]. Andrej Figelj, Tr`a{ka cesta 49, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, email: andrej.figelj@dopps-drustvo.si Veliki srakoper Lanius excubitor Great Grey Shrike – observation of 1 individual on 16 Mar 2004 at Stane~ka vas near Maj{perk (UTM WM53, Dravinja valley, NE Slovenia) Dne 16.3.2004 ob 13.00 sem na polju ob Dravinji v Stane~ki vasi blizu Maj{perka opazovala velikega srakoperja. Son~ni in izredno topli dan (v senci do 15°C) ni kazal na to, da je {e pred tednom dni zapadlo 25 cm novega snega. Velikega srakoperja sem opazovala, ko se je iz grma sredi Lo{kih travnikov spreletel in se usedel na bli`njo telefonsko `ico. Ko sem se `e nekoliko oddaljila, se je ptica v bliskovitem letu spustila na tla po plen. To je bilo moje druge opazovanje velikega srakoperja v Dravinjski dolini, prvi~ sem se z njim sre~ala obla~nega in mrzlega decembrskega dneva leta 1999, ko je z vrha grma ob kolovozu 1,5 kilometra ob Dravinjinem toku navzgor oprezal za plenom. Vladka Tucovi~, Maj{perk 27, SI-2322 Maj{perk, Slovenija, e-mail: tutorka.sln@email.si Ro`nati {korec Sturnus roseus Rose-coloured Starling – 66 individuals in separate flocks observed near the village of Spodnji Gaj near Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia) on 30 May 2002. The record was confirmed by the National Rarities Committee. Dne 30.5.2002 sem popisoval za NOAS v kvadratu pri Pragerskem. Pribli`no pol popisne poti je potekalo med njivami in travniki, pol pa ~ez naselje Spodnji Gaj pri Pragerskem. @e kmalu po za~etku popisovanja me je preletela jata 8 {korcev, ki pa ji nisem posvetil ve~je pozornosti. Leteli so v smeri vasi [ikole (smer JZZ – SVV). Ko sem pri{el `e skoraj do naselja, me je v nizkem letu preletela jata 15 {korcev, ki je letela v isti smeri kot prej{nja. Vendar so se ti {korci od »obi~ajnih« razlikovali po ro`natem trebuhu, tako da ni bilo te`ko ugotoviti, da opazujem ro`nate {korce. V presledkih kakih 30 sekund so me nato preletele {e jate po 8, 10 in 13 osebkov, po 15 minutah pa {e jata 20 osebkov. Vse jate so letele v isti smeri, pri tem se ptice niso ogla{ale. Glede na isto smer leta dopu{~am mo`nost, da so bili tudi prvi opazovani {korci ro`nati. Vsekakor lahko trdim, da sem opazoval najmanj 66 ro`natih {korcev. O~itno je njihova invazija to leto spri~o {tevilnih opazovanj v sosednjih dr`avah in opazovanja z Ljubljanskega barja [Tome, D. (2003): Ro`nati {korec Sturnus roseus. – Acrocephalus 24 (116): 36] oplazila tudi Slovenijo. Matja` Ker~ek, Kungota pri Ptuju 44, SI-2325 Kidri~evo, Slovenija, e-mail: matjazkercek@yahoo.com 37 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Hrva{ka / Croatia ^apljica Ixobrychus minutus Little Bittern – somewhat late observation of 1 individual at Velo blato on Pag Island (UTM WK01, N Dalmatia) on 17 Sep 2003 Dne 17.9.2003 sem na otoku Pagu obiskal Velo blato. @e ob prihodu sem od dale~ opazil nad vodo letajo~ega ribjega orla Pandion haliaetus ter samico in drugoletnega samca rjavega lunja Circus aeruginosus. Ribji orel je sicer redek obiskovalec Dalmacije [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb]. Po plitvi vodi so brodile sive Ardea cinerea in velike bele ~aplje Egretta alba, obmo~je pa so preletavali pritlikavi kormorani Phalacrocorax pygmeus. Na obre`ju sem opazoval kup~arje Oenanthe oenanthe, repalj{~ice Saxicola rubetra, tamariskovke Acrocephalus melanopogon, rjave cipe Anthus campestris in belo~elega de`evnika Charadrius alexandrinus. Iz enega v drug sestoj trsti~ja se je spreletela ~apljica. Podatek se mi zdi zanimiv zaradi slab{ega poznavanja njene raz{irjenosti v poznopoletnem ~asu. Rucner (1998) je omejil obdobje njenega pojavljanja med aprilom in junijem. Kasneje je bila manjkrat opazovana, dan 29.9. pa omenja kot zelo pozni datum. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenia, e-mail: dejanonih@email.si White Stork Ciconia ciconia Bela {torklja – dva redka zimska podatka iz osrednje Hrva{ke: (1) 23.12.2003 osebek opazovan na smeti{~u Jaku{evac pri Zagrebu (UTM WL77), (2) 10.1.2004 2 osebka opazovana na Dragani}kih ribnikih (UTM WL44) On 23 Dec 2003, I was carrying out my regular monitoring of birds present at Jaku{evec rubbish dump near Zagreb. Just in front of the rubbish dump gate, I noticed a White Stork chased by a Rook Corvus frugilegus. On 10 Jan 2004, I was counting aquatic birds on Dragani}i fishponds. It was a foggy day and the fishponds were frozen over. While counting herons standing on ice, we spotted 2 White Storks – in addition to 68 Great White Egrets Egretta alba and 50 Grey Herons Ardea cinerea. Luka Jurinovi}, Osje~ka 3, HR-10410 Velika Gorica, Croatia, e-mail: luka@zviz.net Whooper Swan Cygnus cygnus Labod pevec – redko opazovanje na Hrva{kem; dne 8.1.2004 je bil opazovan mladostni osebek v dru`bi 200 labodov grbcev Cygnus olor na jezeru Jarun pri Zagrebu (UTM WL77, osrednja Hrva{ka) 38 In the night