r Naj režji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto n i Za pol leta - - • • . Za New York celo leto < Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 5 $7.00 $7.00 GLAS « - •V?;''' ■ list; si oven skih .delavcev v AmerikL The largest Slovenian Daily the United States. Issued every day except Suodajra o and legal Holidays. 75,000 Readers. Class Matter, September Zl, 1993, at the Post Office at New York, N. T„ under Act af Cengreas af March S, IS79 TELEFOZJ: CHELSEA »11 NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER, 3, 1930. — PONDELJEK, 3. NOVEMBRA 1930 VOLUME XXXVm. — LETNIK XXXVUl GOVOR JE ZELO VZNEMIRIL BAI1KAN ITALIJA NAJ BI SE RAZŠIRILA KAR SE PA MORE ZGODITI EDINOLE NA ŠKODO JUGOSLAVIJE STOODSTOTNIH' KRONANJE Fašisti bi radi razveljavili versaillsko mirovno po-' godbo, ne zaradi njene 4'krivično«ti", pač pa zato, da bi pustila Francija Malo antanto na cedilu. — V tem slučaju bi imeli prosto pot na Balkan. — Veselje v Sofiji in Budimpešti. DUNAJ, Avstrija, 2. novembra. — Vsa jugo-zapadna Evropa živi pod vtisom Mussolinijevega govora, ki ga je jmel ob priliki osme obletnice fašističnega prodiranja proti Rimu. Iz njegovega govora je jasno razvidno, da skuša Italija poravnati svoje račune s Francijo in da se bo ta obračun vršil na že neštetokrat okrvavljenem Balkanu. Mussolini je rekel, da se zamore Italija razširiti edinole proti vzhodu. V Beogradu smatrajo te njegove besede za nekako prikrito vojno napoved, češ, da Italija ne more drugače na Vzhod kot edinole preko zavojevane Jugoslavije. Avstrijski diplomati stare šole, ki prav dobro po znajo razmere in balkansko politiko, pravijo, da bi Italija pod nobenim pogojem ne hotela imeti v o-krilju svojih meja I 2,000,000 Jugoslovanov, ker ji že pol milijona Slovencev in Hrvatov na Krasu in v Primorju dela velike preglavice. Svojo mejo hoče * razširiti le za dobri dve milji proti vzhodu, da si popolnoma zajamči svoje nadgospodstvo nad Jadranskim morjem. To razširjenje bi se seveda zgodilo na račun Jugoslavije. Mussolini ju se smilita Nemčija in Madžarska, j članarino, češ, da morata dosti pretrpeti vsled krivične Ver-saillske mirovne pogodbe. x To sočutje pa nikakor ni pristno. Po razveljav-ljenju Versaillske mirovne pogodbe stremi le za-strantega, ker bi v tem slučaju morala Francija pustiti Malo antanto na cedilu, vsled česar, bi imela Italija takorekoč prosto pot na Balkan ter bi si lahko zajamčila večje kolonijalne koncesije v Afriki. Jugoslavija je vznemirjena, to pa po vsej pravici. Pred kratkim je sklenil grški ministrski predsed ni k Venizelos prijateljsko pogodbo s Turčijo. Isto-tako ee je mudil v turški prestolici madžarski ministrski predsednik Bethlen. V tem vidijo Jugoslovani nekako sodelovanje Grške in Madžarske z Italijo. Albanski kralj Zogu je nevarno bolan. Nekateri pravijo, da je jetičen, nekateri, da ima raka v grlu, gotovo je pa, da so mu dnevi šteti. Časopisje je že začelo namigavati, da bi v slučaju Zogujeve smrti (talija okupirala Albanijo, nad katero ima sedaj protektorat. V Sofiji je Mussolinijev govor povzročil veliko zadovoljstvo. Bolgarska je potom Borisove poroke z italijansko princesinjo dobila v Italiji mogočno zaveznico, ki ji bo pomagala iz zadreg, v katere jo je pahnila svetovna vojna. V Bukarešti in v Beogradu vlada molk. D Jugoslovani razmišljajo s posledicah Mussolini-jeve pretnje, Romunska pa ne ve, kam bi se nagnila, proti Parizu ali proti Rimu. JE VEDNO MANJ Ku Kluks Klan organizacija, ki je štela devet milijonov članov leta 1925, jih ima danes le še nekako 35,000. WASHINGTON, D. C., 2. novembra. — Ku Klux Klan, Id je bil še pred petimi leti mogočen političen faktor, je sedaj na slabih nogah, kot pravijo ljudje, ki poznajo položaj. Tako izjavlja list '■Washingtsn Pest". Informacije je dobil baje iz zelo zanesljivega vira. Številke kažejo, da je članstvo, ki je naraslo skoro do devet milijonov tekom leta 1925, zopet padlo na nekako 35,000 leta 1930. Ceni se, da je do leta 1925 koiektiral Klan več kot devetdeset milijonov dolarjev. Ku Klux Klan, katerega je podpiral William McAdoo, kandidat za demokratično nominacijo za mesto predsednika 1. 1924. je igral skrajno važno vlogo na narodni konven-| ciji v New Yorku. — Danes pa je le še ogrodje velike organizacie, ki se bliža svojemu propadu ter se obupno prizadeva stopiti zopet na površje, — pravi "Post". — Kljub temu si prizadeva loviti svoje kaline, a obenem umira, ko so izginile vse sanje, da bo mogoče ustanoviti "nevidno cesarstvo". Prejšni člani pravijo, da je organizacija lovila neumne kaline s širjenjem predsodkov proti gotovim ljudem. Milijoni ljudi, ki so nekoč pripadali kukluksklanu. ne bo nikdar izvedelo, kam je šel denar, kix- ABESINSKEGA VLADARJA Kronanje se je završilo z največjimi svečanostmi. — Stroške cerimo-nije cenijo na tri milijone dolarjev. ADDIS ABEBA. Abesinija, 2. novembra. — 39-letni knez Ras Ta-fari Makonnen, ki je bil štirinajst POSKUSEN BEG IZ SING S1NGA Jetnik je bil ubit od policije, a ostala dva sta bila ranjena. — Dva še vedno pogrešajo. OSSLNTNG. N. Y.. 1. novembra. — Pet jetnikov, od katerih so bili trije oboroženi, je pobegnilo danes iz bloka celic, kjer je nastanjenih 7C0 jetnikov. DR. J. VARGAS VRELEC BO RAZPUSTIL PREGNAL PARLAMENT PREBIVALSTVO Novi predsednik Brazili- Požarna bramba, milica lije bo prevzel diktator- in delavci so zadušili ske sile v deželi. —Splo- požar.—Veliko razbur-šna finančna reforma. jenje v mestu. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 1. no- OKLAHOA CITY, Okla.. 1. nov. vembra. — Dr. Getulio Vargas, vr- Z nezmanjšano silo je metal petro-| hoviii poveljnik zmagcslovne bra- leski vrelec včeraj zjutraj se vedno Prisilili so nekega paznika, da jim zil^ke vstaje, je objavil včeraj zve leta regent dežele, je bil danes kro- je dal ključe. Nato so odprli zuna- čer, da bo prevzel urad provizorič nan kot kralj Abesin je. K slavnosti so poslale skoro vse države svoje zastopnike Tudi Združene države so bile cficijelno zastopane. Po kronanju je dobil Ras Rafari, ki se smatra za potomca kralja Salomona in kraljice iz Sebe, sledeči naslov: cesar, kralj vseh kraljev Etiopije. Lev Judovega plemena, Izvoljenec božji in Luč sveta. Kronana je bila tudi njegova žena, mati petih otrek. Svečane obrede je opravil koptski nadškof. Stroški slavnosti, ki se je vršila v največjem sijaju, so znašali nad tri mlijone dolarjev. Ras Tafari in njegova žena sta se peljala v cerkev v dvorni kočiji, ki je bila nekoč last bivšega nemškega kajzerja. nega predsednika ljek popoldne. dežele v ponde- Njegovo prvo cficijelno dejanje bo razpust parlamenta. Rekel je, da bo prevzel predsedništvo dežele z "diskretnimi silami". nja vrata tetr dospeli na dvorišče. ' Jetniška sirena je pričela takoj tuliti, in policija iz Ossininga je bila naprošen^ na pomoč. j Policisti in jetniški pazn:.ki so dobili plinske bombe, strojne puške ter revolverje, da so bili pripravljeni, če bi jetniki skušali pobegniti v masah. j Dvorišče je bilo takoj razsvetlje-! no. Tri begunce sa zasledili v skrivališču. j Takoj so vrgli nanje plinske bombe, nakar so pričeli begunci streljati ter ranih nekega paznika na i rami. Paznik Maquard je vrnil ogenj ter zadel v glavo Harrya Gordona, ki vse banke pričele zopet poslovati v je padel takoj mrtev na tla. petrolej po tukajšnjem trgovskem mestnem delu. Premočil je vsa poslopja celega mestnega dela in lahko gorljiv.