ŠTEV. 11 LETO II
LENART, 21. junija 1962
IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART
Mnogo omembe vrednih dogodkov se je zvrstilo zadnje dni pred nami. Naš prostor je seveda omejen samo na nekatere najvažnejše. med katere bi vsekakor uvrstili zadnje zasedanje Ljudske skupščine Slovenije. Naš najvišji republiški organ je razravljal o gibanju gospodarstva v zadnjih štirih mesecih ter sprejel tudi važne sklepe, ki bodo vsekakor pospešili proces utrjevanja našega tržišča. Referat o tem je podal skupščini Viktor Avbelj, ki je bil tudi imenovan za novega predsednika Izvršnega sveta. Dosedanjega predsednika skupščine Miha Marinka je zamenjala Vida Tomšičeva. Med novimi člani Izvršnega sveta je tudi Jože Tram-šek, predsednik našega okrajnega ljudskega odbora. Med drugimi dogodki moramo omeniti tudi republiško konferenco za družbeno aktivnost žena, ki so se je udeležile za-.topnice iz naše občine. Sklepi konference bodo pripomogli k še aktivnejšemu delu žena v naši družbi ter pripomogli odpraviti nekatere slabosti, ki se še na tem področju opažajo. Navezovanje stikov s sosednjimi državami je eden temeljev naše zunanje politike. Temu je bil posvečen tudi nedavni obisk podpredsednika Aleksandra Ranko-viča v Italiji, ki bo poglobil in razširil že itak plodno sodelovanje med oba državama.
Kakor, da je težko pričakovano lepo vreme vplivalo tudi na politični položaj v svetu. V Laosu, državi v jugovzhodni Aziji, je bil končno dosežen sporazum med sprtimi strankami ter so bili boji ustavljeni prav v času, ko- je kazalo. da se bodo vanj vmešale tudi velike sile. Predstavniki zahoda in vzhoda iščejo medsebojne stike ter skušajo najti rešitev, ki bi zadovoljila eno in drugo stran. To pa seveda ne drži v celoti za ra-zorožitveno konferenco v Ženevi, ki so jo prekinili za mesec dni. Tu nekih otipljivih rezultatov niso dosegli, dobro pa je že to, da so se :;ploh sestali in razjasnili stališča posameznih držav udeleženk. Alžirska drama se bliža koncu. Prvega julija bo alžirsko ljudstvo na referendumu glasovalo »za« ali »proti« svoji neodvisnosti. Rezultat je seveda znan že danes in prav gotovo je, da bo nova neodvisna afriška država pomeni-nila zopet korak bliže k neodvisnosti vseh kolonialnih narodov. Obupni poskusi teroristov OAS
—	samo letos je bilo ubitih 5370, ranjenih pa preko 11.000 Alžircev
—	da zmedejo štreno tik pred zadnjo zmago alžirskega ljudstva, so obsojeni na neuspeh, pa čeprav bodo še padale žrtve v tej nesreči, pa vendar ponosni in zmagoviti deželi.
doma

Pravilnike naj razume sleherni delavec
Do konca leta so vse gospodarske organizacije in ustanove v občini sprejele pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka. Posebna komisija je te pravilnike pred kratkim dokončno pregleda-la in zbrala ugotovitve. V našem listu bomo odslej obravnavali v vsaki številki pravilnik enega podjetja ali ustanove. Tokrat je na vrsti »Klemos« Lenart. Komisija je ugotovila, da sta oba pravilnika v tem podjetju dobro sestavljena. vendar povprečno izobraženemu delavcu premalo razumljiva. Posamezna določila so namreč preveč zamotana in je zato potrebno že precej znanja, da jih je mogoče razumeti. S pravilnikom so v tem podjetju določili samoupravne pravice ekonomskim enotam. Ekonomske enote namreč samostojno razdeljujejo dohodek na osebne dohodke in sklade. To dejstvo pa ni razvidno iz pravilnika. Zato imajo posebno dokumentacijo. To bi kazalo seveda popraviti. Pravilnik
4. julij - don borca
4. julija 1941. leta se je v Beogradu sestal Politbiro CK KPJ, ki je poslal vsem jugoslovanskim narodom poziv za boj proti za-vojevavcu, ki je zasedel jugoslovanske pokrajine in jih podredil. Jugoslovanski narodi so sc enotno uprli proti okupatorju in šli na poziv partijo v neizprosen boj proti večkrat močnejšemu sovražniku. Jugoslovanski narodi niso hoteli ostati sužnji 20. stolet-
ja. Raje so goloroki napadali sovražnika in ga končno tudi prisilili, da se je predal. Poziv partije s prvih dni okupacije pa je strnil borce tudi v enotno fronto za vzpostavitev novega in pravičnejšega družbenega sistema, ki ga danes pojmujemo kot socializem.