of 8 Jan 2004, I was walking around Lake Jarun near Zagreb. There were some 200 Mute Swans Cygnus olor, 100 Mallards Anas platyrhynchos, 70 Black-headed Gulls Larus ridibundus and 70 Coots Fulica atra feeding actively along the bank. I spotted some swans with neck-collars. There were at least 3 Mute Swans from Poland, 3 from Hungary, 1 from Slovakia and 3 wearing Croatian rings. I also noticed a juvenile Whooper Swan swimming between the Mute Swans. Two days later I returned to the lake with two of my colleagues and we caught it. The swan was ringed and released. It was the first Whooper Swan ever ringed in Croatia. In the last 20 years, the Whooper Swan has been a rare visitor to Croatia [Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednih dvjesto godina. – Larus 46: 1–112]. Luka Jurinovi}, Osje~ka 3, HR-10410 Velika Gorica, Croatia, e-mail: luka@zviz.net Kragulji orel Hieraaetus fasciatus Bonelli’s Eagle – an adult observed on 30 Apr 1999 on Mt. Sv. Ilija on Pelje{ac Peninsula (960 m a.s.l., UTM XH76, S Dalmatia) Pred odhodom na Pelje{ac me je Borut Rubini~ opozoril, da je obisk 960 metrov visokega skalnega masiva Sv. Ilija na vzhodu tega polotoka ornitolo{ko zelo zanimiv. Nanj sva se s Katarino Denac povzpela 30.4.1999. Med vzpenjanjem sva zagledala dokaj veliko ujedo, z dolgimi in {irokimi perutmi, ve~jo od kanje, ki je v polkrogu priletela izza skal in se nama bli`ala. Pozornej{e opazovanje nama je razkrilo, da je po spodnji strani precej svetla. Kmalu sva opazila tudi ~rno progo na spodnji strani peruti ter prav tako izrazito ~rno »karpalno pego«, ki je bila {e bolj izrazita kot na primer pri ribjem orlu. Po teh znakih sva ugotovila, da gre za odraslega kraguljega orla. Orel je nad pobo~jem zakro`il in kmalu odletel v prvotni smeri. Sicer pa je to vrsta s tipi~no mediteransko raz{irjenostjo v zahodnem Palearktiku. Ustrezajo mu vro~i in suhi predeli, pri lovu pa je uspe{en tako v polpu{~avah kot v garigi in makiji [Snow, D.W. & Perrins, C.M. (1998): The Birds of the Western Palearctic. – Oxford University Press, Oxford]. Na Hrva{kem je zelo redka vrsta, opazovana vsega desetkrat v Primorju in Dalmaciji. Zelo verjetno redko gnezdi v hrva{kem severnem Primorju, na Krku, v Paklenici in na reki Krki [Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. – Larus 46: 1–112]. Zanimivo bi bilo ugotoviti, ali ne gnezdi morda tudi kje v ju`nem Primorju. Upo{tevaje njegove ekolo{ke zahteve bi bilo to povsem mo`no. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@dopps-drustvo.si Acrocephalus 25 (120): 33 – 42, 2004 Rjavi {karnik Milvus milvus & ~rni {karnik Milvus migrans Red Kite & Black Kite – observed on 19 Sep 2003 at the far northern point of Lake Vransko at Camp Vrana (UTM WJ46, N Dalmatia) Dne 19.9.2003 sem stal na skrajnem severnem koncu Vranskega jezera pri kampu Vrana. Po ve~ rjavih lunjih Circus aeruginosus, ki so drug za drugim prileteli s severa, je nad trsti{~e priletel odrasel rjavi {karnik. Kmalu zatem je prijadral {e ~rni {karnik. Oba posebne`a sta zelo redka obiskovalca Dalmacije [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb]. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Jezerski martinec Tringa stagnatilis Marsh Sandpiper – 2 individuals accompanied by two Greenshanks Tringa nabularia on 17 Sep 2003 at Velo blato on the island of Pag (UTM WK01, N Dalmatia) Na otoku Pag sem se dne 17.9.2003 prebijal okoli Velega blata. Pri tem sem nenehno pogledoval na vodo. Ves ~as, `e od samega za~etka, se je prek vodne povr{ine spreletaval zelenonogi martinec Tringa nebularia. Kasneje sem opazil, da se podita naokoli celo dva osebka te vrste. Ko sem se bli`al koncu za~rtane poti, sem martinca opazil {e enkrat, le da tokrat v dru`bi s pol manj{ima jezerskima martincema. Jezerski martinec je redek obiskovalec hrva{kega Primorja, {e posebej redek pa je v ~asu jesenske selitve [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb]. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Veliki prodnik Calidris canutus Knot – 1 immature individual observed on 19 Sep 2003 on Lake Vransko near Camp Vrana (UTM WJ46, N Dalmatia); a rare species in Croatia Dne 19.9.2003 sem se `e zgodaj odpravil proti Vranskemu jezeru in ga dosegel pri kampu Vrana. Takoj ob prihodu sem opazil pritlikave kormorane Phalacrocorax pygmeus, malo belo ~apljo Egretta garzetta in skupinico pobre`nikov. V tej skupinici se je kot prvi glasno predstavil zelenonogi martinec Tringa nebularia, nato pa sem opazil {e ~rne martince T. erythrophus in togotnike Philomachus pugnax ter manj{e prodnike, spremenljivega Calidris alpina, srpokljunega C. ferruginea, malega C. minuta in Temminckovega C. temminckii. Potem sem opazil prodnika, ki je bil precej ve~ji od drugih. Bil je zgoraj siv, s ~rnimi konicami letalnih peres in bel spodaj. Br` sem ugotovil, da gre za mladostni osebek velikega prodnika, saj je bilo opaziti rahli odtenek rumene barve po oprsju in rahlo temno obrobljena krovna peresa. Veliki prodnik sicer na Hrva{kem velja za redko vrsto [Kralj, J. & Radovi}, D. (2002): Rijetke vrste u Hrvatskoj, I. izvje{taj Hrvatske komisije za rijetke vrste. – Larus 48 : 73–83], opisano opazovanje pa je potrdila tudi hrva{ka komisija za redke vrste. V neposredno bli`ino sta priletela {e dva mladostna kamenjarja Arenaria interpres. