Izhaja vsak fetrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna Stcv. Ur 35.— NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 414 TRST, ČETRTEK 30. AVGUSTA 1962, GORICA LET. XI. OB BLIŽNJI ZAČASNI PREKINITVI POGAJANJ ZA RAZOROŽITEV Po dolgotrajnih razgovorih še ni nobenega uspeha ^rm—rr-m—rim i ————-^rri«~-~TTTgrn-irr-M«*rnrr~irTTirmTTf«iirMrriWi -r~rrr-rr-f n—■—1~ n———— — ———— — Dva nova angloameriška predloga za popolno in delno ukinitev atomskih poskusov - Sovjeti ju odklanjajo - Pogajanja se bodo nadaljevala v novembru Odlbor 17 držav, ki že več mesecev zaseda v Ženevi in kateremu je Organizacija združenih narodov, poverila nalogo, naj skuša sestaviti osnutek sporazuma o atomski razo. rožitvi, bo v kratkem prekinil dela, ne da bi niti delno izpolnil svoje naloge. Odbor se sicer ne bo razpustil, temveč začasno prekinil dela, da se predstavniki prizadeti i držav lahko udeležijo zasedanja glavne skupščine Združenih narodov, ki se bo začelo 16. septembra. V krogih, ki se bavijo s tem vprašanjem, in v svetovnem tisiku sta te dni predmet živahnih razprav predloga, ki sta ju na seji odbora iznesla predstavnika Združenih držav in Velike Britanije. Dve zahodni atomski velesili sta sestavili dva načrta, ocl katerih prvi predvideva ukinitev in prepoved vseh jedrskih poizkusov in eksploz;j, drugi pa predvideva le prepoved jedrskih eksplozij v atmosferi, v kozmosferi (se pravi nad gostimi zračnimi plastmi) in pod vodo. PRVI PREDLOG Po prvem načrtu bi se podpisniki sporazuma obvezali, da ne bodo dovolili nobenih atomskih poizkusov na lastnem ozemlju. Pi edvidena je nadalje ustanovitev medna rodne znanstvene komisije, sestavljene iz 15 članov Združene države, Velika Britanija in Sovjetska zveza bi bile stalno zastopane v tej komisiji, medlem ko bi sc ostali člani zamenjali vsaka tri leta. Ta komisija bi jamčila izvajanje in spoštovanje sporazuma, in sicer tako, da bi zfbirala podatke o vseh sumljivih pojavih, ki bi morebitno nastali na ozemljih podpisnikov sporazuma. Za nadzorstvo bi služila že obstoječa znanstvena središča za Ugotavljanje jedrskih eksplozij, a bi se lahko ustanovila tudi nova. če bi ne bilo mogoče natančno dognati narave posameznega sumljivega pojava, bi komisija imela pravico, da na mestu samem ugotovi, kaj se v resnici dogaja ali se je že Zgodilo. Če bi pojav nastal na ozemlju Združenih držav ali Velike Britanije, bi So vjetska zveza morala predlagati, naj se zadeva prouči na kraju samem, če-bi pa šlo za pojav na ozemlju Sovjetske zveze, bi predlog za preiskavo morali dati vladi Amerike in Velike Britanije. KAJ PREDLAGAJO NEVTRALCI Za izvedbo sklepov omenjene mednarodne komisije bi skrbel funkcionar, ki bi ga za dobo 4 let imenovala večina članov. Angloameriški načrt za popolno prepoved jedrskih in atomskih poskusov je v marši čem podoben načrtu, ki so ga predlagali ! predstavniki nevtralnih in nevezanih držav, j j a se v določeni točki vendarle bistveno ra ' zli kuje. Tudi nevezane države so namreč v ! svojem • načrtu predvidele možnost nad/o; -( štev in preiskav na mestu, kjer bi nastal kakšen sumljiv pojav. Toda takšno preiskavo bi komisija lahko izvedla, samo če bi v lo privolila država, za katero obstaja sum, j da je izvedla atomski poizkus. DRUGI NAČRT Drugi angloamcriški načrt predvideva, kot smo že omenili, le prepoved atomskih poskusov v atmosferi, kozmosferi in pod vodo ter na vseh tistih področjih, kjer bi radioaktivni prah lahko povzročil škodo ljudem in različnim poljskim pridelkom. Značilno je, da zahodnjaki v tem načrtu ne predvidevajo nobenega nadzorstva, kar pomeni, da so obstoječa znanstvena središča sposobna zabeležiti ne samo vsako atomsko eksplozijo, temveč tudi natančno ugotoviti I vse njene podrobnosti. V načrtu je nadalje določeno, da ima vst> I ka država, ki podpiše sporazum, pravico, I da ga odpove, če bi ga prekršila ena treh j velesil. Predvideno je tudi, da sme vsak podpisnik predlagati, naj se k sporazumu dodajo novi členi, ki postanejo veljavni, če jih sprejme večina podpisnikov. V tej zvezi je predsednik Kennedv izjavil, da sta Amerika in Velika Britanija pripravljeni takoj podpisati sporazum o delni prepovedi atomskih poizkusov, kajti koristi in obstoj vsega človeštva zahtevajo, naj preneha »nesrečna tekma« v oboroževanju. Po Kennedyjevem mnenju obstajajo danes š: roke možnosti, da se sklene takšen sporazum, kar bi med drugim vplivalo, da bi v drugih državah, ki še nimajo atomskega orožja, prenehala prizadevanja za izdelovanje lastnega jedrskega orožja. Podpis takšnega sporazuma — je končno poudaril Kennedv — bi bil hkrati prvi korak k prepo-vedi vseh atomskih in jedrskih preizkusov. V določenih zahodnih krogih zadnja dva angloameriška predloga spravljajo v zvezo z dejstvom, da se zna na svetovni pozomici v kratkem predstaviti nova atomska velesila. in sicer komunistična Kitajska. V teh krogih namreč poudarjajo, da bo Kitajska prav gotovo že prihodnje leto izvedla svoj prvi atomski poskus, če bi se tudi ta ogromna država oborožila z jedrskim orožjem — pripominjajo isti krogi — bi s tem noyim dejstvom morali računati ne samo zahodnjaki, temveč tudi Sovjetska zveza, kateri prav gotovo ne more prijati, če se njem sosedi odpira možnost, da tudi na tem področju lahko s časom postane neodvisna. Nova pogajanja edini izhod Na nova angloameriška predloga je Sovjetska zveza že dala Uraden odgovor. Njen predstavnik na ženevski konferenci Kozne-cov je izjavil, da predloga ne upoštevata spomenice, ki so jo v zVezi s tem vprašanjem predložili predstavniki nevtralnih in nevezanih držav, in da sta zato nesprejemljiva. Pristavil je nadalje, da je na takšnih osnovah sporazum nemogoč. če bi sprejeli