«. masa je legla na vsa poslopja. Večina prebivalcev mesta je zapustila svoja stanovanja ter poiskala p: i-bežališče drugod. Prava armada delavcev si priza-Po posvetovanju s severnim vsta- deva zadušiti ogenj s pomočjo po-škim voditeljem, kapitanom Juarez sebno pripravljenih aparatov Po~ Tavoro. in častniki vojaške Junte v žame oblasti so naznanile, da je ne-glavnem mestu, je objavil, da bo varnost splošnega požara sedaj Junta najbrž razpuščena v teku manjša, ker se je porazgubil vel. K oseminštirideset ur. oblak plina, ki se je pojavil nad me- stom. j Novi oddelki milice ter vsa policijska straža straži okolico, da pre- Tukajšnja policija je bila zelo aktivna proti komunistom, katere so obdolžili, da so odgovorni za policijsko vstajo in poulične boje dne 27. oktobra. Danes zvečer se je glasilo, da bodo preči izbruh novega ognja. Šest šol so morali zapreti in ves avtomobilski in železniški promet v okraju je bil ustavljen. ADMIRAL HUGHES UPOKOJEN pondeljek. j Požar, ki je izbruhnil včeraj po- NopDvedal je, da bo vrednost mi- poldne v bližini petrolejskega po-raisa znašala 9.3 za dolar. jlja. so pogasili delavci ter milič- Finančna reforma obsega zelo ob- niki. širen finančni program. To je bila Tudi na North Canadian reki, v Pogrešajo še jetnika Josepha Pi- ena glavnih točk programa Varga- katero so zlili velike množine petro- Dva ostala jetnika, Herbert Davis in Edward Ryan pa sta bila ranjena. WASHINGTON, D. C.. 1. nov. — Danes je bil vpokojen admiral Ch. F. Hughes, ki je bil v ameriški mor- terega so vplačali kot vstopnino ter (nariški službi nad petinštirideset let. t. ar je štiriinšestdeset let. Nikjer niso zaznamovane vsote, J katere so plačali drugim voditeljem tega pristnega "stoprocentnega" ameriškega podjetja. loja ter Williama Lapere. Za enkrat je še uganka, kako so prišli jetniki do orožja. JUNKERJEVO LETALO PES GA JE STIRIDESETKRAT UGRIZNIL MEGLA PROTI SLANI j V St. Joseph Hospital v Paterson, V BARCELONI J" ^ naha^a restavrate" Joseph HAMBURG, Nemčija, 2. novembra. — Velike sočivnjake v Vierlan-den, odkoder dobiva tukajšnje mesto sočivje in sadje, bodo zaščitili proti slani. Tozadevne poskuse so delali že lani in so se prav dobro obnesli. V bližino sočivnjakov bodo sa. Vargas bo poenačil administrativne process skrčil administracij-ske stroške in olajšal postavno ravnanje. Ustavne reforme glede sodnijske-ga in volilnega ravnanja bodo takoj uveljavljene. Dr. Oswaldo Aranha, ki je imel dosti opravka z uspešnim završe-njem revolucije, bo najbrž imenovan notranjim ministrom. leja, je pričelo goreti. Ognjegasci s: prizadevajo s kemičnimi sredstvi ustaviti požar, ki se vedno bolj šir. Oblasti so podale nasprotujoča si poročila. Ognjegaskl department jo objavil, da so požari pod kontrolo, a poveljnik milice trdi, da se širijo še naprej. Skladišče, v katerem so hranili 20,000 sodov petroleja, je pričelo goreti, in vsak trenutek pričakujejo eksplozije. Cooper. Ko se je vračal včeraj zjutraj proti svojemu domu, ga je na- postavili velike kadi živega apna, Ogromno Junkerjevo letalo G—38. P3-^1 policijski pes ter ga najmanj kateremu bodo primešali žvepla in največje letalo na svetu, je dospelo štiridesetkrat ugriznil. Levo nogo klora Iz ^ mešanice se bodo dviga-sem iz Perpingnana ter pristalo na;^ oklano do kosti, na desni roki ^ ^ ^ baje najbj>ljše tukajšnjem letalnem polju. Ako bo »» * P* Pregrizla aval skoro ¥se &redstyQ proU slan. lepo,vreme, bo jutri odletelo proti Madridu. Na krovu se nahaja štiri- ' Čigava lastnina je pes, se zaen- v Pinnebergu se farmerji že več najst oseb. i krat še ni dalo dognati. let uspešno poslužujejo te metode. IZPUŠČENA KOMUNISTA VENIZELOS PRI GRŠKEM LEWIS BO DOBIL PATRIARHU N0BL0V0 NAGRADO ISTANBUL, Turčija, 1. novembra, j * 1 Danes J e »prejel v avdijenci grški LONDON, Anglija, 1. novembra, patriarh Photius grškega ministr- Noblovo nagrado za literaturo bo skega predsednika Venizelosa. Prvič po petsto letih se je zgodilo, da je Kriki politični voditelj obiskal cerkvenega glavarja vuiodne cerkve v Turčiji, najbrž dobil ameriški pisatelj Sinclair Lewis. Vpoštev prideta tudi Amerikanec Theodore Dreiser in .Danec Johanes B. Jensen. Pred kratkim so izpustili iz zaporov na Welfare Island, N. Y., komunistična voditelja Israel« Amterja in W. Z. Fosters, (v sredi od leve na desno). Na desni je komunist L ir«gHm>»i ki bo pri jutrišnjih volitvah kandidiral sa mesto podgovernerja t državi New York. Am ter* in Fostera so bili zaprli za-stran kaljenja miru. Ko so ju hpsfili, so jima -somišljeniki priredim burne ovaeije. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. NaSa nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovilencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na prt nas izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud* rasa, brez nadaljDih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in iigom zadnjih pošt. katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih »lučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir v Jugoslavijo 500 Din 1000 ...... 2500 5000 - 10,000 V Italijo ............................ S 9.40 Lir 99 109 s 5 75 ............................ $ 18.60 SUA Sil ____________________________S 37.00 t 4 c oc 99 SOO ................ —Jll.OU _____ $16.80 S 91.50 m 500 .........-....... _ $27.40 ..............................$181.80 m 1000 ____________ _____ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50,— $1.—, za $100.— $2.—, za $200,— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazi-lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporasoma-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 wtw SAKSER STATE BANK n CORTLANDT STREBT xiw xobx, n. r Telephone Barclay 0380 — 0381 NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 3, 1930 LARGEST nuraore DAQLY htlhi, r m "Glas Naroda" frank £akser, President Owned and Published by 8LOVKMG PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treas. P .are of business of the corporation and addresses of above officers: 21« W. 18th Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA e bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. ISth Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 "SVETOVNI MIR" 8. f-len ustave Lijrt? narodov in 8. člen VersaillslvC mirovne pogodbe se začenjata z besedami: — Države smatrajo za temelj vadržanja miru zmanjšanje mednarodnega oboroževanja. To 8o Jako lepe besede, ki so pa seveda le na papirju. Danes je namrer na svetil približno trideset milijonov oboroženih vojakov, to je deset milijonov več kot jih je bilo pred začetkom svetovne vojne. Vzdrževanje te ogromne Mle stane najmanj osem milijard dolarjev. Vesti iz Primorja. Nedavno se je vršil v Benetkah Dela pri vojaškem letališču v Ls-t časih je bila navada, da so za boj-trodnevni kongres udruženja i t. ali- žečah pri Divači so za letos usta/- no četo korakali takezvani goan?.-janskih industrijalcev. En dan so:ijena. Hudo sc zadeti oni, katerim ' teri. pokončevalci vsega posestva in porabili za ogled dosedanjih indu-|so vzeli zemljišča. Obračajo se do imetja deželanov. Benečani so strijainih podjetij v Margheri, ki jcolastev, da bi jih zaposlila pri jav- strašno opustešili vse tržaško ozem-psmeni nove Benetke na trdni zem- j nih delih, da bodo kaj zaslužili in , Ije in uničili vse trtne nasade. Okolji. Marghera lezi južno od železi":-j da bedo megli živeti s svojimi dru- i: leta 1368 so začeli Vipavci saditi ce Benetke-Padova na površini nad j žinami, kajti za zemljišča, vzeta v trte in preden so mogli Tržačani 2200 ha In obsega tri ločene dele: I vojaške svrhe, se sicer odmeri od- obnoviti s veje vinograde, je že slo-priEtanišče s C00 ha. sposobno zn. škodnina aii doslej v deželi še ni velo po deželi vipavsko vino. letni premet 2 milijona ton iaJt- bila izplačana nobenemu prizade- strijsko cono s 1400 ha in mesto z J temu. — V kamnolomu na posestvu 250 ha. v katerem bo prešteta za 50 tisoč ljudi. Za zgradbo "novih Benetk na trdni zemlji"" se je r abilo do ianskega leta že 60 milijonov lir. Dela še niso končana. V industrijski coni deluje že cela vrsta podjetij, na novo zasnovane industrije na gorenjem Jadranu se bodo otvarjale v Margheri in rja se preselijo najbrže tudi nekatera že stare tvrdke. "Venezia-Marghera" se gradi čisto lepo tiho. V novin? pridejo o novih Benetkah le mi!c jrrcfice Huetteroth v rovinjski oko-Po številnih vaseh se opaža ra- lici v Istri se je smrtno ponesrečil pidno padanje gospodarstva. Delav- 'delavec Fran Gabrovec. Izkopan je nih moči primanjkuje povsodi. Lju- - IS m globok rov. v katerega so spu-dje se izseljujejo. Kmetijstvo po- _tili Gabrovca, da bi iz njega izči-trebuje zlasti v krajih, kjer je div- stil kamenje. Dvakrat je prišel na jal vojni vihar, obzirnesti