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Velika uharica Bubo bubo Eagle Owl - three singing males found on the island of Bra~ (central Dalmatia) in 2003: (1) one on 22 Apr above the village of Splitska (UTM XJ30), (2) the other two on 23 Apr 2003 above Pu}i{}a and somewhere between Pu}i{}a and Postira (UTM XJ30) Na biolo{kem dalmatinskem taboru Bra~ 2003 smo na veliko uharico naleteli v no~i 22.4.2003 nad naseljem Splitska, kjer se je spontano ogla{al samec. Na {e dva samca smo naleteli v no~i 23.4.2003. Eden je pel precej nad Pu}i{}i, drug pa na pol poti med Pu}i{}i in Postirami. Oba sta se ogla{ala nekje z vrha hriba. Runcner [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb] omenja veliko uharico samo za vzhodni del otoka Bra~ okrog Povaljamov, medtem ko se na{i podatki nana{ajo predvsem na severni del otoka. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Planinski hudournik Tachymarptis melba Alpine Swift – large flock of 300 probably non-breeding individuals observed on 22 Aug 2003 near Lopar on the island of Rab (UTM VK86, Kvarner Gulf) Planinski hudournik je gnezdilec Dalmacije. V ju`ni Dalmaciji je pogostej{i, gnezdi pa v velikih kolonijah v stenah in na stavbah [Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. – Larus 46: 1–112]. Dne 22.8.2003 se je na otoku Rab pri vasici Lopar v dopoldanskih urah pripodila jata pribli`no 300 osebkov. Letali so nad morjem in kopnim in se dvigali visoko v zrak. Na istem mestu se je jata zadr`evala pribli`no pol ure, nato pa je izginila. Hudourniki so se v zraku najbr` prehranjevali, skoraj gotovo pa je {lo za jato sele~ih se ptic, ki se sicer obi~ajno selijo po sredozemskem bazenu. Vrsta je v zadnjih desetletjih na splo{no raz{irila svoj gnezditveni areal proti severu [Snow, D.W. & Perrins, C.M. (1998): The Birds of the Western Palearctic. – Oxford University Press, Oxford]. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@dopps-drustvo.si 39 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook ^ebelar Merops apiaster Bee-eater – a relatively late observation of a flock of these birds on 17 Sep 2003 near Velo blato on the island of Pag (UTM WK01, N Dalmatia) Dne 17.9.2003 sem se mudil ob Velem blatu na otoku Pagu. Ves ~as mi je na uho prihajal nekam znan zvok, a ga nisem mogel dolo~iti. Na vrhu bli`njega hriba sem vnovi~ zasli{al znane glasove. Bilo je nezmotljivo ogla{anje skupine ~ebelarjev, ki sem jih kasneje tudi opazil. Gre za razmeroma pozno opazovanje. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris Crag Martin – a group of 30 individuals observed on 24 Apr 2002 at karst polje Velo jezero (UTM VJ98, Dugi otok, N Dalmatia) Dne 24.4.2002 sem na {tudentskem biolo{kem taboru na Dugem otoku kolesaril po kra{ki dolini Velo jezero. Na bli`njem grebenu okrog skalne stene sem opazil kro`e~o skupino lastovk. Ob podrobnej{em pogledu sem ugotovil, da gre za 30 skalnih lastovk. D. Rucner [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb] je sicer ne omenja kot gnezdilko Dugega otoka. Pot sem nadaljeval med mo~virnimi travniki in mlakami. Iz ene izmed teh je odletela mlakarica Anas platyrhynchos. Obiskal sem {e dolino Malo jezero. Tam sem v umetnem jezercu opazil mrtvega rumenonogega galeba Larus cachinnans, nedale~ stran pa se je prehranjeval mo~virski martinec Tringa glareola, le kakih deset metrov od mene. Pribli`al se mi je na vsega tri metre. Pti~jo sliko Malega in Velega jezera so dopolnili {e trije skobci Accipiter nisus, 24 skalnih golobov Columba livia in dva ka~arja Circaetus gallicus, seveda poleg vseh ptic pevk, ki so izbirale svoje napeve. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Ta{~ica Erithacus rubecula Robin – 1 individual, a quite atypical representative of Dalmatian avifauna, heard and seen on 20 Apr 2003 near Sutivan on Bra~ Island (UTM XJ10, central Dalmatia) Na prvi dan biolo{kega tabora v Dalmaciji na Bra~u, 20.4.2003, smo se sprehodili iz na{ega kampa v Sutivanu proti rtu Gomilica. Nekje na pol poti, ko smo spoznali `e vse zna~ilne penice dalmatinske makije, smo zasli{ali ogla{anje ta{~ice. Kmalu zatem se nam je pokazala tudi z vrha bli`njega grma in `e nekaj trenutkov zatem pristala na kolovozu prav blizu nas. Ta{~ica naj bi bila ena najpogostej{ih ptic pozimi na hrva{ki obali [Rucner, D. 40 (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb]. Posamezne se zadr`ijo tudi do konca aprila, primer ~esar je tudi na{e opazovanje. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Srbija (Srbija in ^rna gora)/ Serbia (Serbia & Montenegro) Red-necked Grebe Podiceps grisegena Rjavovrati ponirek – jesenska selitev rjavovratega ponirka v Vojvodini traja od druge polovice avgusta do novembra. Dne 10.10.2000 je bil odrasel osebek, ki se je `e za~el goliti v zimsko perje, opazovan na manj{em krapovskem ribniku blizu mesta Kula (UTM CR85, osrednja Ba~ka). Na ribniku Kolut (UTM CR48, SZ Ba~ka) pa je bil ravno tak{en osebek opazovan 31.10.1999. The autumn migration of Red-necked Grebe in Voivodina starts in the second half of August and lasts until November, when most of the migrants are observed. Birds migrate singly or in pairs, while small groups comprising 2 – 10 individuals are very rare [Hulo, I. (1997): Migration of birds from the orders of Gaviidae, Podicipedidae and Anatidae on Pali} lake between 1981 and 1996. – Ciconia 6: 51–70]. On 10 Oct 2000, an adult Red-necked Grebe was observed, together with a Great Crested Grebe Podiceps cristatus, on a small carp fishpond near the town of Kula (UTM CR85, central Ba~ka, Voivodina). The bird already began to shed its summer plumage, but the red colour on its chest and neck was still visible. During our observation, the bird was washing its chest and belly feathers, and feeding in between. It was not shy, and all the time was in the company of a slightly larger Great Crested Grebe, which was already in its winter plumage. This is the first observation of the Red–necked Grebe on Kula fishpond, a small isolated water body surrounded by intensive agricultural fields. An adult solitary specimen with identical moulting status had been observed on Kolut fishpond (UTM CR48, NW Ba~ka) on 31 Oct 1999. Marko [}iban, Bate Brki}a 18, 21000 Novi Sad, Serbia and Montenegro, e-mail: sciban@eunet.yu Marko Tucakov, Marka Ore{kovi}a 9, 25275 Ba~ki Breg, Serbia and Montenegro, e-mail: mtucakov@eunet.yu Lesser Spotted Eagle Aquila pomarina Mali klinka~ – opazovanje odraslega osebka 2.6.2003 v Atenici pri ^a~ku (UTM DP55, JZ Srbija); gre za prvi podatek za obmo~je zahodnega Pomoravja, avtor pa domneva, da bi mali klinka~ lahko gnezdil v soteski Ov~ar–Kablar (UTM DP46) Acrocephalus 25 (120): 33 – 42, 2004 An adult Lesser Spotted Eagle was observed on 2 Jun 2003 in Atenica near the town of ^a~ak (UTM DP55, SW Serbia). The eagle appeared at 11:16 from NE and began to circle above the Zapadna Morava river. The weather was sunny, hot and windless. The small white primary patches and golden-brown upperwing-coverts were clearly seen during the bird’s circling at an altitude of about 100 m. Five Ravens Corvus corax and about 10 Hooded Crows Corvus corone cornix flew off from the trees and formed a flock, attempting to chase off the intruder. When the flock approached the eagle to within about 50 m, the crows retreated. The eagle was probably in search of food and it now continued its flight in NW direction, disappearing from my sight at 11:23. The habitat in which the eagle was observed was the Zapadna Morava valley, which mostly consists of agricultural land with patches of willow-poplar woodland around the river. The valley and its hillside oak forest are situated about 3 km to the N and to the S from where the eagle was observed. The eagle probably came to this location owing to the abundant amphibians living in and around the marshes along the Zapadna Morava river. This is apparently the first record of the Lesser Spotted Eagle in the Western Pomoravlje region during the breeding season [Puzovi}, S., ed. (2000): Atlas ptica grabljivica Srbije. – Zavod za za{titu prirode Srbije, Beograd]. A ranger from the Ov~ar-Kablar Gorge (UTM DP46) stated that he had often observed a brown eagle feeding on frogs at the Me|uvr{je dam in the summer 2000 and 2001. The dam is situated about 10 km to the NW from the place where this species was observed on 2 Jun 2003, and it is possible that the eagle bred in the Ov~ar–Kablar Gorge. Milan Ru`i}, ul.8/8 N.N. Atenica, 32000 ^a~ak, Serbia and Montenegro, e-mail: rob@eunet.yu Red-footed Falcon Falco vespertinus Rde~enoga postovka – porast {tevila parov v koloniji na robu vasi Stani{i} (UTM CR58, Vojvodina) s 4 parov v letu 2002 na 11 parov v letu 2003. Rde~enoge postovke gnezdijo v manj{em topolovem nasadu. Dne 7.6.2003 je avtor opazoval, kako je kragulj Accipiter gentilis uplenil postovkinega speljanega mladi~a, navkljub silovitemu napadu 6 do 7 odraslih rde~enogih postovk. The number of breeding Red-footed Falcons in the colony near Stani{i} (UTM CR58) increased from 4 pairs in 2002, when it was established [\api}, D. (2002): Breeding of Red-footed Falcon in vicinity of Stanisic. – Ciconia 11: 160–161], to 11 pairs in 2003. The colony is situated on the very edge of the village, in a small stand of planted poplars Populus sp., and is dependent on the nests of the local Rook Corvus frugilegus colony (with 70 pairs breeding in 