SOLIDARNOST LJUBLJANE S KOZJANSKIM
Občani ene domovine
Temeljni kamen za osnovno šodo v Ponikvi v šentjurski ob-čini, ki jo bodo zgradili s so-lidamostnim denarjem, so po-ložili v ponedeljek, 4. novem-bra popoldne. To slovesno op-ravilo je pripadlo Mariji Murn, preddelavki in članici delavske-ga sveta v ljubljanski tovarni dekorativnih tkanin. Ta delov-na organizacija se je uvrstila med tistih 53 ljubfjanskih or-ganizacij združeiiega dela, ki so v dodatni akciji zbrale de-nar za osnovno šolo Ponikve. Iz občine Ljubljana Center je za osnovno šolo v Ponlkvah dalo svoj prispevek, 136 mili-jonov dinarjev, 22 delovnih or-ganizacij. Skupščina občine Center pa je primaknila 50 mi-Ujonov iz rezervnega sklada. Nova osnovna šola v Fonikvah bo stala 540 milijonov. Eazli-ko med zbranim denarjem in denarjem, potrebnim za grad-njo šole, bodo krili iz sredstev prvega in drugega solidarnost-nega kroga.
BO   STALA   UCILNA   ZIDANA
Cesto, ki pelje iz šentjurja v Ponikve, so pred kratkim as-faltirali, bankine še niso utr-jene. Resda ^asfaltni trak ni ši-rok, bo pa za tamkajšnje pre-bivalce velika pridobitev. Nič več se vozniki ne bodo izogi-bali ceste z luknjami, kakršna je bila doslej, nihče ne bo ben-til nad makadamskim prahom. Pod to cesto, na robu vasi Po-nikve, so izbrali planjavo, kjer bo stala nova šola. Staro je prizadel potres. TakraVko se je stresla vsa kozjanska po-krajina, stari zidovi niso mog-li prikriti svoje častitljive sta-rosti. In zidovi osnovne šole v Ponikvi so bili stari. 'Trasvnik,' kjer bo stala nova šola, je bil tisti ponedeljek sve-. čano okrašen. Na sredi sta pla-polali v vetru državna in re-publiška zastava, med njunima kopjema je s fotografije zrl naš maršal. Proti tretji popol-danski uri so se tu pričeli zbi-rati domačini in gostje iz šent-jurja ter Ljubljane. Že pred tem je buldozer, ki je že rav-nal zemljišče, utihnil. Delo je spet nadaljeval naslednji dan in še nekaj  dni zatem.
Ob  že  omenjenih so  se  na
travniku zbrali tudi otroci s pionirskimi čakami in rdeči-mi rutami okrog vratu. Njihov živžav je zamrl, ko je stopil pred mikrofon predsednik kra-jevne skupnosti Ponikve. Za njim je povzel besedo ljubljan-ski župan Tone Kovič, ki se je pripeljal v Ponikvo tik pred zdajci. Govoroma je sledilo po-laganje temeljnega kamna, ki pa ne bo temeljni, marveč bo kasneje vzidan v pročelje. V kamen, natančneje v ploščo, so vklesane črke: SOLIDAR-NOST LJUBLJANE 74. Po tam dejanju je spregovoril šentjur-ski župan Jagodič.
Vsi trije govorniki so pou-darili ne le materialno, marveč tudi simbolično pla-t solidarno-sti Ljubljane s Kozjanskim. Vsi trije so prav tako naglasili močan politični pomen te soli-darnostne akcije med razviti-mi in nerazvitimi občani. Pred-sednik krajevne skupnosti pa je dejal: »Naši otroci niso le naši otroci, naši ctroci so tu-di vaši orroci.«
Sledil je program, ki so ga pripravili učenci z učitelji iz Ponikve. Navdušila je posebno mlada recitatorka Prešernove-ga Povodnega moža. Ce bo us-peSno nadaljevala delo, ne bo nihče presenečen, če jo bomo čez toliko in toliko let slišali na katerem slovenskih gledali-ških odrov. Za njo so poželi aplavz še pevci domače pevske skupine, ki jo vodi ravnatelj osnovne šcle.
Začetek del pri osnovni šoli Ponikva je bil torej primerno slovesen. Zdaj bodo stopili na plan gradbeniki. Šola mora bi-ti zgrajena do 25. avgusta 1975. Za to bodo poskrbeli delavci gradbenega podjetja Obnova. Ta šola bo dvojčica osnovne šole, ki jo grade v Sostrem pri Ljubljani. Opremljena bo sodobno in praktično.
OPRAVLJEN   IZPIT SOLIDARNOSTI
Istega dne dopoldne je bila v Šentjurju skupna seja mest-nega koordinacijskega odbora in koordinacijskega odbora skupščine občine Šentjur. Os-rednja točka dnevnega reda je bilo poročilo in razprava o do-slej solidarnostno zbranih sred-
stvih za Kozjansko. V dveh krogih zbjranja naj bi zbrali nekaj nad štiri stare milijarde. V prvem Krogu je bilo v Ljub-ljani zbranih 13.691.156,29 di-narja sohdarnostnih sredstev, od tega 5.726.734,65 v občini Center. Te številke povedo, da je bila v prvem krogu začrta-na vsota prekoračena za deset odstotkov. Drugi krog solidar-nostne akcije je trenutno reali-ziran triaesetodstotno. Drugi rok solidamostnega zbiranja sredstev se je začel 21. septem-bra. Pohvalili so ljubljansko Tcbačno tovarno; pri kateri je za Kozjansko prispeval svoj delež celo obrat v Bosni. Zbra-ni pa niso dobili odgovora, ko-liko so ljubljanske družbeno-politične organKzacije seznani-le jugoslovansko javnost s sta-njem  na potresnem  obmožju.