prvi predlog — je dejal Kuznecov — bi ne dosegli n:č drugega, kor da bi na ta način uzakonili vohunstvo. So vjeti namreč smatrajo preiskave in nadzorstvo nad sumljivimi pojavi na kraju samem, kjer ti pojavi nastanejo, za vohunsko dejanje. Angloamcriški predlog o delni prepovedi atomskih poizkusov pa je Kuznecov prav tako zavrnil, ker bi se na ta način smeli nadaljevati jedrski preizkusi v podzemlju, s čimer bi se državam nekako še uradno priznala pravica, da smejo tudi v bodoči.osti tekmovati v izdelovanju in preizkušanju atomskega orožja. Končno je Kuznecov pripomnil, da je mogoče skleniti sporazum o prepovedi vseh atomskih poizkusov brez nadzorstev, če^ da so ta nepotrebna, ker obstajajo danes znanstvene naprave, s katerimi je mogoče ugotoviti naravo vseh jedrskih eksplozij, tudi tistih, ki se izvršujejo pod zemljo. Zahodni predstavniki so po teh izjavah povabili Sovjetsko zvezo, naj kljub temu ponovno prouči nova predloga. Kuznccova so pa pozvali, naj znanstveno dokaže, da obstajajo sredstva, ki omogočajo ugotavljanje tudi podzemskih atomskih poskusov. Po tolikih mcsccih pogajanj v Ženevi torej še nič ne kaže, da bi v doglednem času moglo priti do kakega sporazuma o delni ali popolni ukinitvi atomskih poizkusov. Tudi prizadevanja in neposredna udeležba predstavnikov nevtralnih in nevezanih držav pri pogajanjih v Ženevi žal še ni pripomogla, da bi se našla za vse sprejemljiva rešitev. Kljub tem neuspehom pa je jasno, da je treba še naprej vztrajati pri pogajanjih ir. razgovorih zlasti med zastopniki neposredno prizadetih držav, kajti to je edina pot, ki lahko pripelje do kakšnega pozitivnega zaključka. RADIO TRST A • NEDELJA, 2. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Leteči konj«, pravljica (Franjo Kumer), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Sestanek z »Vasovavci«; 16.00 Popoldanski koncert; 18.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 19.15 Nedeljski vestnik; 21.20 Sodobna simfonična glasba; 22.00 Nedelja v športu. . PONEDELJEK, 3. septembra, ob: 18.30 Skladbe jugoslovanskih avtorjev — Natko Devčič: Istrska suita, Jakov Gotovac: Simfonično kolo; 19.00 Violinist Eligio Ciriani, pri klavirju Gian Franco Ple-nizio — Veracini: Sonata v e-molu; 19.20 Berlioz: Rimski karneval; 19.30 Znanost in tehnika — Tone Penko: »Kaj je bioritmika«; 20.30 Iz glavnih italijanskih opernih gledališč — Giuseppe Verdi: Aida. Približno ob 21.10 »Rimsko operno gledališče«. • TOREK, 4. septembra, ob: 18.30 Italijanski operni pevci: »Enrico Caruso« (Claudio Gherbitz); 19.00 Violinist Srečko Zalokar, pri klavirju Jelka Suha-dolnik-Zalokar — Šantel: Andante, Svetel: Sonatni stavek, Juvanec: Nokturno; 19.15 »Pustolovščine Toma Sawyerja«, radTjska zgodba (Mark Twain - Milena Mohonič - Jožko Lukeš), igrajo člani RO; 21.00 Obletnica tedna — Bojan Pavletič: »Ob 25-letnici smrti barona Picrra de Coubertina, pobornika olim-piad«; 21.40 Klavirska sonata Ludviea van Beethovna: Sonata št. 15 v D-duru, op. 28; 22.00 Ilustrirano predavanje — Tullio Bressan in Ezio Benedetti: »Zgodba Pavla Diakona«. s SREDA, 5. se.Dtembra, ob: 18.30 Schumann: Tretja simfonija v Es- duru, op. 97 imenovana »Renska«; 19.30 Turistični razgledi; 21.00 »Potovanje v Koromandijo«. iern v treh d'ej. (Dominik Smole - Balbi-na Baranovic: Hattelino), igrajo člani RO; 22.30 Druga mednarodna revija pevskih zborov v Loretu. « ČETRTEK. 6. septembra, ob: 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: Glasba v Florenci za časa Medečejeev; 19.00 Tenorist Miro Brajnik. Na sporedu so Merkujevi in Vodopivčevi samospevi; 19.30 Za Valvazorjem po naši deželi (Mara Kalan); 21.00 Simfonični koncert Turinskega orkestra Italijanske Radiotelevizije. Približno ob 21.45 Književnost in umetnost — .Tosin Tavčar: »Lucio Mastronardi in njegova knjiga II maestro di Vigevano«. Približno ob 22.35 Tz zgodovine italijanske veleindustrije — Rosano Romeo: »Svetle in senčne strani industrijske revolucije za Giolittija«. n PETEK, 7. sentembra* ob: 18.30 Iz simfonično glasbe 19. stoletja — Mendeli>sohn-Bartholdy: Suita iz o>Sna ttresne noči«; 19.00 Koncertna sezona Tržaške Ljudske, univerze 1960/61; 19.30 Človek in cesta — Rafko Dolhar: »P.sdhobigiena za volanom«; 20.30 Gosnodarctvo in delo: 21.00 Koncert operne glasbe; 72.00 Srečanje s tržaškimi književniki: »Stanko Janežič« (Franc Jeza). • SOROTA, 8. septembra, .ob: 14 40 Jugoslovanske ritmične popevke: 16.00 Junaki športa — Dušan Per-tot: »Bleriot preleti Roknvski preliv«; 18.30 Skladbe iuldjsldh avtorjev — Mario Zafred: Tretja simfonija (Kraški snevl. Lirični koncert za viol^o in orkester; 19.05 Pianist Andrej Preper — Radič: Sonata Testa; 19.15 Goriški obiski: »Pevma in Oslav-ie«; 20.00 Športna tribuna; 20,40 Celiski komorni zbor; 21.00 »Deževni večer«, igra v treh dej. (Panla Riccora - Lada Mlekuž), igrajo člani RO. TEDENSKI KOLEDARČEK 2. septembra, nedelja: 12. pobinkoštna 3. septembra, ponedeljek: Pij 4. septembra, torek: Rozalija 5. septembra, sreda: Lavrerjcij 6.'septembra, četrtek: 'Cahafija 7. septembra, petek: Marko 8. septembra, sobota: Rojstvo D. M. PROSLAVA BAZOVIŠKIH 2RTEV Odbor za proslavo bazoviških žrtev javlja, da bo priredil, kot običajno, proslavo ob obletnici ustrelitve bazoviških junakov, in sicer v četrtek, 6. septembra ob 17.30 polagaj j e vencev na grobove pri; Sv. Ani, v nedeljo, 9. septembra ob 15. uri proslava ob spomeniku pri Brazovici. Govori predstavnikov odporniških organizacij in nastop pevskih zborov, j Vse kaže, da Francov režim v Španiji preživlja zadnje čase precej hudo krizo. V Asturijah, kjer se nahajajo premogovniki, od katerih Španija dobiva 69 odstotkov celotne proizvodnje premoga, stavka