2003). Considering that in early July young Red-footed Falcons are often seen standing on the edges of the nests ready to make their first flight, this period is certainly the best for estimating their breeding success. Thus I visited the colony, together with Dra`enko Rajkovi}, on 7 Jun 2003 in the afternoon. Soon after our arrival, a Goshawk Accipiter gentilis appeared and caught one of the juvenile falcons that had just left the nest. Despite the fact that the raptor was chased by 6 – 7 adult Red-footed Falcons, it succeeded in flying away with the young falcon in its claws. The Red-footed Falcon has been recorded as Goshawk’s prey in Hungary [Bagyura, J. & Haraszthy, L. (1994): Data on other raptors as prey animals of Goshawks (Accipiter gentilis). – Aquila 101: 89–92]. Dejan \api}, Vuka Karad`i}a 134, 25284 Stani{i}, Serbia and Montenegro; e-mail: cbraaa@tippnet.co.yu Grey-headed Woodpecker Picus canus Pivka – pivka velja za izjemno redko gnezdilko ni`inskih poplavnih gozdov v Vojvodini. Avtor je zabele`il ve~ opazovanj ve~inoma teritorialnih samcev iz gnezditvenega obdobja: (1) 8. – 27.4.1999 in 1. – 3.5.2002, sestoj cera Quercus cerris, Bre{ka {uma (UTM CR48); (2) 29.3.2003, sestoj cera, 4 osebki, Kozara – [trbac (UTM CR47); (3) 19.3. – 4.7.2003, dobovi Quercus robur in beli topolovi Populus alba sestoji, Mono{torski rit (UTM CR37); (4) 17.4.2003, poplavni vrbov sestoj, 4 samci, Apatinski rit (UTM CR44) The local distribution and characteristics of the Greyheaded Woodpecker’s breeding habitat in Serbia are still causing some confusion. Optimal breeding habitats can be found in a humid deciduous forest in the lower parts of the mountains in central and southern regions of the country, while suboptimal habitats are Beach Fagus sylvatica and mixed forests at certain higher elevations [Matvejev, S. (1976): Survey of the Balkan peninsula bird fauna. – The Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd]. Whereas, in general, countrywide studies confirmed its breeding in lowland forests (Matvejev 1976), most of the detailed studies of breeding avifauna of alluvial forests have not confirmed the Grey-headed Woodpecker’s presence in the breeding season. The only site in Voivodina, known as the region with only very rare records from the breeding season, is Koviljski rit, part of the Danube floodplain near Novi Sad [[oti, J. (1973): Ekolo{ke karakteristike ptica u Koviljskom ritu. – Zbornik radova Prirodno-matemati~kog fakulteta, Novi Sad 3: 109–127]. Detailed studies carried out in the alluvial forests along the lower Tisa [Gregelj, J., Tot, L. & Frank, Z. (2000): Birds of Tisa area from Kanjiza to Novi Becej. – Ciconia 9: 121–150], and in the lower Sava valley [Puzovi}, S. (1995): Historical changes of bird fauna in Obedska bara. – Povratak Obedskoj bari 1: 37–52, Young researchers of Serbia, Belgrade], have given no solid evidence as far as breeding of this species is concerned. Moreover, the Grey-headed Woodpecker has been considered just as a rare visitor in the lower Tisa, while in the lower Sava, in the spacious forest in the Obedska bara 41 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook region, it is indeed present, but only outside the breeding season. Until now, the Grey-headed Woodpecker has been considered a non-breeder in the Upper Danubian area, since the species has been observed only a couple of times in the alluvial forests along the Danube in north-western Ba~ka [Lakato{, J. (1979): Birds of Apatin region. – NIIU Glas Komune, Apatin; Kanyo, B. (2000): Bird fauna of Apatin (Yugoslavia) in the 20th century. – Ornis Hungarica 10: 219–223]. In spite of this, some recent data clearly indicate that the bird actually breeds in this area. Territorial calls have been recorded on 8, 15, 16, 20, 21, 22, and 27 Apr 1999, and on 1 and 3 May 2002 in Bre{ka {uma Quercus cerris stand (UTM CR48). The bird’s presence has also been recorded several times in the vast spacious Quercus cerris stands at Kozara – [trbac (UTM CR47): 4 individuals on 29 Mar 2003 alone. The species has been regularly recorded at Mono{torski rit (UTM CR37), the former floodplain, now cut off from the Danube by a large flood-protection embankment. On 19 Mar 2003, 3 individuals were recorded, and one on the next day, in semi-natural stands dominated by mature planted poplar clones, with solitary old Durmast Oaks Quercus robur and White Poplars Populus alba. On 19 Apr 2003, two individuals were recorded at the same locality, three on 26 Apr 2003, and a single one three days later, on 29 Apr 2003. Finally, frequent warning calls by a single specimen were recorded on 4 Jul 2003. Greyheaded Woodpecker also most probably breeds in the regularly flooded willow forest at Apatinski rit (UTM CR44). On 17 Apr 2003, territorial calls by 4 different specimens were recorded. In spite of the fact that nests were not located, the