in pomo- (svetlo, potem pa ga je omamil in či pa je ni od nikoder. Jeseni raču- zadušil plin, ki- je preostal po ek-najo kmetje, koliko bo dal celotni splediranih minah. Na pomoč mu trud, pa prihajajo do obupnih za-'je hitei tovariš, pa ni nič opravil, ključkov. predvsem ker so davčna Sporočili so nesrečo mladi grofici bremena in razne druge predoisa- . Elizabeti Huetteroh, ki je tekla v ne dajatve že neznosne. Po neka- : kamnolom, se dala zvezati in so.:-beležke. Čez par let bo Marghen ierih vinorodnih krajih so opustili stiti v rov. kjer je navezala z vrv- Dopisi. S pota. najmodernejše urejeno pritamsče katero prevzame vodstvo prometa ob gorenjem Jadranu. vinograde pa se kesajo, ker niso do- ■ j3 Gabrovca, da so ga potegnili iz bili nadomestila za odpadli vinski rova. Grofica se je pri tem onesve-pridelek. j stila, pa je prišla kmalu k sebi. Mla- j ; da junakinja si je zaslužila pri de- — Po vojni so sanjali v Jub sk; | — Pridelek vina okoli Trsta je bil lavstvu veliko spoštovanje, krajini o velikem razvoju industrije !v srednjem veku zelo obilen. V 14. j zlasti okoli Gorice. Tržiča, Trs i in stoletju so se vršile številne vojne j — V Jelšanah v Istri je praznoval Pule. Vsi načrti pa so se razbili ob med Trstom in Benetkami. "Sere-j tamošnji dekan Mihael Huso 25. Margheri. Vznemirjeni so vsled te-!nissima" je hotela potlačiti po- j ietni-o mašništva. K jubileju mu je ga pred vsem Tržačani. Treba jih'dvig tržaškega pristana. V tistih ' čedtalo vse prebivalstvo. potolažiti in dati jim misli za dru - j_____________________________ ge eksistenčne vire. Zato je prišel v j javnost "problem kmetijstva na tr- | žaškem polju" od Li vence do Kvar-nera. Trst se proglaša za duhovno j in gopsodarsko središče te velike ; cone, ni pa več edino pristanišča i DIKTAT0RJEVA TRAGEDIJA O peruanskem diktatorju Le- ;želi mnogo spomenikov. Dasi je bii Peter Zgaga . .-:»- -------rnrnim Nekil francoski misijonar ki je bival več let med afriškimi d:vja-!ki poicča. da imajo strašno cutine j navade. V splošnem so v^i divjaki Icr.uhi. jdi ga jim ni para. Lenoba jir* talko ugaja, da jo celo opevajo v svojih pesmih. No, tudi med belokožc: se dobe lenuhi. Posebno v takozvaaih ' višjih jo dosti ljudi, ki se iir.i ne ljubi delati. In so še tako leni, da Dr.ma je bila iz vrhniškega c.kraj?. [se jim ne ljub: lenobe opevati. Kot menda povsod drugod, ima- S mo tudi v Waukeganu vesele in ža- J Na vlak . katerim sta se voz'U lostne dm. i bolgarski kralj in njegova mhtla Pred par dnevi je praznovalo ti - jžena Giovanna proti Sofiji, je bV desetletnico najstarejših V Koranu je zapisano: Ne žalujte. kadar človek umrje, toda žalostni bodite, kadar se dete rodi. Takrat namreč začne človek trpeti in 13 trpljenje traja do smrti. V Waukeganu, 111., smo v zadnjem ča^u .-pravili vec rojakov k večnemu počitku. Dne 26. oktobra je umrla v bolni-aici na poroda 27-ietna rojakinja Jciefa Dj-iene. Poleg novorojeni 0lj SlaiKltlH' vojaške države 1UI svetu so: Alaxizar- j ^etijsko misel in 'Piccolo" se o- pevedujejo časopisi celo vrsto anek-' metavalo s kamenjem, kdor mi da kajšnjih društev, namreč crust o sv. Jožefa K. S. K. J. Nastopili so razni govorniki, med njim: tudi jolietski župnik Rev. T. Plevnik. ki je govoril o starih časih in opisoval težkoče. s katerimi so s«3 morali boriti. — No. — je re-kel. — zdaj je pa vse prestano. Pozauimo. kar je bilo. Veselimo se sedanjosti in napredka, vi v Walukeganu. jaz pa v Jolietu. Zdrav sem. hvala Bogu. in sem z vsem zadovoljen. V veliki slovenski fari imam za pomoč dva kaplana. Mladi je za mlade, za stare je pa Rev. Ažoe. Govorniku so vsi navdušeno pio- Slcvenska Zadruga je praznovala | nil£ desetletnico svojega obstanka. Tu- j di to trgovske podjetje se je mora- I lo v začetku boriti z velikimi tež kočami. do rim zdaj p^ desetih letih zamere računati že s milijoni, i Tukaj vlada krasno indijansko i polet je. Vedno je vedro in ne preveč mrzio. Listje je ze odpadlo in I ptice selivke na j zapuščajo. Zima j v prizor j en atentat Kralj in Gicvanna sta k sreči ne-poik ;dovana. To naj bo dober nauk za Gio-vanne. Mussoliniju se je zazdeio. da oi ne bilo napačno, če bi se potom por"-ke utrdila zveza med Bolarsko in Italijo. Toda Mussolinijeva volja je le v Italiji merodajna. Drugi ljudje, med njimi t-udi Baikanci, nis: njegovega mnenja. * Sodnik je vprašal cbtcženca Težitclj pravi, da ste ga dvakrat počili za uho. Ali je re-Obtoženec: — Ni res. gospod sod- i ip^haia , spomlad. Ska, Holgarska, Avstrija lil JN^JK-lja. Madžarska ima greva za vstvaritev poljedelske dot, ki govore o velikih sposobno- Ines navdušeno ploska". Mož je in-el pom]adi ^ vsi vesele upa>oč. -la bo ::5,000 vojakov, Bolgarska 28,000, Avstrija 21,000; Nemci- mentelitete na "tržaškem polju", sUh diktaterja in c še večji, nehva-!prav. kajti kmalu so njegovi na-|prinesla delaVske razmere. j a im 115,000. priporočujoč, da naj se sprejme ležnosti ljudstva. Leguia je bil že jspretniki skrivaj poškodovali enega problem kmetijstva z resnostjo pa > pred desetimi leti predsednik dr- izmed spetnenikav, nakar je c7a' Pozdrav! rr, ~ . , ... brez preobilnih inluzij in brez nihi- zave in je s Te države so tvorile tekom svetovue vi.jue fronto pro. ;Ustl4a skepticizma. nostjo vzbudil na ti Praueiji, Angliji in ostalim zaveznikom. Njihovi nekdanji sovražniki iuuijo dvajset milijonov vojakov. Kusija ima preeej zastarekj murnarieo, koje tonaža znaša 162,000 ton ter ima p. V slueaju vojne zamore spraviti Mala antanta nad j deset milijonov vojakov. teli z rok telpe. Odslej je viadai ■ ji 2?. — ameriške zdravnike po ko je naše in vec enakih. 1600 m predsednik k^t prav: diktator. mo-jmesti velemesto, podkupljivo uradništvo je so namreč bogati po dolarjih, tem vame. napredovala. Njena armada šteje 1!)7,000 mož. torej dvaj- i f 'strcg° kazn:val- zasti pa je cslrol2nailj pa kar se medicinskega l Torej ako kak SLvenec boleha . . . v , v . , . , »azopet o«iveu. uujwi nastopal proti veleposestnikom in znanja. In tako Dlačujejo velike 'na tej bolezni, naj vnraša za nasvet sleherni mora ščititi samegji sebe. set odstotkov mali.) kot Jill je štela leta 1J1.,. Arniatla, ki ; to. Korcjec in Rizotti imajo mno- ' brezobzirno izvajal agrarno refor- j vsote, da se lahko izpopolnjujejo pri Life Insurance Company. tako tudi zavarovalnica ne izplača jo ima V svojih dominijill, šteje skoro štiristo tiso«"' mož. j 30 dela. Kamnoseki zasluzijo 12 do mo v prid siromašnim slojem. Tako po evropskih bolnišnicah. V Budim-j S pozdravom' Njena mornariška tonaža znaša poldrugi milijon ton. ^ "si je prldCbil mn°S° priialeljev- aii 1 & jlujejo kamen, pa dobivajo od me- tudi število sovražnikov je rastlo iz ( Ameriška Iliornanva je za petdeset tisoč toll manjša Ura in od cM^ave kamna večje pla- 'dneva v dan. Njegovi oboževalci so od angleške, njeno vzdrževanje pa stane petindvajset milijonov dolarjev ver ua leto. Ameriška mornarica je za petdeset odstotkov večja kot je bila pred vojno. Japonska je povečala svojo mornarico za štirideset odstotkov in skoro podvojila moč svojih sil na kopnem. To je seveda samo površen pregled, iz katerega je razvidno, da se svet ne pripravlja na mir, pač pa 11a vojno. čilo. Dela se osem ur na dan. mu postavili že za živih dni po de- BOJ MED JAPONCI IN VSTASl TOKIO, Japonska, 1. novembra. Japonska vojaSka ekspedicija, ki je bila poslana proti vstašem na For-CT'jat, le počasi napreduje saradl re-Ukaga detevja. Vsta&i se umikajo ter po&gajo vasi za seboj. U«a tedna <0 divjaški rVt»M pou-arUi ▼ vasi Musha še-t- STALIJANSKI POTRES POVZROČIL ŠKODO $10,000,090. ANCONA. Italija, 1. novembra — Število mrtrih vsled zadnjega potresa v okolici Ancone, so danes cenili na enoindvajset. Od tega števila jih je bilo trinajst ubitih v Se-nlgalliji. šest v Jakinu in dva v Pesari. Povzročeno Škodo cenijo na milijonov dolarjev. 15 "GLAS NARODA"1 — Liflt »lovenakega naroda X AssmMl — f&ifi&litc ga! Delegatje INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so mi letni kon-veiieiji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1931 znatno izboljšale in da bodo leta 1932 normalne. Ne glede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najboljša pomoe in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnost*. Vlojre obrestujemo od 1. okt. naprej po 4.