4. julij bo ostal svetal spomenik v zgodovini jugoslovanske partije in naših narodov.
Seja Občinskega odbora SZDL Lenart
Posvetiti vso skrb" ež,
— SKUPNE INVESTICIJE ZA GRADNJO STANOVANJ — KAJ BO Z ZGRADBAMI SLP? — MNOGO PRITOŽB GLEDE TOČKOVANJA STANOVANJ — STANOVANISKE SKUPNOSTI
Tudi delavki na naši sliki, ki sta se pred nedavnim zaposlili »Klemosu« morata razumeti vsebino pravilnikov.
naj bi vseboval vsa določila. Tudi razmerje med sredstvi za sklade in osebnimi dohodki bi veljalo v pravilniku uzakoniti, kar sedaj ni. Ekonomske enote prispevajo del sredstev v skupni poslovni sklad podjetja. Zagotoviti pa bi bilo potrebno, da bi se to načelo v pravilniku tudi praktično izvajalo Pomanjkljivo je v pravilniku obdelana delitev sredstev za potrebe uprave. Pravilnik tudi ne vsebuje osnovnih določil o formiranju čistega dohodka posameznih EE, ampak se navaja le dokumentacija. Komisija predlaga, da se bolj obdela način formiranja sredstev in delitve teh.
Pravilnik tudi naj ne bi veljal za leto dni, temveč za daljše obdobje. In ko bo vse popravljeno v pravilnikih je prav gotovo nujno, da 6e bo z njihovo vsebino seznanil sleherni delavec, kajti le tako bo imel tudi interes za ustvarjanje večjega dohodka, -ec
NE DELAJO — HIŠNI SVETI SO PREPUŠČENI SAMI SEBI — SKLEPI, KI NAKAZUJEJO IZHOD
V navzočnosti nekaterih predsednikov hišnih svetov in predstavnikov upravnih organov občine je bila seja Občinskega odbora SZDL pod predsedstvom Franja Muršeca. Po uvodnem referatu se je razvila razprava, ki je pokazala na nekatere bistvene probleme. Občinski ljudski odbor je do pred nedavnim gradil sta-
novanja za lastne potrebe in za potrebe delavcev gospodarskih organizacij in ustanov pretežno z lastnimi sredstvi. Stanje se je spremenilo z gradnjo 21 stanovanjskega bloka v Lenartu, ki ga finansira več interesentov. Na seji je bilo podčrtano, da bo kazalo investicije združevati zlasti, ker ni večjih denarnih sredstev.
hi gospodarske organizacije in ustanove tudi same gradile stanovanja za svoje delavce. Občinski ljudski odbor bo v bodoče gradil stanovanja edino za svoje uslužbence in za učitelje. Stanovanjska gradnja se bo z izjemo učiteljskih stanovanj morala tudi v bodoče koncentrirati v Lenartu glede na predvideno izgradnjo nekaterih gospodarskih objektov. Obstajajo nekatere nejasnosti glede tega kaj naj bo v stanovanju pred vselitvijo vgrajeno in kaj ne. Glede tega je bilo predlagano, da morajo stanovanja imeti vsaj osnovne priključke. Individualne gradnje naj se ne bi forsiralo, čeprav se tudi zaviralo ne bo, če bodo interesenti izpolnjevali pogoje po občin -skem predpisu. Poseben problem so zgradbe splošnega ljudskega premoženja, ki so v glavnem slabo ohranjene in jim hišni sveti ter kmetijske gospodarske organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti. Take zgradbe, ki so izven območij predvidenih kot posest KG ali KZ bi bilo najbolje prodati. Preteklo leto je bilo zaradi točkovanja vloženo 700 pritožb. Kljub temu, da je poteklo že precej časa od tega še vse vedno niso rešene. Stanovanjske skupnosti, ki so formirane v Gra-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Pohod po poteh XIV. divizije
Klub mariborskih, koroških in ptujskih študentov priredi Partizanski pohod po poteh XIV. divizije, ki naj predstavlja združeno manifestacijo delavske, kmečke in študentske mladine. Zato vabi odbor lenarške sekcije mla-
dino na pohod, posebej še, ker vse stroške krije koordinacijski odbor treh klubov. Pohod bo od 18. do 21. julija. Prijavite se lahko na Občinskem komiteju LMS v Lenartu.