regular records (made between April and August at this locality) of the calling individuals (of which just some have been cited in this notice) of this highly resident species can be ascribed to breeding individuals. Marko Tucakov, Marka Ore{kovi}a 9, 25275 Ba~ki Breg, Serbia and Montenegro; e-mail: mtucakov@eunet.yu Northern Wheatear Oenanthe oenanthe Kup~ar – dve novi gnezdilni lokaliteti v ni`ini na kupih izkopane prsti in peska, predvsem proda, v Vojvodini: (1) 2 para med naseljema Ba~ki Breg in Gakovo (UTM CR48) ob melioracijskem kanalu v letu 1999 in (2) 1 par pri Bezdanu (UTM CR47) ob na novo izkopanem ribniku v letu 2003 Open, desert-type area is the basic characteristic of the Northern Wheatear’s breeding habitat in Serbia [Matvejev, S. (1950): Rasprostranjenje i `ivot ptica u Srbiji. – Srpska akademija nauka, Beograd]. In Voivodina, however, it is a regular breeder in vertical or near vertical soil bluffs, usually loess ones [Pelle, I., Ham, I., Ra{ajski, J. & Gavrilov, T. (1977): Pregled gnezdarica Vojvodine. – Larus 29–30: 171–197]. The only breeding data on this species were collected in northwestern Ba~ka, and in both cases I recorded nesting habitats created by man-made intervention. The first breeding site was situated between 42 the villages of Ba~ki Breg and Gakovo (UTM CR48). During the 1990s, intensive excavation activities were carried out, aimed at constructing a wide melioration channel. Superficial stratum of soil (mainly loess with some sands) had been left along the left bank of the main route of the future channel in the initial phases of digging, thus forming a long, some two meters high, strip alongside. On the upper parts and lateral slopes of this bare structure, sharp crevices had been formed during hot, dry days. During my first visit on 15 Apr 1999, I spotted one male there. In the immediate vicinity, near the local Sand Martin Riparia riparia colony created on a small sand wall, one territorial pair was observed on 24 May 1999, and two males (one singing) six days later. During the next visit, on 26 Jun 1999, two singing males were found. I assumed that two pairs bred there in 1999. Observations at the same locality in the following years proved the absence of Northern Wheatears, possibly due to the very fast vegetational succession on the upper parts of these man-made structures, which were fully overgrown by dense ruderal vegetation as early as in 2000. A similar suitable structure appeared in autumn 2002, near Bezdan (UTM CR47), where small fishpond was dug. On 4 May 2003, one singing male was observed there, indicating probable breeding. Despite the fact that no nest was found, a breeding niche most probably existed in the crevices of dry soil, which is a common feature of both described sites. Marko Tucakov, Marka Ore{kovi}a 9, 25275 Ba~ki Breg, Serbia and Montenegro, e-mail: mtucakov@eunet.yu Acrocephalus 25 (120): 43 – 44, 2004 Nove knjige New books Newton, I. (2003): The speciation & biogeography of birds. – Academic Press, 84 Theobald’s Road, London WC1X 8RR, UK. 668 str., ISBN 0-12-517375-X. Cena: L 49.95, brez po{tnine Tokrat o knjigi, namenjeni ljubiteljem ptic, ki jih zanima kaj ve~ kot le to, katera je letela mimo nas ali katera ima tretje repno pero do polovice obarvano belo, naprej pa ~rno. Eden najuglednej{ih angle{kih ekologov, ornitolog s kar zajetnim kupom `e objavljenih knjig (npr.: The Sparrowhawk, The Finches, Population ecology of raptors, itd.), je presenetil z izvrstnim pregledom ~lovekovega znanja s podro~ja nastanka in globalne raz{irjenosti ptic. Knjiga ni prav poceni, od bralca zahteva tudi malo ve~ kot le le`erno ve~erno listanje od strani do strani. A ~e vas te omejitve ne motijo, lahko na 668 straneh izveste marsikaj zanimivega iz `ivljenja ptic. Barvnih slik nima (razen naslovne risbe), vse ko~ljive razlage pa so pregledno dopolnjene s {tevilnimi diagrami in zemljevidi. Prvi del v treh poglavjih govori o razvoju in pestrosti ptic. ^eprav v podrobnosti avtor ne zahaja, okvirno razlo`i tudi nekatere biolo{ke koncepte in definicije, ki nam pomagajo razumeti, kaj je vrsta in kako se vrste razvijajo v ~asu in prostoru – vse na primerih ptic. Razporeditev ptic v prostoru je precej pestra, ima pa svoje zakonitosti, ki so predstavljene v {tirih poglavjih drugega dela knjige. Dokaj podrobno izvemo, katere so glavne zoogeografske (v tem primeru jih lahko imenujmeo tudi ornitogeografske) regije, v ~em se med seboj razlikujejo, katere vi{je taksonomske skupine ptic `ivijo v ve~ih regijah, ipd. Kjer ne gre druga~e, dana{nje stanje raz{irjenosti avtor razlo`i tudi s pomo~jo fosilnih najdb. Ekologija otokov `e od nekdaj privla~i {tevilne znanstvenike – ekologe, {e posebej se je veda razmaknila po pomembnih MacArthurjevih in Wilsonovih odkritjih ob koncu {estdesetih let prej{njega stoletja. Danes tej veji ekologije pripisujemo velik pomen tudi zaradi