več krti 15 tisoč rudarjev, pri čemer je prizadetih 27 industrijskih podjetij. Delavci zahtevajo, naj se jim zboljša njih ekonomski položaj in so stopili v stavko, čeprav je ta način boja za dosego in zaščito delavskih pravic v Španiji prepovedan. Zato ima njihovo stavkovno gibanje tud! določeno politično obeležje. Oblastva so sicer letošnjega maja poskrbela, da so se rudarjem nekoliko zvišale plače, a to je imelo za posledico, da so se zvišale cene premogu, kar je negativno vplivalo na celotno gospodarstvo. Francoski dnevnik Le Figaro je pred tfne-vi pisal, da krize v Asturijah ni lahko ro šiti, kajti sedanje stanje je odvisno orl mnogih činiteljev. Upoštevati je namreč treba, da vsak španski rudar dnevno na koplje povprečno 560 kg premoga, medtem ko znaša proizvodnja v Franciji in Nemčiji dnevno 1161 kg oziroma 1433 kg na vsakega rudarja. Adenauer piše Kancler Konrad Adenauer je poslal pismj, v New York, Pariz, London in v Moskvo v katerih opozarja štiri velike na njih odgovornost glede Berlina. V pismu jih poziva, naj narede konec barbarstvom ob berlinskem »zidu sramote« in naj uveljavi jo v Berlinu človeške pravice. Zahodnonemško časopisje si dosti obeta od U Thantovega obiska pri Hruščevu v Jalti na Krimu. Adenauerjevo pismo pa ni naletelo na prav gorka ušesa pri zapadnin velesilah. Na jokanje Nemčije pred sovjetsko nevarnostjo se marsikdo vprašuje, kako da je niso poznali leta 1939, ko sta Ribbentrop in Stalin rezala Poljsko po živem telesu. (frn v peli Odkar se je kubanski voditelj Fidel Castro naslonil na Sovjetsko zvezo, je Kuba postala pravi trn v peti za vso politično dejavnost v srednji in južni Ameriki. Znova so se začeli gibali tudi Castrovi nasprotniki, združeni v »revolucionarnem direktoriju«. V petek ponoči sta se približala dva brza motorna čolna na 200 metrov do obale glavnega mesta Havane. Iz težkih strojnic sta odprla živahen ogenj proti gledališču, kier so prav takrat zborovali sovjetski tehniki, poslani od Moskve na Kubo. Streljanje je trajalo dobrih deset minut, preden so se kubanski stražni čolni zavedli, da gre za resen napad. Medtem so se nasprotniki že umaknili. Fidel Castro je po radiu brž obsodil j Združene države za napad in je ukazal pretrgati vse telefonske in brzojavne zveze z ameriško obalo. Amerika seveda odbija te obtožbe in dokazuje, da so napad pripravili člani študentovske proticastrove zveze, ki ima svoj sedež v Miamiju. Po zadnjih vesteh se pa zdi, da ni šlo I toliko za obstreljevanje Havane, marveč 7.a izkrcanje revolucionarjev na otok. Tisto streljanje je imelo nalogo samo privleči pozornost, medtem ko so napadavci na drugem kraju stopili na suho. proizvodnje so v prvi vrsti naprave, nesmotrna porazdelitev dela in pomanjkanje strokovno usposobljenih kadrov. Kako se mislijo oblastniki izmotati iz te hude krize, še ni jasno. Po še nepotrjenih vesteh se zdi, da so doslej 300 rudarjev poslali v konfinacijo. Jasno pa je, da s takimi diktatorskimi sredstvi ne bo vedno mogoče krotiti gopodarsko in politično za postavljenih delavcev. —0— Nemirna Alžirija V neodvisni Alžiriji se še vedno razvijajo dogodki podobno kot v Kongu, ko je dose-I gel svobodo. Domači oblastniki se borijo za premoč. Na eni strani je podpredsednik začasne alžirske vlade Krim Belkasem, katerega podpira tudi četrta vilaja ali vojaško okrožje. Nasproti njemu pa’stoji Ben Bela ki vodi »Politični urad« kot civilni izvršni odbor revolucionarnega gibanja. Ben Belo podpira večina alžirskih vojaških krogov. Vso oporo mu pa nudi tudi komunistična stranka Alžirije, ki je izdala sporočilo, da vidi samo v »Političnem uradu« močno osrednjo oblast. Belkasem Krim je na torkovi tiskovni konferenci ostro napadel Ben Belo kot nasilneža in stremuha po samooblasti. Namignil je tudi, da je on kriv zadnjega spopada med francoskimi in alžirskimi vojaki pri Marengu. Nasprotniki trdijo pa obratno. Vse torej kaže, da se za hrbti obeh voditeljev skrivajo tuje sile, čeprav Belkasem Krim poziva vse alžirske voditelje, naj se sporazumejo. ZAR IM ARABSKA LIGA Odposlanstvo Združene arabske republike je v torek zapustilo zasedanje Arabske lige, ki že več dni zboruje v mestu Chtaura v Libanonu. Hkrati je sporočilo, da ZAR izstopa iz te mednarodne arabske organizacije. Arabska liga je bila ustanovljena p’ drugi svetovni vojni s ciljem, da pripravi tla za politično združitev vsega arabskega sveta. Naserjeva vlada je svoj ukrep utemeljila, češ da so Sirci na tem zasedanju sprožili kampanjo laži in obrekovanj proti ZAR-Sirci so namreč javno obtožili Naserjevo vlado, da je bilo v dobi združitve Sirije in Egipta mučenih več njihovih rojakov ik da je bila namenoma povzročena škoda gospodarstvu Sirije. Ker odbor Arabske lige ni takoj zavze; stališča do teh obtožb, je odposlanstvo ZAR v znak protesta zapustilo sejno dvorano in se vrnilo v Kairo. Novi sunki V torek opoldne so ljudje v južni Italij1 zopet občutili dva močna potresna sunka. Prestrašeni še od zadnjega potresa predzadnjega torka so bežali iz hiš na prosto K sreči ni bilo v že napol porušenih kraji'1 večje škode in žrtev, šibkejše sunke s o zaznamovali tudi v Triccntu. Središče novega potresa se nahaja na polotoku Peloponezu, kjer se je porušilo precej stavb i-1 so imeli eno smrtno žrtev. Potresna opazovalnica v Faenzi napoveduje ponovne potresne sunke v bodočih mesecih tudi po drugih krajih. Stavko španskih rudarjev Vzroki nizke zastarele SOVJETSKA ZVEZA IN EST V Moskvi te dni zborujejo predstavniki držav, ki pripadajo vzhodnemu komunističnemu taboru. Predmet razprav je stališče, ki naj ga te drž.ave v bodočnosti zavzamejo dc Evropskega skupnega tržišča. Doslej si je Sovjetska zveza, kot znano, prizadevala, da