% in obresti pripišemo h glavniei vsakega 1. jan. in jnlija. Obrestovanje se vrši mesečno.. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. Sakser State Bank 82 CortUndt Street NEW YOBS, H. T. as ■ ■ -, u" ' t®' .>' pesti so jih na pr. pripuščali k naj - ; težjim operacijam za ceno 1000 do' 10.000 pengnv. .. Tothu samemu so ■ Joseph Rostan. prnujali za deset trebušnih resek-cij 50.000 pengciv. kar je pa odločno j odklonil, kajti posledica taksnih o-peracij je bila običajna pacijentova smrt. Toda drugi vodje bolnišnic niso bili tako vestni, saj na Madžarskem življenje proletarskega bolnika ni tako v ceni in Američani so bili zadovoljni, če so jim po bolnišnicah dajali na razpolago trpeči človeki materijal iz tretjega razreda . dočim so se brezvestni prodaj alci živega mesa seveda čuvali takšnih kupčij na račun pacijentov iz "boljših" rodbin. Tudi znak za razmere, ki vladajo v deželi naših bivših gospodarjev.... ZANIMIV SPREVOD Prosta zemlja v Dakotah. Vprašanje: — Ali je še kaj javne zemlje za oddajo v Severni in Južni Oaikoti? Odgovor: — Dne 1. julija 1929 je bilo 152.113 a krov proste javne zemlje v Severni Dakoti in 402,670 eikrov v Južni Dakoti. Večinoma ni ta zemlja primerna za poljedelstvo, ali ae lahko rabi za živinorejo. Morete dobiti natančne informacije, ako frittte na General Land Office. Department of the Interior, Washington, D. C. zavarovalnine kar tjavendan. Trikrat so pozvali mlado vdovo v pisarno, naj prinese potrebne dokumente. spraševali so jo o tem in onem in slednjič rekli, da morajo vse natančno premisliti in preštudirati ter da na naj pride zopet po enem tednu. Po enem tednu je zopet prišla: pa Nemško mesto Mennheim je j-vedlo občuten davek na luksuzne domače živali. Več sto lastnikov psov, imvjk. epic. papig in sličnih živali je svoje ljubljence z godbo na ^ ^ nis0 iz*>lačali dveh tisoča*ov-čelu vodilo v protestnem sprevodu — To je re5 od slie' — 50 ckoli mesta. Vsa ta pisana družbs Razjezila. - Toliko potov in sitno- . . ... . . I«fi imam e tn rof»ir> Hn nrihaiam je dvignila grozovit hrup m tule- nje, ki'so ga mestni očetje najbrž prav neradi poslušali. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW T9BK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. se vai kra tsjeme, vedno bolj do zaključka, da bi bilo b^lje. če bi mi mož ne bil umrl. * Vsak si srečo po svoje predstavlja. Star. izkušen avtomobilist je višek sreče takole označili: — Ako se voziš v temni noči v u-kradenem avtomobilu brez svetilke po prepovedani cesti ter imaš poleg ;sebe dve galoni najboljšega žganja, i in povoziš policista, ki te je skušal zaštapati, pa srečno uideš z avtomobilom, žganjem in zdravo kožo na varno, je to po mojem mnenju višek sreče. * — Hej ti si pa smrčal ponoči, — ije rekla žena možu. — Kako pa veš? — Saj sem te vendar shšala. — Kolikokrat, sem ti že'rekel, Marjanca. da ni treba vsega -verjeti, kar sil&iš. •GLAS RllOli* BOJ OROŽNIKOV Z MORILCI M VIOLA Prav za prav me je škoda: lahko bi ž t vel še nekolkc let' Bil sem taka nedolžnega značaja, nikomur ra poti in morebitni prispevek za bod-jči «vo; spomenik bi bil pripravljen. vsak čas zapiti. A bilo je tako zapuano, da umrem v najlepših letih in sicer da me vzame Kurt na cbrcke. Umri sem radi crglanja. Grenka smrt' Vsaka dru-je mandljev piling proti tej. fcaj .^e ne postavljam proti igri na klavir, moj ljubi Boz. zaka* ne bi igrala kakšna dražestna. mlada na Klavir** In tudi igranje lestvic ni lako hudo, saj je treba prej poznati lestvice, če hočeš pozne ;e ljube bližnje razveseljevati s Poljubljam vam roko. madam" ali pa "O donu Klara". Klavir je že ne -kaj, ampak orgle! Poleg mene je stanoval profesor. Ne vem. kakšen profesor, a gotovo ne pri pravi pameti. A pamet bi mu oprostil, oprestil bi mu vse grehe. ki jih zamore najhudobnej.->i člcvek, samo enega ne. da je vsa-ko jutro igral crgle Nikoli si nisem mogel pojasniti, kako more človek svoje stanovanje premeniti v cerkev z orgiami. Cele tedne sem wa smatral za zagrizenega frančis-kanca ali jezuitiskega provincial'!, dokler se nisem prepričal na lastne oči da ima precej ozke zveze ? malo trafikantinjo tam nasproti iu da strastno rad igra biliard Taksen človek s trafikantinjo in bilia-.trdom pa gotovo nima pravice, da bi prirejal ubogi človeški duši z orglami vice Da dobiš zjutraj na vse zgodaj krojačev račun v hišo. ni baš med prijetnostmi življenja Saj je čisto \ > >. če se sprehajaš v nedeljo o-oidne v novih hlačah in vzbujaš 1 e-plosao zavist, a to zabavo ti tcierno zagreni krojacev račun v ponedeljek zjutraj. A celo taksen utranjc sveži račun je prava o-tručunja proti temu. če te globoko resni basovski zvoki orgel zbude zjutraj na vse zgodaj. Ko se mi je primerilo vprvokrat. sem menil, da tuli zunai vihar in sem planil prestrašeno s postelje. in šele ko je nastal iz viharja koral, sem se nekoliko umiril. Prve dni me je celo se nekam veselilo, če so me resnobni zvoki oigel budili iz spanja Postalo mi je čisto svito okrog srca in namesto za cigareto sem zgrabil za rožni venec in na.mesto da bi čevlje zagnal svojemu slugi v glavo, sem pomolil ocenaš. Ker pa orgianja ni bilo konec, sem postajal čedalje turobnejši m misel na ^mrt mi ni šla vec iz glave. Ko je začel profesor svoj koral, me je ob-sa neakočna tegoba in pomislit sem na vse grehe, ki sem jih bil storil; Otroški kašelj! ORGLE COUGH BALSAM ko je pritisnil močneje in so se zvoki krčevito izzvijali godalu, sem življal bolečine smrtnega boji. in ko -o se crgle končno nežno iz-dahnile svoj zadnji glas. sem menil, da mi je duša ostavila telo. To vsakodnevno umiranje me ip stra-. sansko zdelalo. Postal sem slaboten in bolan, da nisem mogel vec zc-prvati in ko je profesor pred nedavnim spet započel z igranjem,, tedaj sem z zadnjim zvokom orgel dokončno izdihnil svojo* dušo — umrl sem!Težko je bilo umiranje in samemu sebi sem se smilil, a nič se ni bilo upirati, profesor me je izorgijal iz življenja in sem obležal mrtev v postelji. — S kakšno pravico te je profesor tprav za prav izorgljal v smrt? sem se vprašal. -- Ali nebi bilo bolje, da sem izdrl eno teh velikih piščali in mu jo zlomil na giavi? Potem bi bil on mrtev iu jaz bi sel živ in zdrav za svojimi posli. A nic ni pomagalo takšno patne-tovanje, moral sem se v Jat i neizbežnosti in tako sem si t irej ustva- i ril lastne misli. Kaj bi bil lahko if vse počel! Morda bi postal neko- še minister, kajti aa politiko sen: s? izvrstno razumel in v uvodni1! člankih tem našel vedno še kal;o dlako Tudi roročil bi ?e lahko' Postal bi dober uiu'v. skrben drut»"»v; oče Zasme-i il bi ^e na ves da nisem bil mrtev. Jaz zakonski nioz?! Moja rVoeia. v do vela gospodinja se ie hotela šiloma napraviti takšnega, da, vem celo, da se je že smatrala '3 mojo ženo. Držala me e železna v svojih rokah, za vn svet me ne * pustila. Misel, di me bo poročila. mi je bila že Lako domača ka-^■j' misel na smr. Dr tem se te/ misli bal kakor pekla, skoraj ni j treba omeniti, a ni bil ishoda zame/ , A sedaj sem mrtev. In misel, da jej moja smrt prekrižala moji moža-; željni gospodinji račune, me jj! spravila v najboljšo voljo in začel! *em ugibati, dali mi bodo prijatelji pripravili lep pogreb. Že sem se čuti' na pokopališču; moji naj-bolji prijatelji niso počakali toliko, da bi me zagrebii: že zdaj so govorili slabo o meni: potem sem zaslišal lep nagrobni govor, toda govornikov glas se mi je zdel tako čudno znan. zvenel je podobno kakor glas naše služkinje. In potem tudi ni bil govor o mojih čednostih. slišal sem čisto jasno zadnje i besede: — Gospod doktor vstani-! te. kava je že pripravljena. Čudno se mi je zdelo, da mi v takšnem položaju ponujajo kavo in ! sem dejal žalostno: — Lizi, nikoli več ne bom pil kave, ker sem mr- j tev. — Prosim. — gospod doktor, ne delajte neumnosti, — je rekla Li- | zi. — Kava se bo sladila in potem boste vpili kakor vedno, čeprav I hladna kava ne škoduje vaš