uporabnosti izsledkov v naravovarstvu – v ostanku gozda, obkro`enem z njivami, cestami in naselji, veljajo namre~ podobne zakonitosti kot na izoliranem oceanskem otoku. V drugem delu knjige izvemo tudi nekaj zanimivih izsledkov raziskav oto{ke ekologije in evolucije pri pticah. V lu~i napovedanih velikih podnebnih sprememb, ki jih bo povzro~il efekt tople grede na Zemlji, je {e posebej zanimiv tretji del knjige, ki v {tirih poglavjih govori o vplivu klimatskih sprememb na ptice zadnjih nekaj milijonov let. ^eprav je poudarek predvsem na preteklih poledenitvah, lahko iz izsledkov razberemo tudi mehanizme, ki bodo, ponekod pa jo `e, spreminjali avifavno ob prihajajo~em dvigovanju temperatur. Ali naj nas spremembe skrbijo ali ne, moramo zaklju~iti sami, tako globoko v problematiko klimatskih sprememb knjiga ne se`e. Za razlike v razvoju ptic na razli~nih predelih planeta so v veliki meri odgovorne razli~ne ovire, ki prepre~ujejo me{anje razli~nih populacij. Te ovire so lahko ekolo{ke (pomanjkanje hrane, pritisk parazitov, klimatske razlike itd.) ali fizi~ne (gorovja, oceani itd.). Kako vplivajo na izolacijo ptic in kako jih nekatere ptice kljub vsemu premagujejo, beremo v {tirih poglavjih ~etrtega dela. Vsi vemo, da se lastovka prek zime odseli na jug, vrabci pa ostanejo z nami tudi v najtr{ih zimah. Da pa je za fenomenom pti~jih selitev {e kaj ve~ kot samo ta ~rno-bela predstavitev, nam poka`e zadnji, peti del knjige, ki obravnava selitev ptic, a predvsem iz ekolo{kega ter biogeografskega in ne toliko fiziolo{kega ali navigacijskega vidika. Tu je zbrano tudi precej statisti~nih informacij, kot na primer, 43 Najave in obvestila / Announcements kolik{en dele` vrst je selivcev, kak{ne tipe selitev poznamo in v ~em se razlikujejo, kako na selitev vpliva hrana, kaj pomeni selitev za biodiverziteto nekega obmo~ja, itd. Knjiga je napisana v angle{~ini, a kljub temu, kot smo pri Newtonu `e vajeni,v jeziku, ki je razumljiv ljudem z minimalno ekolo{ko in angle{ko izobrazbo. Zaradi izbranih tem prav veliko kupcev pri nas ne bo na{la, kar je pravzaprav velika {koda. Od osnovanja Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije do danes smo naredili velik korak na podro~ju favnistike ptic, `ivljenje pa nas sili naprej. Zdaj ko ptice v Sloveniji poznamo, bi bilo dobro, ~e bi tudi razumeli njihove potrebe. Knjiga o razvoju in raz{irjenosti ptic ima sicer precej globalni pristop pri razlaganju mehanizmov razporejanja in pre`ivetja, ki pa se vendarle dogajajo na regionalnem, nacionalnem, tudi lokalnem nivoju. V njej so torej skrite tudi zgodbe, ki se vsakodnevno dogajajo med pticami pri Davorin Tome Najave in obvestila Announcements “Slovenska ornitologija med znanostjo in aplikacijo” – Kongres ornitologov Slovenije ob 25. obletnici DOPPS 4. december 2004, Grand Hotel Union, Ljubljana Vabilo za prijavo kongresnih prispevkov Bli`a se velika slovenska ornitolo{ka obletnica – 25 let obstoja in delovanja Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije. Ob tej prilo`nosti organiziramo strokovno sre~anje slovenskih ornitologov, ki smo ga poimenovali kar »Kongres ornitologov Slovenije«. Namen kongresa je dobiti celovit pogled na stanje in perspektive ornitologije v Sloveniji. Ob kratkih predavanjih, plakatih in osrednjih vabljenih predstavitvah bomo sku{ali osvetliti njeno navidezno razcepljenost med ornitologijo kot znanstveno disciplino in ornitologijo v slu`bi varstva narave. Predstavljene bodo najpomembnej{e ugotovitve slovenskih ornitologov in kolegov iz bli`nje tujine. Za vsebinsko zasnovo in strokovno raven sre~anja bo skrbel Znanstveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki slovenskih raziskovalnih in strokovnih organizacij. Prireditev bo v Grand Hotelu Union v Ljubljani, v soboto, 4.12.2004. Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije Vas torej vljudno vabi k oddaji predlogov kongresnih prispevkov. Dobrodo{li so prispevki s katerega koli podro~ja ornitologije in varstva narave, ~e to vklju~uje tudi ptice. Avtorji lahko svoja dela predstavijo v obliki predavanja ali posterja. Predavanja bodo ~asovno omejena na 15 minut, ki jim bo sledilo pet minut za razpravo. Predavateljem bodo na voljo grafoskop, diaprojektor in oprema za ra~unalni{ko predstavitev (npr. Powerpoint). Oblika in velikost posterjev sta prepu{~ena avtorjevi presoji. Predlagamo standardno velikost formata B1 (100 x 70 cm). Prispevki bodo objavljeni v reviji Acrocephalus. Avtorjem je prepu{~eno, ali bo to v obliki izvirnega znanstvenega ~lanka ali kratkega ~lanka. Pri oblikovanju prispevkov se zgledujte po Navodilih za avtorje revije Acrocephalus. Prijavni obrazec za oddajo kongresnih prispevkov je objavljen na doma~i strani DOPPS: www.ptice.org. Prispevek lahko prijavite tudi po po{ti ali elektronski 44 nas. ACROCEPHALUS 25 (l2o): 44 — 45, 2OO4 po{ti. Prijava naj vsebuje predvideni naslov prispevka, ime