bi čimbolj otežkočila izvedbo načrta o KST-u, a ni dosegla otipljivih uspehov. Zdi sc, da nameravajo zato Sovjeti spremeniti svoje dosedanje stališče ter bodo baje odslej dopuščali možnost, da pride do gospodarskega sodelovanja in mirnega tekmovanja med Evropskim skupnim tržiščem in vzhodnimi državami, ki so združene v Odboru za medsebojno gospodarsko pomoč, znanem tudi pod imenom »Comecom«. GRADNJA STANOVANJ V SLOVENIJI Lani so v Sloveniji s pomočjo stanovanjskega sklada zgradili skupno 6025 novih stanovanj. V ljubljanskem okraju so zgradili 2663 stanovanj, v mariborskem 854, v celjskem 746, v okraju Kranj 739, Koper 403, Novo mesto 244, Gorica 238 in Murska Sobota 138. V prvem letošnjem poletju pa je bilo v Sloveniji sezidanih 1718 stanovanj, od katerih skoraj polovica (829) v Ljubljani. Nova proga Rusi in Kitajci gradijo z vso naglico novo železniško progo, ki bo skrajšala pot od meje Urala do Kitajske za več kot tisoč kilometrov. Doslej je tekla običajna pot po sibirski železnici. Nova proga pa se začne Pri turkestanski postaji Aktogai in sledi stari karavanski smeri preko strahovitih Puščav skozi Džungarijo in centralno Azijo Pa Urumči. Gradnjo je ovirala velika vročina, pa zopet leden mraz in strašni peščeni orkani. Na progi je delalo več tisočev sovjetskih prostovoljcev. Ta osrednjeazijska Proga bo imela tudi velik politični pomen, ker bo zbližala Sovjetsko zvezo s Kitajsko. LIZ IN FOX Eno največjih kinematografskih podjetij Pa svetu »20th Century Fox« se nahaja v velikanskih gospodarskih težavah. V zadrege je spravila to družbo igravka Liz Taylor, ki se je med proizvajanjem filma »Kleopatra« kujala in ga zavlačevala, da ima Podjetje okoli osem milijard lir zgube. Kovi predsednik drujbe Fox, režiser Za-Puck je napovedal skrajno varčevanje, če Paj se filmsko podjetje reši Po našem bi bilo najbolje, če bi že poprej pogledali lepi Liziki malo pod prste. Sicer pa smo film-skega divizma siti že do grla. N O VICE De Gaullovi atentatorji Včeraj se je začela razprava proti at en tatorjem na generala De Gaulla, ki so že lani v septembru streljali nanj. Na zatožni klopi sedi pet obtožencev, šestega še nimajo v pesteh. Policija pa še vedno ni našla zadnjih napadavcev. Sumi, da jih je bilo deset. Na kraju atentata so našli 150 izstreljenih na bojev. Sledovi kažejo za nekim Alfonzom Muratom, ki je najel v izposojevalnici avto. katerega je policija tudi našla. Murat je seveda srečno odnesel pete. Zato obdolžu-jejo policijo, da malomarno skrbi za predsednikovo osebno varnost. Brez dvoma je, da prihajajo atentatorji iz skrajnih vrst oasovcev. Prav včeraj so v stanovanju enega izmed njih našli veliko orožja, podobnega tistemu, ki so ga napadavci uporabili v Petit Clamartu. Nacionalistični skrajneži so tudi izjavili, da »bodo pobili De Gaulla kot steklega psa«. POZDRAV VENERI V ponedeljek zjutraj so na rtiču Canave-ral izstrelili vesoljski satelit »Mariner III«. Njegova naloga je, da se približa na 25 tisoč kilometrov planetu Veneri in da ostane pol ure v njegovi bližini. Sestanek pa ni namenjen za razgovor med mornai'jem in Venero, marveč, da Marinerjevi instrumenti točno sporočijo na zemljo razne atmosferske in druge pojaven v bližini Ve nere. Ta ameriški polet pripravlja pot na Luno, ki bo morda mogoč šele čez pet let. Še čakajo Dajte za ponesrečence Kakor vedno, tako skušajo nekateri brezvestneži izkoristiti v svoje namene tudi 'facjnji potres v južni Italiji, še bolj čudno Je, da znajo slepariti s potresom tudi mladoletniki, kot se je pripetilo pred nekaj dnevi v Parmi. Tam so se zbrali štirje šestnajstletni študentje in hodili po dva in dva po hišah. »Pošiljajo nas očetje jezuiti«, s° še predstavljali, »da pobiramo drobne Prispevke za ponesrečence v južni Italiji. Kar v to ovojnico dajte denar in sami Nalepite«. Precej ljudi je šlo na te limanice R* so dajali prispevke, ki so šli v žep podjetnim študentom, dokler jih ni nekdo ovadil policiji. 2e pred dobrim mesecem je vlada odobrila vsem profesorjem in učiteljem dolgo obljubovani »una tantum« ali enkratni prispevek na poviške plač za prvo letošnje polletje. Šolske uprave so prejele iz Rima | debelo tiskane brošure z" vsemi razpredel-j nicarni za ta »tantum ergo«, kakor ga šalj1 vo nazivajo, in tudi ukaz, naj takoj pripra vij o vsa ravnateljstva potrebne plačilne pole. Enkratni prispevek, ki se pa za vseh šest mesecev vrti povprečno komaj v iznosa 35 tisoč lir, se je imel izplačati Še, pred velikim šmarnom, šolniki so že računali m vesele počitnice. Minil pa je veliki šmaren in kmalu bo konec meseca, »una tantum« pa od nikoder ni. Saj šolniki ga ne potrebujejo več, ker so počitnice že pri kraju . Pogajanja za Berlin Vlade Amerike, Velike Britanije, Francije in zahodne Nemčije so se sporazumele, da ( se bodo njihovi zunanji ministri čez nekaj dni sestali v Washingtonu, kjer bodo skup-j no proučili položaj v Berlinu in zavzeli do | tega vprašanja enotno stališče, j Ta sestanek je predvsem v zvezi s prihodom Nikite Hruščeva v Združene države, kjer se bo udeležil zasedanja Glavne skupščine Združenih narodov. Ob tej priložnosti je predviden tudi sestanek med Kennedv jem in sovjetskim predsednikom, ni pa izključeno, da bo hkrati prišlo do sestanka na naj višji ravni, se pravi do neposrednih razgovorov med Kennedyjem, Hruščevom, Macmillanom in De Gaullom. Zahodnjaki zato željo za to priložnost vskladiti stališča, ki jih imajo posamezne vlade do berlinskega problema, in se Hru-ščevu predstaviti z enotnim načrtom o rešitvi kočljivega vprašanja. Ni pa izključeno, da je med tajnimi ame-riško-sevjetskimi pogajanji padel s sovjetske strani kak nov predlog, ki ga v pričakovanju bližnjih razgovorov na visoki ravni morajo prej skupni proučiti vlade štirih zahodnih držav. Vatikanski koncil V Rimu so v teku zadnje priprave za bližnji vesoljni cerkveni zbor. Po še nepotrjenih podatkih se bo tega zgodovinskega zborovanja udeležilo 2.816 kardinalov, nadškofov, škofov in drugih visokih cerkvenih dosto j anstvenikov. V baziliki Sv. Petra je že pripravljenih 2844 mest. Od udeležencev bi jih bilo 72S iz Evrope, 31 iz Oceanije, Avstralije in Nove Zelandije, 196 iz Severne Amerike, 356 Iz Azije, 196 iz Afrike in 400 iz Srednje ter Južne Amerike. ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA Novo šolsko leto se bo na vseh italijam skih osnovnih in srednjih šolah predvidoma začelo 1. oktobra. HITRA ZIDAVA V Angliji so izumili najhitrejši način hitre zidave. Pred skupino strokovnjakov je kazal izumitelj kako se postavi velika lopa iz lesa in jeklenih podpornikov v času 85 minut. Lopa ima prostora za dvesto delavcev. Ves material so pripeljali na šestih tovornjakih, ga razložili in postavili stavbo v omenjenem kratkem času. Razume se, da morajo biti nekateri deli že prej pripravljeni. Čeprav se poletna sezona še ni zaključila in še ni mogoče imeti popolnih podatkov o poteku tujskoprometne dejavnosti, vendar iz vseh obalnih krajev prihajajo poročila, da se letošnja sezona lahko smatra za eno najuspešnejših v zadnjih letih. Ljubitelji morja so letos imeli na razpolago dva izredno sončna meseca — julij in avgust — medtem ko je bilo v juniju precej muhasto in hladno vreme. Tudi tisti, ki se bavijo s tujskim prometom, pa si sedaj žele nekoliko dežja, da bi osvežil naravo in ljudi. Na sliki: del kopališča v znanem turističnem središču Gradežu. S* T't2tihh€>tfn ŠE VEDNO ŠTEVILNI POŽARI Letošnja izredno huda suša ni povzročila ogromne škode samo našim kmetovavcem, temveč je posredni krivec, da je bil zadan neprecenljiv udarec tudi prizadevanjem za pogozdovanje tržaškega Krasa. Zaradi nepremišljenosti in pomanjkanja čuta odgo vernosti marsikaterega izletnika in tudi marsikaterega prebivavca s podeželja nastajajo po vsej tržaški okolici številni požari, ki jih ni lahko pogasiti. Velik požar je tako nastal v nedeljo zjutraj pri Nabrežini. Plameni so zajeli kakih 112 ha površine, kjer so bili delno borovi nasadi, delno pa pašniki in običajna kraška gmajna. Ogenj se je razširil po tako veliki površini v prvi vrsti zato, ker je tistega dne pihala burja in je bilo gašenje silno otežko-čeno. Šele po 12 urah napornega dela so gasivci, karabinjeri, policisti in vojaki mogli končno ukrotiti plamene. Po prvih cenitvah je samo ta požar povzročil skoraj 10 milijonov lir škode. V nedeljo in naslednjih dneh so nastali j požari tudi po drugih krajih na Tržaškem in prav tako opustošili že tako revno gozdu.» bogastvo. Ker še nič ne kaže, da se bo na.v nebo usmililo in nam poslalo blagodejnega dežja, je nujno potrebno, da predvsem izletniki strogo pazijo na svoje cigaretni ogorke in da jih ne odvržejo nepogašene na tla. Požari se navadno začno ob cestah, kar pomeni, da marsikateri avtomobilist vrže cigaretni ogorek skozi okno svojega vozila, ne da bi ga pogasil. To nepremišljeno dejanje pa ima navadno hude posledice. Šolska obvestila o izpitih in vpisovanju Na drž. Učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se bodo začeli vstopni in popravni izpiti dne 3. septembra ob 8.30. Pismene skušnje za usposob-ljenostni izpit pa se začno dne 14. septembra ob 8.30 Vpisovanje na slovenskem Učiteljišču v Trstu sejo. začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Podrobna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. Ravnateljstvo drž. Srednje šole v Trstu sporoča, da se bodo začeli vsi popravni izpiti v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Obenem obvešča, da se vpisovanje dijakov v vse tri razrede nadaljuje do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila dobite v tajništvu vsak dan od 9. do 12. ure. ' Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje, za L, II. in III. razred nadaljuje do 25. septembra vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje listine: rojstni list, potrdilo o cepljenju, potrdilo o zdravih očeh in zadnje šolsko spričevalo. Vsa drupa pojasnila se dobijo v tajništvu šole. Popravni izpiti ter nižji tečajni izpiti se pričnejo v ponedeljek, 3. septembra, po razporedu, ki je razobešen na oglasni deski šole. Ravnateljstvo državne Industrijske šole v Dolini sporoča, da se bodo popravni izpiti v.':eh treh vrst pričeli v ponedeljek, 3. septembra, ob 8.30 uri s pismeno nalogo iz slovenščine. Učenci si lahko ogledajo urnik in razpored izpitov na šolski oglasni deski. Vsi učenci ,ki so izdala1! I. in II. razred ter tisti, ki niso izdelali, so vabljeni, da se čimprej vpišejo za prihodnje šolsko leto. Nadaljuje se tudi vpisovanje v I. razred. Tajništvo šole je odprto vsak dan od 8.30 do 12. ure. NOVE LEKARNE Pokrajinski zdravnik je potrdil sestavo vrednostnih lestvic za otvoritev 7 novih lekarn na Tržaškem. Tako bodo odprli novo lekarno na Proseku, v Boljuncu, Sesljanu, Žavljah, pri Sv. M. M. Zgornji, na Rocolu in pri Kjadinu. OBČINSKE VOLITVE V TRSTU Čeprav še ni uradnega sporočila, vendar vse kaže, da bodo volitve v tržaški občinski svet v nedeljo, 11. in ponedeljek, 12. novembra. Sedanjemu mestnemu svetu poteče mandat 12. oktobra. NOVI GENERALNI KONZUL Za novega jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu je določen Rudi Janhuba. bivši glavni urednik ljubljanskega dnevnika »Delo«. Svoje novo službeno mesto bo prevzel v začetku prihodnjega meseca. Dotlej bo posle generalnega konzula vodil konzul g. Aleksandar Oluič. Nabrežina: 12 MILIJONOV LIR ŠKODE Po še nepopolnih podatkih gozdne policije