lepo i n- — Lizi. — sem dejal. — sramotno je. da govorite nad grobom zlo : o moji lepoti. Bil sem vam vedno dober prijatelj in prav za * Boži l sem vam kupil lep muf. — Prosim, muf nikakor ni bil I tako lep. — je menila Lizi. — Ka za zasledovanje. Proti meji so bili razpostavljeni močni oddelki orožnikov, finančnih stražnikov in domačih mož. Medtem je Ofner v Kranju alarmiral tamošnje orožniško poveljstvo. Kapitan Kovinčič je takoj izdal potrebna povelja in proti pol 12. so -že brzeli iz Kranja proti Jezerskem na avtomobilu Ofnerja in na meštvenem vozu kranjskega gasilskega društva v^i orožniki, ki šo v naglici bili razpoložljivi, še tekom noči je bilo organizirano po 21. oktobra, par minut po pslno- 'svoje orožje proti onima, ki sta se jči, je dospelo iz Kranja prvo krat- umikala proti Kokri. Že z drugim 'ko spercčilo. da je erežniška patru- strelem iz svoje puške je smrtno polja. pri Jezerskem naletela na sum- godil enega izmed njih. da je oble-ljivo trojico, v kateri je takoj za- žal mrtev sredi ceste Drugemu se slutila morilce blagajnika ljubljan- je posrečilo, da je jpobegnil v temo, ske carinarnice Gvozdena Pante- akeravno je Meglic streljal za njim. liča. Prišlo je do streljanja, pri ka- Meriti seveda ni bilo mogoče, ker terem je bil eden neznancev ubit, se je v megli in temi videlo komaj ranjena pa na žalost oba orožnika,' na par korakov. Medtem je kaplar taksnega s^vleTo H^TE ^ * «"* Zl°4i"Ca <*raU kekrskl do,nt sisLaUenc za poC: an s ™ z. T:^ u m ie ,,mikai proti je-i —- volj z vami' Vse ponesnažite s pe- Qrcialia jezersk£ ,Uni.e kap!ar Pc?cdj, je ^ z d;ugim strelom_ sta 2G. Morilec je težki zastokal in pa-oktobra preri pol 11. uri šla po ce- del na tla. Šnuderl se je pognal za sti od Jezerskega proti Kranja. V njim. toda v tem hipu se je zablis-blizini znane gostilne ' Pri kanonir- kalo iz teme in kapiar Šnuderl je ju" v Ptdloga pri Jezerskem sta začutil skeiečo bolečino, v ljudi .pelom svojih cigaret in blatne pr 6nuderl ln Frjnc 5ta ^ Morikc je tezk čevlje polagate najrajši na beli namizni prt. — Lizi, krivični ste! — Gospod doktor, vstanite. — Micko bo prekipelo.... Tedaj "Sem zaslišal drug glas, o- da bc uspelo v najkrajšem ča^u. oba pobegla morilca spraviti v roke pravice Ranjena orožnika ;:a bila v Kranju prepeljana na rešilno postajo, kjer jima je bila nudena prv.~ zdrav- Bi> A ZNIKO VE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV ( niška pomoč. Dobro obvezana so ju tem: in megli opazila tri mlade j Morilčeva krogla ga je zadela v 1 naiožm na rešllni avto kranj>ke3a duren glas: - Zakaj gospod doktor ^ mejH;rti>f" v j gasilnega društva ter ju kmalu po Ker se jima je zdela trojica som- cinah na tla. Ranjeni morilec se je | 12. uri odpeijaU v Ljubljano v sploš- ljiva. sla _nela puški in jih hotela medtem polagoma dvignil in se. ko!no bolnico pezvatu da se legitimirajo. Čim pa je videl, da mu težko ranjena žan-j Splošne simpatije veljajo obema so neznanci zaslišali povelje -Stoj!" 'darja ne moreta več slediti, zavlekel crožnikoma. ki sa oba razmero-je eden cd njih že dvignil revolver v grmovje ob cesti. j ma miada. Snuderl je s-^r 27. Me- in ustrelil proti orožnikoma, ne da j Ves grozoviti prizor se je odigral jgne 5tar 33 !et. Oba sta neožeirena bi spregovoril kao besedo. Zadel jej v par sekundah. Kakor se ie pozne- j ___________________ Megliča v de eno stegno. Orožnika, . je ugotovilo, so razbojniki vsega ' ki sta že takoj v začetku slutila, da'skupaj oddali S do 10 strelov, a o-im?ta pred ssboj ljubljanske uio- rožnika, ki sta bila kmalu ranjena rilce, sta bila sedaj o tem p rt pri- | sta oddala le še^t strelov. Na .-tru- ne vsiane? — Pravi, da je mrtev. Začul sem strahoviten vzkrik. Bila je moja gospodinja, ki je planila v sobo. — Mrtev? — je zavpi-ia in se vrgla na mojo posteljo in zaječala in zajokala. — Ne, ni res, ne more biti mrtev. On je moja zadnja ljubezen, moj zaročenec. Ne sme od mene. ostanem pri nem. nimam drugega. DEVLT DNI V ZANKI čana. Ranjeni Meglič je klecnil na ! ljanje so prihiteli iz bližnje go V Parizu se 'e obesil zaradi revščine ruski emigrant Popov. i tanoval je v -coi s posebnim vhodom v tretjem nadstropju velika — Tako? — sem pomislil. — to , rej tudi če sem mrtev, me ne o- 'tla a niU trenutek izP"stil iz rc* Prestrašeni ljudje, ki so našli ^ .tivi-J PnVm m ni^m nip r^rnfi i Puske- v hlPu Je naperil orožje pro- j ranjena orežnika v krvi. Prenesli so! , .. _ .. . ''Ouem pa nisem nic proii- ; hise. Edino okno te sobe gled i n ti neznancem, ki so v tem skočili. jO v najbližjo hišo. kjer so ju za vsak na svcjc stran. Skoro v istem j prvo silo obvezali. Sin veleposest- hipu sta počili puški obeh orožni-inika Ofnerja je takoj tekel po svoj . ... . .. . . , ! , I čutila hisn:ca pri kov, a počilo je tudi z treh revol-1 avtomobil, naložil ranjena orožni-! vertev. ka ter iu v naglici odpeljal v Kranj, i Morilci so se skušali rešiti na ta V kratkih trenotkih je bila alarmi- ' način, da ubijejo oba orožnika. Pobrana vsa okolica. gu. orgel sem rešen; sedaj potre--prvih —relih iz svojih revolverjev, Z bliskovito nag]ico se je razne-_ bujem še koga. da mi pošlje go-!so raeaiali položaj. Eden je skočil \s\a vest. da so SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM GOTOV Let os bo posebno zanimiv CENA 50 CENTOV ZASTOPNIKE prosimo, naj takoj javijo, koliko Pralik in Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21C WEST 18 STREET NEW YORK, N. Y. ■ • * tiral. Če je tako, sploh nočem u-mreti. — sem dejal in skočil iz postelje. da sta Lizi in gospodinja v grozi utekli. Ogrnil sem se v spalno suknjo, stopil k prolesorju in mu raztreščil crgle. Še istega dne so me nekam spravili. A hvala bo- spodinjo za orglami TROCKI PRISEGA i v smeri proti Jezerskem, druga dva napadli orožnike. Možje iii fantje v smeri proti Kckri. Z obeh smeri so se oborožili z lovskimi puškami, so morilci otvcrili na oha orožnika Alarmirana je bila tudi finančna koncentričen og^nj. :straža. Prihiteli so orožniki z Jezer- Na tleh ležeči Meglič je naperil i skega in takoj ie bil izdelan načrt czko dvorišče, kamor malokdo za-s haja. Šele šest dni pozneje je za-pc spravljanju neznosen smrad in v oknu zagledala roj muh okrog razkrajajočeg* se trupla. Popov je bil popolnoma osamljen. Žena je že drugo leto v umobolnici. Delal je v tovarni za | čevlje, kjer je bil na dobrem gla- 216 Wert 18th Street Draždanska založba George Reis-ner je tudi pri vzklični sodniji izgubila pravdo proti Trockemu. — Kakor znano, ji je Trocki iz Carigrada pismeno prodal pravico do nemške izdaje svojih spominov. Pozneje pa je razdrl pogodbo in založniku ni poslal rokopisa, ker je med tem zvedel, da so izšli pri istem Reisnerju spomini Keren-skega, ki vsebujejo za Trockega zelo neprijetne izjave. Sodnija je priznala, da ima Trocki popolno pravico poiskati si drugo založbo Poznava Boc» nego to. ki razširja njemu sovraž- Pirhi .. ne spise. Zdaj je hotel založnik. Vodenj KNJIGARNA "GLAS NARODA J9 New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) l'uiH>tuiki t st. 4. (Cvetko (J(»!ar> Poletne [ klasje, izbrane pesmL 184 str., i broSsrauo..................... PREGANJANJE PROTIFASISTOV V FRANCIJI Francoske oblasti so izsledile glavni stan pro-tifašistov. — Sto oseb je bilo aretiranih. Lšt. a. naj bi Trockiga zaprisegli: potrditi Praški judek M\ .30 .SO (Fran Milčinskil (io»nod Fridolin Žolna in njegova družina veselomolre Crtiee 1., 7'J utra- hi. broširano ................ -šr. 0. {Novak i LjiilM>sumnost .. ........................7. Andersonove pripovedke. hi rr,r»Mi Ho t Prisf® Huronske|ca glavarja . ..^jOj z« slovensko mlad itn. priredila bi moral, da ni vedel pri podpiso- PrvW indij,^ ............ M\ Utva, m str^ brnS. ....... vanju pogodbe res ničesar o nem- Preranjanje Indljaookib mf«|onar- j Štev. s. Akt. »Ipv. lia.......... ški izdaji Kerenskega knjge. A J®* .......................... 3« St. (Univ. pror. dr. Franc We. TOdnija je odklonila to zahtevo, češ poloP» zv.....................3.— j [>er.» Problemi sodobne Filozo- da nima nobenega zmisla zahteva- Po*«P. II. zv....................3.