Odbor lenarške sekcije KMŠ
LETOS PRVIČ PROIZVODNO DELO UČENČEV
Letos so učenci 8. razreda osnovnih šol naše občine prvič delali v sklopu šolskega programa v nekaterih gospodarskih organizacijah v naši občini in v Mariboru. V ta namen so na vseh šolah ustanovili komisije, ki so skrbele za povezavo med šolami in podjetji v katerih so učenci delali. V komisijah so bili zastopniki krajevnih organizacij, vendar še ne v dovoljnem številu, kar bo potrebno v prihodnje popraviti. Pohvalno je da so se letos zlasti angažirale za proizvodno delo tudi razredne skupnosti. Ti organi so skupaj s komisijami in upravami šol uspeli vzbuditi 'zanimanje v pičlih štirinajstih dnevih pri gospodarskih organizacijah, ki so razen redkih izjem pravilno razumele proizvodno delo učencev. Šolam je največ preglavic delalo to, da imamo v naši občini malo industrije in zato niso vedeli učencev kam napotiti. Največ učencev je delalo na kmetijskih gospodarstvih in zadrugah kjer so sprejeli 97 učencev. Glavni namen proizvodnega dela je bil vključiti učence v sistem delavskega upravljanja.
Tega vse gospodarske organizacije niso upoštevale, zlasti so premalo glede tega storili na kmetijskih gospodarstvih, kjer so učenci v glavnem fizično delali. Tudi to delo ni bilo najbolj po-
srečeno. Namreč učenci se skoraj niso spoznavali s kmetijsko mehanizacijo, kar bi vsekakor bilo potrebno. Nekatere šole so napotile učence na delo tudi k privatnim obrtnikom. S tem so
Učenci so pridno zasajevali nove nasade. Posnetek iz Gradišča.
(Foto: M. Brumen)
zgrešile osnovni namen proizvodnega dela. Nasploh so ugotovili, da so bila delovna mesta dokaj dobro izbrana in da so učenci spoznali ves delovni proces. Zlasti so se v tem pogledu potrudili v tovarni usnja. V domala vseh podjetjih, kjer so učenci delali so ugotovili, da so bili vestni in izredno disciplinirani. Ponekod so jih zato tudi nagradili. Vendar individualne nagrade niso najbolj primerne, zlasti ne take, ki niso za praktično rabo. S pripravami na proizvodno delo ob zaključku prihodnjega šolskega leta bo potrebno začeti že z nov:m šolskim letom. Tako bo delo načrtno in se bodo nanj pripravila tudi podjetja. Dobro bi bilo, da bi učenci že vnaprej vedeli v katerem podjetju bodo delali iin med letom spoznavali njihovo problematiko. Zato naj bi hodili tudi na zasedanja delavskih ali zadružnih svetov. Pred začetkom dela bi kazalo imeti tudi posvet z zastopniki podjetij in krajevnih organizacij, ki naj bi poskrbeli za kar najboljši potek proizvodnega dela.
PREDSEDNIKI SAMOUPRAVNIH ORGANOV GOVORIJO ZA »DOMAČE NOVICE<-
Pitanje živine za izvoz
V mesecu maju je bilo pri občinskem ljudskem odboru posvetovanje o kmetijstvu in gozdarstvu o katerem smo že poročali. Zato smo tokrat naprosili predsednika zadružnega sveta Kmetijske zadruge Lenart, tov. Slavka Levačiča, da nam odgovori
na tri vprašanja, ki se tičejo izvajanja sklepov tega posvetovanja.