so požari na področju devinsko-nabre-žinske občine v dobi od 15. avgusta do danes opustošili približno 160 hektarov zemljišča. To je bilo delno posajeno z mladimi borovci, delno pa je na njem rastlo običajno kraško grmičevje ali so se po njem raztezali pašniki. Ti požari so v omenjeni dob; povzročili okrog 12 milijonov lir škode. Čeprav pripadniki gozdne policije in tudi drugi stražniki stalno nadzorujejo vse po dročje, skoraj dnevno nastajajo večji in manjši požari, ki jih zaradi suše ni mogoče iako lahko pogasiti. Boršt: SMRT UGLEDNEGA DOMAČINA V četrtek prejšnjega tedna je po daljši bolezni umrl naš 78-letni domačin Lovrenc Ko. smač. S pokojnikom je legel v grob marljiv in skrben gospodar, globoko veren mož in narodno zaveden Slo venec. Težko je bilo njegovo življenje. V prvi svetovni vojni je bil hudo ranjen. Svojih pel otrok, med temi enega duhovnika, je vzgojil v zavedne in poštene Slovence. Zadnjih 40 dni življenja je pretrpel v bol- nišnici. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi. Z zanimanjem so poslušali be sede domačega župnika msgr. Jamnika, ki je orisal pokojnikovo življenjsko pot. Pevski zbor je spremljal pokojnika na zadnji poti in mu zapel zadnji pozdrav. Naj bo pokojniku lahka domača zemlja Družini in sorodnikom, zlasti sinu dr. Angelu Kosmaču, žuniku v Ricmanjih, izreka uredništvo in uprava Novega lista globoko občuteno sožalje. Naj vsem Bog pomaga j prenesti hud udarec. ČESTITAMO! Pred kratkim sta si v Mačkovljah obljubila večno zvestobo učiteljica, gdč. Nataša Sirk in g. Dušan Tul. Prijatelji iz Krožka slovenskih izobražencev jima iskreno čestitajo in želijo mnogo sreče in božjega blagoslova v novem življenju. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi Novi list. MALI OGLAS šivilja (tudi mlajša), ki želi delati v Trstu, bi pri nas našla dom. Za podrobnejše informacije se je treba obrniti (lahko tudi pismeno) na tale naslov: Iver — ul. Toneb^anca 1.8 — telet. 27-046. 1------------------------------------------------- Gospodar življenja je dne 23. avgusta po daljši in mučni bolezni poklical k sebi našega dobrega očeta LOVRENCA KOSMAČA Pogreb je bil v soboto, 25. t. m., na pokopališču v Rorštu. Posebna zahvala naj gre domačemu župniku msgr. Jamniku in sobratom, pevskemu zb: ni. vaščanom iz Boršta in Ri c maji j za izraze sožalja, darovavcem ven r cev in cvetja ter vsem prijateljem, Hi so v tako velikem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poli. Družine Kosmač, Učer in sorodniki Boršt, Ricmanje, Dolina, 30. avg. 1962 i ŠPETER Po računih kmetijskih nadzorništev je n’ samo v našem okraju, ampak v vsej videmski pokrajini hudo prizadetih od vremenskih nesreč nad 57 občin. Po večini so to naše gorske vasi proti meji. V začetku poletja je prav te kraje pogosto obiskovala toča. Že ta je pobrala precej pridelka. Zdaj pa prenašamo še vedno to strahovito sušo, ki kar pije moči iz zemlje in uničuje slednje kmetove upe. Živina roma iz hlevov, 'ker ni krme. Prodajajo jo pod ceno, čeprav je meso na drobno ohranilo isto ceno. Vse te nadloge so že do konca julija povzročile po različnih vaseh nad dve milijardi škode. Ko bomo. sklepali račune po suši, bodo te številke še večje. Kaj bo z našim poljedelstvom, se sprašujemo. Posestnikov se že loteva obup. Oblasti pa pišejo statistike in govore o nekem gospodarskem čudežu. Mnogi pa niso tega mnenja. Poslanec Beltrame je zato vložil vprašanje na kmetijskega ministra in ga je vprašal, ali se bo poslužil spričo teh dejstev izrednega zakona z dne 21. julija 1960, ki predvideva hitro pomoč krajem, prizadetim od vremenskih neprilik. Zdaj bomo videli, koliko časa bo treba čakati na odgovor. VISKORŠA Dolgo let so naši občinski možje stali križemro'k in se praskali po glavi, kako bi se dalo odpomoči gospodarski stisiki. Ta je predlagal eno, oni se je ogreval za drugo, kakor je pač vsakomur narekovala pamet, osebne koristi ali ukaz kakih političnih strank. Za lepote Krnahtske doline se pa ni nihče zmenil, češ to je le za gosposke turiste. Res je tako, a jih je treba znati privabiti, jim nekaj nuditi, pa bodo tudi oni pustili lepe tisočake v naših žepih. Doslej se za zaslužek s turizmom nismo zmenili. Prav letos nas je pa tradicionalna šagra v Tipani poučila. Po vseh cestah od Tipane OBISK SLAVISTOV V četrtek zvečer se je ustavila v Gorici skupina nad trideset profesorjev in profesoric, slavistov iz Slovenije. Pod vodstvom profesorja Mahniča so šli na poučni izler skozi Beneško Slovenijo na Goriško in Tržaško. Prišli so v Gorico s precejšnjo zamudo, ker so jih na potu skozi beneško-slovenske vasi nekateri gorečneži preveč nadlegovali s ponovnimi pregledi potnih listov in prtljage. V petek dopoldne so si gostje ogledali pod vodstvom prof. Bednarika goriške literarnozgodovinske zanimivosti. Hodili so po sledovih Trubarja, Gregorčiča, Staniča, Mahniča in drugih. Povzpeli so se tudi na grad in si ogledali okolico, nato so se poklonili spominu Erjavca in Lavriča na pokopališču. V Rubijah so obiskali porušeni grad z nekdanjo Trujbarjevo kapelo, nakar so se odpeljali v Oglej in od tam v Trst, kjer so se z obiskovanjem zanimivosti zamudili do nedelje zvečer. Gostje iz Ljubljane so odnesli najlepše vtise o naših krajih in ljudeh. PEVMA V soboto ponoči, bilo je že proti eni uri, se je sredi vasi pripetila še precej huda nesreča. Pred hišo nasproti otroškega vrteli je stalo pet naših sosedov, ki so se vračali - Jltnifilblifi tl t* lina do Viskorše, od Nem do Čente je bilo kar gosto tujcev in izletnikov. Občudovali so krasno prirodo, krajevne zanimivosti, a manjkalo je vseh drugih udobnosti, potrebnih za turista. Upamo, da bo v tem pogledu zdaj bolje, ker se je v