— | riJe> 317 broš.......— ti prisego od moža z boljševiškimi {OI,a ..........5.50 1Sr- Albreht.. Andrej Razkrinkani Habsbnržanf .... Ternwiie' nU*'fna karikatura in Binaldo Rinaldinl .............. M i mluulosti' 55 6tr • hr<*- ...... ■opinion ...................... .60 ! Št. 11. (Povel »ioliai IVterrkove .50 .Za .35 .75 .70 su a nihče te ni pobrigal zanj, ko je od dela izosUi. Hišnica je obvestila policijo. Zdravnik je z nadzornikom spisal a ki o samomoru in odšel. Mrlič pa je naprej visel v zanjki. da je postal smrad ne- PARIZ. Francia. 2. novembra. - znosen. Hišnica* je zopet šla na po- Na zahtevo italijanskega konzula- lici;o vprašat zakaj ne odpelje /j ta je vprizorila tukajšnja policija mrliča? Nadzorniki so se zavzeli vec racij po onih mestnih delih, v — Zakaj pa niste takoj obvest.ii katerih >:anujejo Italijani, pogrebnega urada? Mar ne veste. Policisti so zaslišali nad tisoč o- da ste zagrešili postopek zoper jav- -b ter jih slo aretirali. Med njimi no zdravstvo? Šele devet dni p-i je bilo več takih, ki so bili izgnani samomoru je prišel mestni pogreb- iz mesta in dežele, pa so se skri- ni voz. Mrlič je bil v grozovitem vaj opet vrnili. stanju. Samo eden izmed štirih V zadnjih desetih dneh je prišlo I grobarjev se je upal do njega. češ. do resnih bejev med tukajšnjimi da je vajen sličnih pfri'4orov iz italijanskimi fašisti in protifašisti. prisego od moža z boljševiškimi nazori. Založnik bi ga moral sam v naprej opozoriti na delo Korenskega. Če tega, ni storil, je sam zakrivil vse posledice. .............1.— poslednj«? sanje, božična t k j vest ŠPORTNA ZGODBA ■»■-•t.-o^'i'wStaUJh'.ial-J«*.'- iljMMrikii '".j i ..^.i;«^ • jilSifiSB ti Mali Oglasi imajo velik uspeh 1 * Robinson < Crusoe) Rdef a necla .................. .75 i Revolucij* na Portugalskem ________12. Roman treh sre .................l._ Rdeča In bela vrtnica, opvest .. .30 Rdeča megla .................................70 Rdeča kokarda ..................1*3 Slovenski ialjlvee ...............40 Slovenski Robinzon, trd. vem. .....75 Sueški invalid ..................13 vejne sem. Hišnica pa je sedaj dobila poziv na sodnijo. da bo zaslišana in kaznovana. Izgovarja se, da ni ničesar vedela o prijavi. Ne zdravnik ne policijski nadzornic nista opozorila na to dolžnost, pa bi morala vedeti, da meščanska žtnska ni vajena posla z obešenci. Nadzornik pa odgovarja, da ima v predmestju Pariza vsakdo dolžnost vedeti za postavo. ___________________ "Imamo v svojem okraju 120.OC0 hišnic", pravi, če bi vsem moral predavati o državljanskem zakonu. kam bi prišel." ' Policija je aretirala dva fašista ter jima odvzela bombo, s katero sta hetela razstreliti protifašistični glavni stan. Oblasti pravijo, da so odkri1^ ta glavni stan. Zaplenile so na t:.roče dokumentov, brešur in knjig. Glavni stan se je nahajal v neki ROPARSKI NAPAD NA POŠTARJA .35 Berlinski listi priobčujejo zabavno zgodbico. Znameniti boksar. svetovni prvak Maks Schmeling, si j Solnre in sence............ je kupil drago modno suknjo. Na ; Skoti iirao »^'jt ......... svileni podvleki mu je krojač na j Sanjska knjita. mala ..... njegovo zahtevo uvezel besede: — Sanjska Icnjga, nova velika .65 .60 .»0 .20 „ .30 Gospodje tatovi, pozor! Ta suknja Sanjsisa knjica Arabska..........l^O je lastnina Maksa Schmelinga. Saj!®**11"« humoreske, trda ve« .... JO poznate njegove pesti. Pred kratkim je bil Schmeling v veseli družbi preko polnoči v veliki berlinski kavarni. Seveda je obesil svbjo dragoceno suknjo tako. da se je videl napis od zunaj. A ko se je spravljal domov, ni bilo suknje nikjer več. Na obešalniku je našel samo listič s sledečim besedilom: — Hvala za opozoritev, a zasledovanje vam ne bo koristilo. Suknjo je vzel Nurmi. Saj poznate njegove noge. Kakor znano, je Finec Nurmi prvak v teku. menda najbolj lah-•konogi človek na svetu. v -1 .slikali. 84 atr., broš....... (Fran Milčinski 1 Mogočni prstau. narodna pravljica v 4. dejanjih. 01 str., broš.......... št. 1'5. (V. M. Uaršint Nadežda Niholajevna, roman, poslovenil IT. Žun. lli; tsr., hros......... Št. 14. (Ur. Kari En«tiš> Denar. narotlno-gosiMMlurski spi*, poslovenil ilr. Albin Ogris, 'Siti str., broš.......................... S t. 15. Edmond in Jules de Gon- court. Ilenee Manperin..........4<1 §t ^ St. IU. (Janka Samec) Življenje. ! R1" pesnil, 112 str., broS. ................Št 54 Št. 17. (Prosper Marimeei Verne ; --duše v virah, povest, prevel Mir. ' §t 56 ko Pretnar. 80 «tr............. JOi Št. IS. (J a rosi. Vrchlicky > Opo- ! št. 57. Meško) Listki, Št. 3d. (Ksaver 114 strani ............ Ht ."JI. Domače živali .... št. "s, Tar/an in svet . št<-v. 39. Ui Boheme .... Št. 46. Magda j št. 47. MisteriJ duie..... j štev. 48. Tarzanove živali -80 i Štev. 49. Tarzanov sin .. i Št. 49. — V Prostejevu na Cehoslovaškem je bil izvršen pred kratkim napad ■65 na poštarja, ki zelo sporni nje, na .30 renzacijonalen zločin, izvršen pred kratkim v Ljubljani. Zjutraj je potrkal na vrata poštnega urada neznan mladenič in cdprl mu je 58. letni poštar Karei Hynek. Neznanec ga je prosil, naj mu nekaj pojasni Stopila .sta v kuhinjo, kjer roka lokorškegm rrajščaka, vese loigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., hroi .. JS Št. 19. (Gerhart Hauptman) Po-topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fuutek, 124 stra., broS. ...... Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompačl in Komurasaki, japonski roman, lz čeSCine prevel ilr. Fran Bradač. 154 str., bro«............. SEZNAM AKANZDUNU CEBTOY. KUft- 26. novembra: land. Newburg-Cieve- go, HI. T. decembra: gostovanj* v operi; SP1X>&NA KMdtlCA "Hoffmanove pripovedke'', Chicago, IU. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, m. Svetozar B a n o v e c. «233 St. dair Ave., Jocoslovaaakeca dobro- volJca 1914.18...............1.35 Sredezimci. trd. vea. ............ ,46 bro«. ...................... .44 Strahote vojno .......................J&i Štiri smrti, 4. zv ............... JSS Smrt pred Mšo ................ .45 Stanley v Afriki .............. 34 Strop b Jsieje ................75 Spemia znanega potmlea .... 134 Stritarjeva Anttaoftegija bro4. .. j* Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. 34 Sin zsedvedkca lovca. Potopisni roman ........................ 34 Stric T—ta koča ............. 34 Št. 21. (FridoUa £oina) Dvanajst Študent naj ba, Y. ar........... 35; kratkočasnah zcodUe, II., 73 str. SveU Nafturo ................ 35 broš. ........................ J5 S«iaj* male povesti ............ .35 St 22. (Tolstoj) Mnr>ia.... Svitanje (Govekar) ............L— sonata ........................46 Stezosledec ..................... 34 Št. 23. (Sophokles) Antigone, ialns Sopck Saasotarke _.............. 35 j igra, poslov. O. Golar, 60 str^ Sveta asi ..................... 34i broftirano .......... ......... 34 SS1^* T*.............. l;J št. 24. (E.' h. Bulwer) Poslednji Stike (MeSko) .................. .44 &orsl Tmmiew, J. del, 355 str, broS. ........................ .90 • Št. 25.- Poslednji dnevi Potopeja __1 LL del ...................... J§ broHrano.......14* St- 28 AndwJevj Cms ssa. ' ska, poslov. Josip Vidmar. 82 str. 7§ bwi ........................ 35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposrine. 80 strM broB. ...... 35 Št 29. Tarzan sin opie 30 TOrzan sin opico, tr. m. ...1.94 Št. 31. Keks reko ......._______ 35 St- 32. Živeti .............. 35 BAKBPPBABSVA DELA: trdo 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chica-15f*frrT- ......................... 34 ..1 . .99 .40 . .90 . .90 Tarzanov sin, trd vez ....1.20 Slika De Graye..........1.90 sedel -=>- ^ ?e 8lov. balade in romance M kazal neznancu hrbet Tedaj je po- V meteiu................1.— tegnil mladenič izpod suknjiča se- Namišijcn iboinik ...... -50 ^^ in UCjani poštarja tako močno To in onkraj Sot le.....30 . _, . ., , . po glavi, da mu je prebil lobanjo. Tarzanova mladost, Hynelc se je molče zgrudil, ropaj: :e trd, vez.................1.20 pa vrge| rekiro proč in pobegni!. Štev. 58. Glad (Hamsun) .... M Napadalec se je najbrž tako ustra- št. 59. (Dostojevski> Zapiski iz Š11 svojega zločina, da ni ničesar mrtveca doma. I. del ..........1.