predavatelja, institucijo in/ali naslov, kontaktno telefonsko {tevilko ter, ~e je mogo~e, elektronski po{tni naslov. Prijave prispevkov po{ljite najkasneje do 1.10.2004 na spodaj navedeni naslov vodje Organizacijskega odbora: Borut Rubini~ DOPPS Tr`a{ka cesta 2, p.p. 2990 SI-1000 Ljubljana Slovenija Za vse dodatne informacije se obrnite na elektronski po{tni naslov: borut.rubinic@dopps-drustvo.si ali na telefonski {tevilki: +386 1 426 58 75, 426 58 76 oziroma faks: +386 1 425 11 81. Borut Rubini~ vodja Organizacijskega odbora kongresa “Slovene ornithology between science and application« – Slovene Ornithologists’ Congress at the 25th anniversary of DOPPS (BirdLife Slovenia) 4 Dec 2004, Grand Hotel Union, Ljubljana Invitation to submit congressional contributions We are nearing the great Slovene ornithological anniversary – 25 years of active functioning of the Bird Watching and Bird Study Association of Slovenia. On this occasion we are organizing a gathering of Slovene ornithologists, already referred to as the »Slovene Ornithologists’ Congress«. Its main objective is to get a comprehensive insight into the state and perspectives of Slovene ornithology. With several short lectures, posters and major presentations we shall attempt to throw light upon the seeming disunion between ornithology as a scientific discipline and ornithology in the service of nature conservation. At the Congress, the most significant findings by Slovene ornithologists and their colleagues from the neighbouring countries are to be presented. The Scientific Committee, comprised of representatives of various Slovene research and vocational organisations, will take care of suitable contents and professional level of the gathering. The Congress will be held in Grand Hotel Union in Ljubljana on Saturday, December 4th, 2004. The Bird Watching and Bird Study Association of Slovenia is therefore kindly inviting you to submit propositions for your congressional papers. We will gladly accept any contributions from the sphere of ornithology and nature conservation, if the latter includes birds as well. The chosen authors will be able to present their works in the shape of lectures or posters. Lectures will be limited to 15 minutes, but will be followed by five minutes long discussions. The lecturers will have an overhead projector, slide projector and equipment for computer presentation (e.g. Powerpoint) at their disposal. Form and size of posters are left to the authors’ judgement. The standard size of posters - B1 (100 x 70 cm) is proposed. Contributions will be published in the journal Acrocephalus, and it will be up to the authors whether they will be presented in the form of an original scientific paper or short article. In the setting up of your contributions, please follow the »Instructions to authors« as presented in the journal Acrocephalus. The application form for the submission of congressional contributions can be obtained on DOPPS website www.ptice.org. Applications can also be sent by e-mail or by post, and are to include the proposed title of contribution, the lecturer’s name, institution and/or address, contact phone number and, if at all possible, e-mail address. The applications are to be sent by October 1st, 2004, at the latest to: Borut Rubini~ DOPPS Tr`a{ka cesta 2, p.p. 2990 SI-1000 Ljubljana Slovenia For any additional information, please contact: borut.rubinic@dopps-drustvo.si Tel. No: +386 1 426 58 75, 426 58 76, Fax: +386 1 425 11 81 Borut Rubini~ head of the Organisation Committee 45 Aero cephalus NAROČILNICA - za nečlane ORDER FORM (non-members) Za naročilo revije Acrocephalus (za letnik, 4 številke) izpolnite obrazec in ga pošljite na naslov/ To order Acrocephalus magazine (per volume, 4 issues) please complete the details below and send the form to: DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, Slovenija. Ime in priimek/ Organizacija/ Name and surname:_____________________________________ Organisation: _______________________ Davčna številka/ Naslov in pošta/ VAT no.:__________________________________Address and postcode:______________________________ Tel./ E-pošta/ Phone:____________________________________E-mail:_________________________________________ Nepreklicno naročam / Please send me (indicate number required below): __________ izvodov revije Acrocephalus (za letnik, 4 številke) po ceni 9.200 SIT za posameznike in 23.000 SIT za organizacije (Slovenija)/ __________ copies of Acrocephalus magazine (per volume, 4 issues) at EUR 45 for individuals and EUR 110 for organisations (abroad) Plačilo po računu / Payment upon Podpis / Signature: Kako hitro je življenje" 1 Med prvimi operaterji na svetu In kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobttelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobllnlk Je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacij mobilnih telekomunikacij @