Viskorši ustanovil krajevni turistični urad »Pro loco«. Ta ima namen skrbeti za razvoj tujskega prometa po vsej dolini Krnahte. ČEDAD Naša stara »prestolnica« spi v teh vročili dneh. Okolica že začenja čutiti hudo sušo, ki je do srede avgusta še prizanašala pridel kom. Nekaj drugih drobnih novic se je med tem tudi nabralo. Občina je dobila 20 milijonov za civilno bolnišnico. S tem denarjem bo dogradila nov paviljon, ki je za naše razmere prav potreben. V sili in potrebi se morajo ljudje zatekati tudi v huminslco bolnišnico, iki je pa zelo majhna; videmska je pa preveč od rok. Naš šolski patronat je odprl čez poletje gorsko kolonijo za naše otroke v Cepletiščih, ki spadajo pod občino Sovodnje. To vam je bilo živ-žava v hladnem gorskem zraku, po lepih gričih v hladni senci. Vsem, ki si pri zadevajo za zdravje in razvedrilo otrok, se družine zahvaljujejo. KLENJE Še smo mislili, da bomo našemu naj starejšemu rojaku mogli voščiti: še nekaj let! Pa je koščena roka drugače obrnila uro. Naš Jože Jušič je končal svojo dolgo življenjsko pot! 107 let je učakal, videl je štiri rodove, 'ki so se motali po Beneški Sloveniji, nazadnje je pa tudi on zamahnil z roko, češ, sit sem teh življenjskih muh. Včeraj opoldne je tudi radio povedal v svet, da očaka Jušiča ni več. Kaj naj rečemo ob njegovi smrti se bo čudil, ko se bo vrnil.« Dragica je debelo gledala prijateljico, rekla pa ni nič. »Se še spominjaš na nekoga, ki je danes dopoldne šel mimo tebe po hodniku v tovarni, ko si iskala izhoda?« jo je vprašala Deliča. »Na nekoga? Dopoldne?« je Dragica odgovarjala z ubitim glasom, samo da je nekaj rekla. »Inženir je bil,« je hitela pojasnjevali Deliča. »Nosil je belo haljo.« Ker je Dragica samo prikimala, je Deliča nadaljevala »Rekla sem ti, da je inženir Brenk, sin tistega drugega tovarnarja.« »Da, zdaj se spominjam, da si res tako dejala,« je tiho pritrdila. »Ha. ha,« se je zasmejala Deliča. »Pravijo, da je v naši tovarni samo zato, da sc izvežba v stroki.« Zasmejala se je ter zaupljivo pripovedovala: »Jaz pa dobro vem, da ne gre za kake tehnične ali trgovinske zadeve, marveč za popolnoma zasebne. In ti zasebni cilji merijo na lepo hčerko našega gospodarja.« Dragico je ob teh besedah kar nekaj prešinilo. Za trenutek se ji je zazdelo, da se bo vse še obrnilo na bolje. Veselo upa. nje pa jo je prešinilo samo za hip. Prejasno je videla skupaj svojega fanta in tisto za-sovraženo dekle. Deliča je pa kar dalie klepetala: »Danes dopoldne sem zvedela, veš. Ne bo pa tlspel, ker se je gdspica Ani zatreskala v novega inženirja. Veš na koga mislim. Dopoldne sva ga videli. Poprej sem mislila, da se imenuje Prašnik. Pa ni tako...« U-molknila je, ker se ji je zazdelo, da Dragica spet potihem joče. Pogledala jo je, a ona je sedela kot kip. »Pri njem so res ulomili v pisarno,« je zopet govorila. »Nihče ne verjame v njegovo krivdo. Jaz tudi ne, povem po pravici. Potem pa se je nekaj zgodilo...« (Dalje) Le tisti, ki je lovil ribe, se je včasih zaskrbljeno' ozrl * proti njej. Najbrž jim je manjkalo moči, da bi jo bili bolje zavarovali, aii pa so bili tako seslradani, da so hoteli najprej jesti in šelo nato misliti na drugo. J Tisti, ki je lovil ribe, je ujel majhno ribo in jo še capljajočo izročil ženskam, ki so bile medtem zakurile ogenj v zavetju •skal, talko da ga z morja r.i bilo mogoče videti, čeprav so imele za to na razpolago primernejši prostor ria peščini. Tudi po tem je spoznal, da se boje predvsem zasledovavcev z morja. Otroci so se z veselim vzkiikanjem zbrali okrog ženske, ki je začela naglo čistiti ribo. Eden izmed otrok je naglo zagrabil ribje drobovje in si ga začel tlačiti v usta. Njegova mati mu ga je iztrgala in ga že hotela zagnati proč, toda sredi zamaha se ji je roka ustavila in začela je še sama pazljivo in nekam poželjivo ogledovati drobovje. Nato je vzela nož in odšla k morju ter ga začela čistiti. Morali so biti hudo sestradani. Odkod so prišli in zakaj? So bežali pred »Izvršilno oblastjo« Srečnega sveta? Ali pred kom drugun? Toda pred kom? Ali pa so se samo izgubili na izletu po morju in doživeli morda pri tem nesrečo? Ni se mogel takoj odločiti, kaj bi storil. Srce mu je nena- vadno močno utripalo od vznemirjenja. A to je bilo veselo vznemirjenje. Začutil se je skoraj srečnega, ko je opazoval iz svojega skrivališča te ljudi, hkrati pa je imel občutek, da so vendarle zelo daleč od njega. Še vedno so pripadali Srečnemu svetu, K. Z. 73. medtem ko se je on za vedno iztrgal iz njega in se ločil od ostalega človeštva, čeprav po barvi kože niso bili različni od njega, se mu je vendar zdelo, da pripadajo čisto drugi rasi, kakor bitja z drugega planeta. Med njimi in njim je bila zdaj ,že ogromna razlika, katere se je šele ta hip v celoti zavedel. Njihov miselni svet je moral biti čisto drug kot njegov. Poznal ga je, saj je imel tudi on pred leti iste predstave o življenju. Zdelo se mu je, da je bilo to že davno, kakor v kakem prejšnjem življenju, čeprav je minilo od takrat le nekaj let. Bal se jim je približati, ne zaradi tega, da bi mu napravili kaj hudega, ampak ker bi se s tem odrekel svoji sedanji svobodi in bi moral spel prestopiti mejo, za katero je upal, da je ostala za vedno za njim — mejo med njim in Srečnim 'svetom. Le še v hudih sanjah se mu je včasih dogajaio, da se je vračal v Srečni svet in nato obupno spel iskal izhoda iz njega, da bi se rešil zaslcdovavcev. Ni mogel razumeti, kako da je bil tako nespameten in se vrnil tja. Zdaj pa ga čaka spet mučni beg v strahu in negotovosti... (Dalje i ŠPORTN I IP K O 1L, K JD> ŠTEVILNI VIŠKI IN BORBENE TEKME NAEVROPSKEM PRVENSTVU Nizozemska in Nemčija najboljši v plavanju V soboto so sc v Leipzigu končale