— , , ° .. Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski 11 "kradel. Na klice postarjeve žene mrtveca doma, II del ........1.— prihiteli ljudje, ki so te^ko ra- ♦Mšt. 6L (Golar) Bratje in sestre .15 njenega poštarja odpeljali v boln>-jšt. 62. Iklijot. I. del. (Dostojevski) 30 co, kjer so zdravniki ugotovili, da IŠt. 63. Idijot, II. del .......... 30 št. 64. Idijot, III. del.......... JK, mu ni pomoči. .44 štev. 65. Idijot, IV. del .......90 Orožniki so zaceli takoj zasledo- Vsi 4 deli ..............335 vati roparja in so ga kmalu tudi Št. 66. Kamela, skozi nho Šivan- prijeli in sicer v cse'oi 16-letnega ke, veeeloicra .................45 krojaškega vajenca Alojza Daneka. pisatelji II. zv. Pri zaslišanju je fant priznal, da se je že ves teden ukvarjal z namenom umoriti poštarja in da je vse **** .......................dobro premislil in pripravil. Bil je Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: prepričan, da bo imel poštar pri se-Grzjski pisar; \ Zali; IijrublJeni bi mnogo uradnega denarja^ kate-b*c' p*Bli*- ...............rega bi ukradel in porabil za vož- T*i"(Bevk), Vri";^:*:;.......SRjo v Rusijo NaPadaica s° Xri indijanske povesti...........30 em sodišču. Tunel, soc. roman................1.40 - Trenutki oddiha ................ 30 BREZPLAČNI POUK. Torki pred Dunajem .......... .30 BOARD OF EDUCATION audi St. 1. (Ivan Albrecht) mmlene ivzlrna povest, 104 str., broiirtuio St. 2. (Bado Murnlk) Bin Bleda, Izrt^a forest. 1» str„ broft... fit!Judsfcs 'toSar?4* deTTni 105 strani ....... 35 34 St. 35. (GaJ BalosttJ Krtsp) — na s Jfits, psslsv. Art. ler, 123 jrtzanl. Sis Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Čr- Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 brezplačen pouk, ld se fe!e nauči- Tisoč in ena noč (Rape) " ^ f" :f "vez. mala izdaja............Združenih tirftav. Ogiaarte ■ ...... ^ se za pojasnila v ljudski i»H 4tv, ...... : m. 1*. *v. I*. ** v III. .........................134 S«»doU«* ia sredo ob 1 i§ i, ss- Štm KNJIGE SKUPAJ ...... . .$$.791 ka #SAI nioir NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 3, 1930 LASO ILOTKVI DAILY io. a. a Neljubljena žena. ROMAN IZ tlTLIKRJA Mtm Zr Glas Narod« priredil G. P. so (Nadaljevanje, j — Prosila bi te, da mi daš tri tisoč mark, — je rekla pritajeno. Njegovo čelo se je skrčilo kot od bolezni. Takoj nato pa. se je pri- fcilll zopet k smehu. — Ali imaš dolgove, Ria? — Da, — je rekla ter stiskala skupaj dlani. — Pri moji šivilji! Vedel je, da govori neresnico in to ga je mikalo, da jo nekoliko podraži. — Ali nimai še v hiši šest tisoč mark, teatere sem ti dal na poročni dan? — Teh nimam več, — ker sem jih izdala, — je rekla skoro brez sape. Nekaj časa je molčal. Nato pa je rekel, skcro žalostno: — Ria, ali res nimaš niicakega zaupanja v mene? Ali mi nočeš povedati, zakaj rabiš pravzaprav denar? Na laganje se, hvala Bogu, slabo razumeš! Tebi se vidi, d»a ne govoriš resnice! Brezprimerna žalost se je izražala v njegovem obrazu. Najrajše bi ga objela ter pritisnila k sebi. Kar pa je tako iskreno želel, se ni zgodilo. Rekla je s stisnjenim giascm: — Prosim te, čaj mi denar, in ne vprašuj nadalje. Le enkrat, kajti nikdar več te ne bom nadlegovala! On se je naslonil nazaj z razočaranim in jeznim obrazom: — Dobro, zgodilo se bo. — je rekel, skoro ostro. Najrajše bi zatulila od samih bolečin. Ni se mogla še nadulje obvladati ter zapustila sobo počasnih korakov. On je zrl za njo Njegovo srce se je krčilo in divje misli so se podile po njegovi glavi. Razveselite srca svojcev in prijateljev v stari domovini s tem, da jih poaetite ta praznike POSEBNI BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Na Cunardovem krasnem parnikn A AT T THP A 1NJ TA W odpluje iz NEW YORKA V w X X 1A A^l i n proti CHERBOURGU v sredo, 3. decembra pod osebnim spremstvom gosp. M. EKEROVIČA člana newyorskega urada Cunard črte, dobro znanega našim odjemalcem, ki se bo brigal za vse podrobnosti ter rešil potnike vseh potniških skrbi. Dovolj zabave, udobni čisti prostori in dobra, kakor domača, kuhinja na pazniku. Nemudoma si rezervirajte prostor. Obrnite se na svojega lokalnega agenta ali na: 25 BROADWAY NEW YORK ZA VARNOST VAŠEGA DENARJA KUPITE CUNARD TRAVELLER'S ČEKE CUNARD LINE Kretanje Parnikov Shipping Newt — Najbolj čudne ideje so se rodile krcg tega Heinrich Krause-ja, ki je dobival denar od njegove žene. j Pemišljal si je, da stoji ta mož med njim in njegovo srečo. Celo mu ie postalo vroče od napornega premišljevanja. Metan sem in tja od dvomov, ni mogel priti nikamor na jasno. Nekaj časa pozneje se je vrnila Ria. Sedaj je bila navidezno zopet l povsem mirna in pokojna. Podala mu je, kot vsaki dan, kavo, katero je izpil šele po kosilu. • Le njenim očem je bilo videti, da je jokala. — Moram si ustvariti jasnost, — tako ali tako. Tega ne prenesem i "več, — si je mislil. Danes pa se je čutil notranje tako razburjenim, da ni mogel go- ; \criti. Trdno pa je sklenil, da bo storil to naslednji dan, ko bo zopet f povsem miren hi hladen. Nekaj časa na to se je poslovil od nje. Ona je zrla žalostno za njim, kajti srce jo je bolelo, ker je domne- i vala, da se je jezno poslovil. # Vdihnila je ter napisahi Krause-ju naslednje pismo: — Lahko dobite denar v soboto zjutraj. Ob enajstih. Prinesite risbe seboj! Marija Matern. Zvečer sta si sedela mož in žena molče nasproti. Heinz se je zaglobil v liste in Ria je imela v roki delo. Niti slutila ni, da jo je izza lista neprestano motreče opazoval. Hladno Ln zdržno sta si oba želela lahko noč. Naslednjega jutra. — bila je sobota, — se je sestal Heinz, ki se je i vozil v urad, na križišču cest z Walterjem Meistrom. To se Je zgodilo zelo pogosto. Oba gcspoda sta imela isto pot ter poslala vsled tega voz domov, j To se je zgodilo tudi danes. Walter je stopil v voz Heinza. Pozdra- \ vila sta se prisrčno in Walter je pričel takoj pripovedovati najbolj res--ne stvari o svojem s nu. j Nato pa je sanjal zopet o Lotti. Heinz ga je mirno poslušal. Nato pa je vzdihnil ter rekel žalostno: * — Ti si zavidanja vreden, Walter! — Da, hvala Bogu. — a zakaj delaš tako žalosten obraz? Kaj pa ' je? Jaz bi si mislil, da si zadel terno v loteriji življenja! Tvoja žena postaja vsaki dan lep&a — in tudi potomec se bo že še oglasil. Bodi vesel. da te obožuje le ona sama. Lotta je v prvi vrsti mati in jaz pridem | šele daleč na vrsto! Heinz je zmajal z glavo. — TI pozabljaš, da me moja žena ne obožuje! Walter se je smejal. — Jaz mislim le, — da te ljubi! Sedaj ljubi le tebe, a pozneje boš moral deliti ljubezen z otroci! Heinz je vzdihnil. — Cesar nima, ne more čiovek deliti. Sedaj pa je postal Walter resen. — Čuj. stari, kaj pa je s teboj? To je zvenelo tako žalostno. Moj Hog. ali se ne ljubita kot grlici? — Za Ubog, — ne Ria me ne ljubi! Tedaj pa je postal Walter strašno jezen. Stisnil je Heinzu roko ter hitro izstopil. Heinz se je moral peljati naprej še par minut. Bil je skrajno čudnega razpoloženja. Besede Walterja so zvenele tako določno ter prepričevalno. In nato, sledovi na sliki? Ali je morda le resnica, da ga Ria ljubi? Ali je bil strah, da se izda. kriv, da je ravnala tako? Kot blisk so ga prešinile besede, katere je našel zapisane kot pripomba na strani knjige: — Neljubljena žena, — kaka strašna muka! Ali ni bilo to potrdilo, da se je smatrala Ria za neljubljeno? Pričel je razmišljati o njenem bistvu in marsikaj mu je postalo naenkrat jasno. Le denarna zadeva s Krausejem mu je ostala še meglena. To pa se mu je zdelo sedaj stranskega pomena. Postajal je vedno bolj razburjen. (Dalje prihodnjič.) POZOR, ROJAKI Is naslova na lista, katere** prejemate, je razvidno, kdaj Yam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino att direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. — Neumnost, He»nz! Kam iredno je postala tvoja žena! pa se izgubljaš? Ria te je ljubila, še V njegovih besedah je Heinz nehote pozoren. ležalo tako trdno prepričanje, da je postal — Odkod pa veš ti. da me Ria ljubi? No, človek bi