Kakšne rezultate je Kmetijska zadruga Lenart dosegla v pogodbeni kmetijski in gozdarski proizvodnji v tekočem letu?
Na posvetovanju po vprašanju kmetijstva in gozdarstva so bili sprejeti tudi določeni zaključki k izvajanju katerih je strokovni kader kmetijske zadruge že pristopil. Gozdarska ekonomska enota pripravlja potrebne analize na osnovi katerih bo pristopila k sklepanju pogodb za pogodbeno
sodelovanje v gozdarstvu. Mnenja sem, da bo potrebno mnogo vztrajnega dola in prepričevanja za dosego vidnih uspehov v gozdarskem 'pogobenem sodelovanju. Ta akcija je na prostovoljni bazi, zato je njen rezultat precej odvisen od sposobnosti strokovnega gozdarskega kadra, ki bo moral proizvajavcem dokazati, da je končni namen pogodbenega sodelovanja v gozdarstvu doseči boljšo gospodarjenje z gozdovi. V primerih slabega gospodarjenja z gozdovi pa je razumljivo, da bo potrebno ta proces pospešiti in preprečiti nadalnje propadanje nekaterih gozdov v posesti zasebnih proizvajalcev. Doslej so naši gozdarji sklenili samo dve pogodbi. V kratkem pa bodo potrebne analize gotove in s tem podana možnost, da k temu pospešeno pristopijo.
Pogodbeno sodelovanje v kmetijstvu ni doseglo zaželjenih rezultatov. Vzrokov zato ije iveč. Zadruga v te namene ni dobila dovolj kreditov, cene reprodukcijskemu materialu pa so precej visoke večkrat. Čeprav kmetijska zadruga plana pogodbenega sodelovanja površinsko ni dosegla nam pa podatki kažejo, da je bilo letos porabljeno za 100 °/o več umetnih gnojil kakor lani. Površine posejane z visokorodnimi sortami pšenice se iz leta v leto večajo, saj je letos posejanih okoli 80 odstotkov površin namenjenih za žitarice z visokorodnimi sortami pšenice. To dejstvo in pa uporaba večjih količin umetnih gnojil nam dokazuje, da je naš zasebni kmečki proizvajavec pričel razmišljati kako doseči večji in boljši pridelek. Posamezniki se pogodbenega sodelovanja izogibajo. 2^kaj? Nevem. Za dosego boljših uspehov v pogodbenem sodelovanju bo morala zadruga poskrbeti, da bo obojestranska
korist tako zasebnega proizva-javca kot zadruge čim večja.
Kako je z izvozom živine, ali imamo dovolj kvalitetne živine za izvoz?
Povpraševanje po izvozni živini je veliko, pa tudi cene so primerne. Glede kvalitete pa smo dosegli le majhen napredek. Naš proizvajavec krmi živino skozi vso leto samo z zeleno krmo. Sele v zimskih mesecih začne s pitanjem. Zato kmetijska zadruga dobi največ kvalitetne živine januarja in februarja. Potrebno bo zagotoviti pitanje živine skozi vso leto. Potreba po izvozu je skozi vso leto ne pa samo v določenih mesecih. Naša kmetijska zadruga ima sklenjene pogodbe za izvoz živine v Italijo, Grčijo, Češkoslovaško in nekatere arabske dežele. Pogodbenih količin verjetno iz omenjenega razloga ne bomo izpolnili.
Kako se razvija predelovalnica mesa v Voličini, ali odkupuje živino za svoje potrebe samo na
področju kmetijske zadruge Lenart ali tudi na območju drugih zadrug?
Predelovalnica mesa v Voličini še ne dela s polno kapaciteto. Vzrok za to je v neurejenih hladilnih napravah, ki pa bodo v kratkem urejene. Mesečna kapaciteta predelovalnice je 4.000 kg klobas in 2.000 kg prekajene-ga mesa. Živino za potrebe predelovalnice odkupuje zadruga pretežno na našem področju pa tudi na področju kmetijskih zadrug Zg. Ščavnica, Ljutomer in Korena. Pri plasiranju proizvodov na tržišče predelovalnica nima nobenih težav, saj se mnogokrat zgodi, da pogodbenih obveznosti ne izpolni in mora takrat manjkajoče količine nabaviti pri drugih predelovalnicah, da lahko zadosti željam kupcev.