zanimive, in borbene tekme za evropsko prvenstvo v plavanju. Raven tekmovavcev je bila zelo visoka, čeprav niso nastopili iz političnih razlogov zahodni Nemci in drugi odlični plavavci, kot sta n. pr. Italijan Dennerlein in Anglež Jan Black. Tekmovavci so porušili številne evropske viške, in sicer skupno so padli: en svetovni višek in devet evropskih, dva evropska viška pa sta bila izenačena. Novi svetovni višek so postavile odlične plavavke vzhodne Nemčije v disciplini 4x100 in mešano s časom 4'40"1. Evropske viške so postavili: Rus Kuzmin s časom 2'14”2 (200 m metuljček), Nizozemki Kok (100 m metuljček) in Lasterie (400 m mešano) s časi 1’9"0 in 5’27’’8 ter štafete Francije (8’25’'8 )in Švedske (8’18”4) na 4x200 m prosto moški, Nemčije (4’9”0) na 4x100 m mešano moški, Velike Britanije (4’17”6) in Nizozemske (4’15”1) na 4x100 m prosto ženske ter Nemčije (4’40”1) na'4x100 m mešano ženske. Francoz Gottvalles (55”0) in Rus Prokopenko (2'32”8) pa sta izenačila viške na 100 m prosto in na 200 m prsno. Podelitev kolajn Največ kolajn so osvojili domačini (skupno 17), toda največ zlatih medalj je prejela Nizozemska, in sicer šest. Nemci so osvojili pet zlatih, Rusi pa štiri zlate kolajne. Nizozemci, skupno 50 točk, so osvojili 6 /latih, S srebrnih in 5 bronastih, Nemci, ki so na drugem mestu s 47 točkami, so osvojili S zlatih, 5 srebrnih in 7 bronastih medalj. Na tretjem mestu najdemo postavo Sovjetske zveze, 32 točk, ki ima 4 zlate. 3 srebrne in 3 bronaste kolajne, na četrtem je Velika Britanija,, 27 točk, s svojimi zlatimi (2), srebrnimi (5) in bronastimi (2) svetinjami. S precejšnjim naskokom sledita Francija in Švedska, obe 13 točk. Francija ima 2 zlati in 1 srebrno, Švedska pa 1 zlato, 2 srebrni in 2 bronasti kolajni. Na sedmem mestu je Madžarska (8 točk), I zlata in 3 bronaste, na osmem Avstrija, 5 točk, ona zlata ter na zadnjem oziroma devetem mestu Španija (3 točke) z eno srebrno svetinjo. Oglejmo si v hitrici potek tekem in spored zma-govavcev v posameznih disciplinah. Najpomembnejša tcT^ma v plavanju je bila brez dvoma na 100 m prosto. Glavni kandidati za končno zmago so bili Francoza Gottvalles in Gronaiz Madžar Dobay in Šved Lindberg, ki študira v ZDA in je bil evronski »recordman« na tej razdalji. Kot so strokovnjaki pričakovali, je. zmagal Francoz iz Casablance dvajsetletni Alain Gottvalles, pred Švedom Lindbergom. Nizozemcem Kroonom in Angležem McGrrirorom. Dobav je bil sedmi, Gropaiz pa ie bil izločen že v predtekmovanju. Gottvalles je izenačil v tej tekmi tudi svoj evropski višek. Da spadajo Nizozemci med naiboFše, je potrdil tudi Johan Bontekoe, ki je bil nrvi na 400 m prosto. Drupi je nM RosendaM. Čas /maoovavca: 4’25” primerjamo liter mleka po kalorični vred- i :Vosli z drugimi živili, ugotovimo sledeče: kalorija linht' 2r/Vrcco £c nilvhol Mleko spada med živila, ki imajo posebno viso- j enega litra mleka je enaka kaloriji, ki jo ima 148 g in harmonično prehransko vrednost. Vsebuje ] ementalskega sira, 80 g surovega masla, 633 g sku-namreč vse tiste redilne u.vovi, ki jih človeško telo te, 22 g jagnjetine, 270 g govedine, 240 g svinjine, ko potrebuje za svojo rast in razvoj. Poglejmo, kako je mleko sestavljeno in katere i 240 g salame ali 8 jajc. Zelo zdravo je tudi uživanje kislega mleka, ker ,:>iavine so nam za zdravo in uravnoteženo pre-j 1 nlečna kislina, ki se v njem nahaja, osvežuje in hrano najbolj potrebne. V 100 g mleka se nahaja] zadržuje v črevesju razvijanje škodljiv h glivic. Pred 14 g beljakovin, 3,5 g maščob, 4,8 g ogljikovih hi- ' uporabo ga je treba dobro stolči in paziti na to, d ra tov, precej mineralnih snovi, vitaminov in ele-1 da' ni prestaro in da nima grerkejra okusa. Mleko nienlov v sledeh. Vse redilne snovi se nahajajo v •• hitro skisa, če. mu dodamo žlico drugega kisle-inleku v posebno lahki prebavni obliki, zato je pri i iia mleka in ga držimo na toplem, poročijivo predvsem dojenčkom, bolnikom in .stv | Joghurt je posebne vrste kislo mleko, ki vsebuje rejšim osebam. Beljakovine so v mleku visokovredne. Organizem jih lahko izkoristi, ker so mlečne beljakovine podobne onim, ki sestavljajo oziroma gradijo naše telo. Z enim litrom mleka na dan krijemo približno :0% potreb po beljakovinah, s kalcijem pa, ki se nahaja v omenjeni količini mleka, lahko krijemo dnevne potrebe. Kalcij je najpomebnejša sol v mleku in mleko je zanj tudi najdragocenejši vir. Telo ga tudi zelo dobro izkoristi. Ob pomanjkanju kalcija se kosti slabo razvijajo in postanejo krhke. Prizadeti pa so pri tem tudi zobje. Mlečna maščoba je izmed vseh živalskih maščob najlaže prebavljiva, ker je mehka in se topi pri telesni temperaturi. ialto imenovane bolgarske glivice. Je lahko prebavna in osvežujoča hrana, ki ovira razvijanje gnilobnih bacilov v črevesju in ugašuje nastale črevesne strupe. Napravimo ga na ta način, da kravjemu mleku dodamo kvasilo v obliki bolgarskih glivic in ga držimo 10 do 14 ur v mlačnem kraju. Znanstveniki so na osnovi številnih poskusov u-gotovili, da se nahajajo v mleku snovi, ki ščitijo telo pred boleznimi. Prav posebno mesto ima mleko pri zdravljenju raznih bolezni želodca, jeter, srca in krvnega obtoka. Za telo v rasti in razvoju pa je sploh mleko neobhodno potrebno. Iz. vseh t h razlogov je nujno, da mleku posveti-,no več pozornosti in da mu damo v prehrani pravo mesto, ako hočemo, da bomo zdravi in da se bo naš organizem pravilno razvijal. Ondina * 2 asi p« I-s \ )\ K ""SSKtoiS 1 š-§■"■§- "S-s'1 II \ "si-l • M 0S'^ 9 S a? 2 S S a ■ > . lil I .. ' - •• o c >U o C3 2 'v 73 o £ r* 2 c ca £ •n S * « “ifi « '„ jfl .52, •§ S > § $ tPItt £ .52, £ I s 1 = ■slš^s* I&|8ToS “ as-* s. 2 „ « 2 , 03 S a M ® n n Č> £ž