moral biti naravnot slep. če bi tega na zapazil. Nje-je oči so vedno obvisele na tebi in postala je izmenoma rdeča m ble-aa. Ko je bila pred kratkim pri nas, je bila ves dan mirna in pokojna. Kadar pa je prišla ura. da jo boš spremil domov, je letala naokrog kot mrzlična ter neprestano zrla skozi okno. Lotti pa nisem rekel niti besedice Se predno je bila tvoja nevesta, je povedala Lotti pod prisego molčečnosti, da te ljubi. — Kaj praviš, Ria je povedala Lotti, da me ljubi? — Seveda je priznala, a zahtevala, v veliko začudenje Lot te, naj o-tane to velika skrivnost. Moja žena mi je povedala to na vajin poroč-iu dan. Trdila Je, da bi se Ria poročila le z moškim, katere bi ljubila. Da. človek, ali si slep? Ali ne poznaš niti svoje lastne žene? Kaj takega se mi ni še pogodilo Dva človeka se ljubita tako, da jima udarja ijubesen iz oči in iz same neumnosti si nočeta priznati tega- Heinz mu je stisnil roko tako močno, da je zakričal. — Ali. če bi imel prav, Walter! — Seveda imam prav ter polagam za to svojo roko v ogenj! Jutri zvečer bosta prišla k nam na čašo vina. In jaz sam vaju bom ostro pri- ST ozmerjal, da si nista tega že davno priznala! Noben krščanski more mirno gledali kaj takega. Torej jutri, Heinz. Tukaj bom te prepustil rožnatim mislim Pozdravi Rijo ter ji reei, da v resnici velik bedak. Z Bogom! t • tfjifeiMfcK CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Franci see, Jacob Iiiinhls COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo, Peter Culig, A. Baltič. Salida, Louis Costeilo. Walsenburg, m. J. Baynfc. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bllah, J. Bevčlč Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fablv^. Joliot, A. Anzelc. Mary Rnmtrtm J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton KobaZ Springfield, Matija Barborleh. Waukegan. Jože ZeZsnc. KANSAS Glrard, Agnes MočnlK. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Ceres. Kltzmlller, Fr. Vodoplvoe. j MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Janezi cla. MINNESOTA Chisholmn, Frank Ooofts, Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peahel, Fr Eveleth. Louis Qoofts. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Ports Virginia, Frsok HrnUeb, MISSOURI 8t. Louis, A Nabrgo). MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. II. Panlan Washoe, L Champ«, NEBRASKA Omaha, P. Biodalck NSW YORK Gowanda, Kari Little Falls. Frank OHIO Barberton, John Baiant, loo Bltt Clevelahd, Anton Bobek. Chas Karlinger, Anton 81mclch. Math Braddock. J. A Germ. Broughton, Anton Ipavso. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Bresovec. V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prevlč. Louis Jupsn-člč, A. Skerlj. Farrell. Jerry okore. Forest City, Math. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fo-renchack. Irwin, Bilke Pauahek. Johnstown. John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauiei). Luzerne, Frank Bsllocb. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivfcek Midway T0hn ZusL Moon Pun, Fr. Podmllflek. Pittsburgh, z. Jakshe, vine. A'.h ln U. Jakoblch, J PogaČar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pesd*ro. Bteelton, A Hren. Unity Sta. in okolico, J Fr. Bchifrer. West Newton, Joseph Joran Wlllock, J PeternsL Kako se potu je v stari kraj id nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stan kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljacl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj* nemogoče priti nazaj tudi v teko 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. 7. 4. novembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mituretanla, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic. Hamburg Statendara, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8. ncvembra: Leviathan, Cherbourg St. L.ouls. Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Cor.te Biancamano, Napoll, Genova 12. novembra: Vulcanla, Trst .Aqu'.tanta, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma. Napoll, Genovi 19. novembra: Berrngarta, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg New Yurk, Cherbourg, Hamburg 20. novemb-a: Dresden. Cherbourg. Bremen 21. novembra: lie de France, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Conte Grande, Napol!. Genova 25. novembra: Europa, Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauretania Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 23. novembra: Saturnia, Trst Homeric, Cherbourg TDeutschland, Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA IZ ■kAri]. UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Antor Itii WISCON83N Milwaukee, Joseph Tratnik ir Jos. Korea. Sheboygan, Johr Zorman. WEST ALUS: Frank Skok. WYOMING Rock Bprlnga, Louis laochar. DlamondvUls. F. Lambert. Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, m kvotni vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost t kvoti in ti so: Stariši ameriških državljan sv, možje a-meriških državljank, ki so se po L Juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravilen! do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili posta*no pripuščali ▼ to deželo ia stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano ln zanesljivo 5AKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK 3. decembra: A'luitania, Cherbourg IVesldem Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen Paris, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus, Napoll. Genova 6. decembra: Leviathan, Cherbourg 10. decembra: Vulcania. Tr«t Berengarla. Cherbourg fit urge Washington. Cherbourg. Hamburg Conte Blancamano, Napoll. Genova 11. decembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Koma, Napoll, Genova 12. decembra: lie de France. Havr« St Louis, Cherbourg, Bremen 15. decembra: Europa, Cherbourg. Bremen 16. decembra: Mauretania, Cherbourg 17 dec-mbra: President Roosevelt, Cherbourg. Htm-| burg. New York, Cherbourg, Hamburg i 18. decembra: j Dresden. Cherbourg, Bremen 23. decembra: Albert iiallin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: America, Cherbourg, Hamburg 26, decembra: Bremen, Cherbourg, Bremen Milwaukee. Cherbourg. Hamburg 27. decembra: | Paris. Havre I Leviattian. Cherbourg ' 31. decjmbra: President Harding, Cherbourg. Ham« burg 6 DNI PREKO QGtAM NaJ«iajfta In najbolj ugodna pot u ootovanja na ogromnih aarnlkJh: FRANCE 14. nov. (7 P. M.) Ue de France 21. nov.; 12. dec. (7 P. M.) (10 P. M.) PARIS 5. dec.; 24. dec. (4 P. M.) (4 P. M.) NaJkraJSa pot po Seiemicl. V«*kd Ja t poaebni kabini a vaeml Modern' ml adobnowtl. — Pijača m slavna franmvka kabin ia. Izredno niake e«n«. Vpraiajt« kataregakoll pooblaifiaaaga agaata aH FRENCH LINE It «TATE »TRMT N1W YORK. N. Y. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZN12ANA Angleško slovensko Berilo (CNGUSa SLOVENE READER) ■tan* tam* $2.— Auoeita fi vrl KNJIGARNI 'GLAS NARODA £11 West 11 Street Ne« fork City mss Euclid. F. Bajt. Oirard. Anton Nagoda. JLormtn. Lools Balaat In j. Miles. Frank Kocovftek. Warren. Mrs. F. Rarhsr. Anton atr. J. PENNSYLVANIA: AmbEldge, Frank Bessemer, Mary Hribar DRUŠTVA H NAMERAVATI PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLASU "GLAS NARODA" ne eita mkio nk čluutro, pač pa vsi Slovenci ▼ vali okolici CENE ZA OGLASE SO KDOR ZELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da sc pridruži enemu naših skupnih iz. letov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOZlCNI IZLET dne 12. decembra 1 930 Po COSTJLICH PROGI z motorno ladjo — ; "VULCANIA" VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 10. decembra 1 930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki Je postavnim potom došel v to deželo. Za cene. za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mltov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere ao že sto ln sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem posla Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa^ kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poačenL mu Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW YORK TeL Barclay 0380