Ugotovili so, da je poleg de-lovnih organizacij prišel po-memben delež sredstev iz re-zervnih skladov občin in me-sta. Nekoliko pa so se pri iz-kazovanju solidarnosti potuh-nili pripadniki svobodnih pok-licev in občani, ki delajo z za-sebnimi delovnimi sredstvi.
Z odobravanjem so sprejeli vest, da ni bilo v Ljubljani ni-ti ene delovne organizacije, ki se ne bi do akcije opredelila pozitivno.
GRADITI, GRADITI
Stekla je beseda o osnovni šoli Ponikve. Njen investitor je upravni odbor VVZ Ljublja-ne. Investitor je dotoil več ena-kovrednih ponudb gradbenih podjetij, najugodnejša je bila ponudba SGP Obnova. Tova-riš Čenč je povedal, da so za-enkrat oddali samo gradbena dela, obrtniške usluge bodo is-kali na terenu, ker bo tako ce-neje. Investitor je vseskoz so-deloval s predstavniki občine Šentjur. Projektu osnovne šo-le Sostro, ki je bil za Ponikve najbolj ugoden, bodo dodali le še prostor za VVZ. Ta do-datek k osnovnemu projektu še ni narejen. Predsednik ko-ordinacijskega odbora Šentjur je pripomnil, da so se tovariši iz Ljubljane pri delu za osnov-no šolo Ponikve zelo potrudili, kar ni hvaljenje, ampak resnič-na ocena
Sledilo je poročilo o stanju 28. oktobra pri gradnji, ki so jo terjale prizadete kozjanske hiše. Dograjenih je 28 objektx>v, 60 do 70 bo končanih v bližnji prihodnosti, novih hiš je bilo zgrajenih deset. Vsi iz četrte kategorije potresne prizadeto-sti bodo imeli rešen stanovanj-ski problem do zime. Pri grad-nji sodeluje 105 delavcev grad-bene operative iz Ljubljane. Učinki so različni glede na raz-lično stopnjo poškodovanosti in neenako uspešno organizi-rane gradbene skupine.
V šentjurski obdini sta po stopnji razvitosti dva dela. Se-verni del je bolj razvit, južni 'iel, ki zajema dve tretjini ob-
činske površine, pa manj. Dol-gotrajno deževje letošnje jese-ni je v južnem delu občirte na-pravilo nekaj poti neprevoznih zaradi plazov. Neprevoznost je nekoliko prizadela tudi grad-njo oziroma obnovo stanovanj-skih poslopij.
V akcijo se je vključila tu-di ekipa civilne varnosti. Sto-dvajset ljudi v njenih ekipah je vodila misel, da je treba vsakemu prizadetemu omogo-čiti varno bivanje. Tako sopri-skočili h gradbeni sanaciji sko-raj stotim hišam.
Biro za tehnično pomoč je sporočil, da zaradi slabega vre-mena obseg opravljenega de-la oktobra ni dosegel progra-ma. To velja za občino Šent-jur, v še večji meri pa za ob-čino Šmarje pri Jelšah, kjer civilna vamost ni stopila y ak-cijo. Ugotovili so, da tudi ne-kateri predlagani projekti ne sodijo v to krajino. Selekcijo projektov bodo opravili čez zimo.
Evidentiranih je bilo 143 za bivanje posebej nevamih ob-jektov v šentjurski občini s 384 odraslimi prebivalci in 150 otroki. Pri sosedu jih bo pre-zimilo 7, v popravljenih hišah 87, 15 prebivalcev bodo preseli-li v barake, 25 pa v montaž-ne hiške.
Kreditna doba je cdvisna od dohodka na družinskega čla-na.  Glavno  vlogo  pri ugotav-
ljanju imajo krajevne skupno-sti. Njihova ugotovitev je os-nova za dodeljevanje kreditov. Doslej je dobilo kredlte sto primerov iz četrte in 150 pri-merov iz tretje kategorije po tresne prizadetoati. Zaradi na-stopa zime nekateri upravičen-ci ne bodo mogli porabiti kre-dita letos, ampak prihodnje leto. Kreditna doba je zaenkrat 25 let, ker še niso znani podat-ki o dohodkih. Gradljo tudi družbena stanovanja.
BRATENJE LJUBUANSKIH IN  KOZJANSKIH  KS.
Uresničiti bo treba zamisel o povezovanju krajevnih skup-nosti iz Ljubljane in s Kazjan-skega. To nalogo je prevzela mestna konferenca SZDL Lju-bljane. Proces pobratenja ne-koliko kasni. S krajevnimi skupnostmi šentjurske občine se bosta iz vsake ljubljanske občine pobratili dve ljubljan-ski KS, iz ene ljubljanske ob-čine pa bodo tri KS poiskale pobratime med šentjurskimi KS. To pobratenje je treba pri-praviti programsko in vsebin-sko, zato ne gre hiteti na vrat na nos. Franc Sladič, pred-sednik ljubljanskega koordina-cijskega odbora, je predlagal pobratenje krajevnih skupno-sti Ponikva in Sostro, ker ju zbližuje šola.
Vladimir Jerman