Na kraju razgovora je predsednik zadružnega sveta pripomnil še tole: »Želel bi, da bi pri upravljanju zadruge sodelovali vsi člani zadruge, kajti le tako lahko pričakujemo še ugodnejše rezultate«.	M. K.
ODNOS, KI NAS JE RAZOČARAL
Se nedolgo tega, ko smo gostovali v Cerkvenjaiku z znano Nu-šičevo komedijo »Navaden človek«. Cerkvenjak je znan po tem, da so prejšnja leta veliko igrali. Danes temu ni tako. Da bi vsaj malo zamašili vrzel smo se odločili za gostovanje. In doživeli smo sprejem proti pričakovanju. Nihče nas ni sprejel (ne gre za formalnost), niti pozdravil. Vsa
čast in zahvala tov. Doklu, ki je poskrbel, da smo oder primerno uredili, vendar ne bomo pozabili da je predsednik Sveta Svobod in PD občine Lenart in istočasno predsednik matičnega prosvetnega društva prišel le na oglede (nas ni obiskal, pogledal je le v dvorano), medtem ko je zatem kmalu odšel brez slovesa.
VOLIČINA 24. junija ob 16. in 19,30. uri: ■■SUDAR NA PARALELAMA« jugoslovanski film 1. julija ob 16. in 19,30 uri: »SAM«
jugoslovanski film 8. julija ob 16. in 19,30 uri: »OSAMLJENI MAŠČEVALEC« ameriški film
SLADKI VRH
V Sladkem vrhu je 10. junija gostovala dramska skupina PD »Radko Smiljan« iz Lenarta. Skupino so v Sladkem vrhu lepo
Na povabilo lenarške sekcije KMS bo v Lenartu, Gradišču in Cerkvenjaku gostoval koroški akademski oktet. Poznajo jih skoraj po vsej Sloveniji, pa tudi v zamejski Koroški, Belgiji in Nizozemski so že peli. Začeli so zelo zgodaj: že v gimnaziji na Ravnah z domačimi pesmimi.
Posvetiti vso ski
(Nadaljevanje s 1. strani) dišču in Lenartu so samo na papirju in bo veljalo razmišljati o tem, da se jih razpusti. To bi prišlo v poštev zlasti takrat, ko se bodo ustanovile krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti naj bi v celoti vršile vlogo sedanjih stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov. V poročilu in razpravi je prišlo na površje kot najbolj problematično delo hišnih svetov. V občini je teh organov stanovanjske samouprave 33, medtem ko jih le okrog 10 vsaj nekaj dela. Hišni sveti se zelo malo sestajajo, pa tudi zbori stanovalcev so pored-ki. Dnevni redi obeh pa so skoraj v vseh primerih zgolj formalnost.
sprejeli. Vso pozornost ji je izkazal tudi direktor tovarne papirja Ivan Filipič. Igravci so si pred nastopom ogledali tovarno, kjer so jih pokazali nov stroj za izdelavo papirja. Po uspešno odigrani Nušičevi komediji »Navaden človek« so bili pogoščeni. Beseda j s tekla v prijetnem vzdušju še pozno v noč.	-ec
GOMILA
Na Gomili v Slovenskih goricah so turistično društvo pridno pripravlja na prvo letošnjo prireditev »POKAŽI KAJ ZNAŠ«, ki bo V nedeljo. 8. julija ob 14. uri pri razglednem stolpu na Gomili. Turistično društvo Gomila vabi skupine in posameznike k sodelovanju. Prijave sprejema do 1. ju-
potem so se našli v Ljubljani pri klubu koroških študentov. Nastopali so na proslavah po domačih vaseh); danes jih vabijo od vsepovsod. Uspeh je plod veselja, discipline, mladosti, pa osebne prizadevnosti umetniškega vodje Cirila Krpača. Nastopili bodo verjetno v začetku julija.
i hišnim svetom
Tudi finančno poslovanje dela hišnim svetom velike preglavice, zato je gotovo umesten predlog, da bi uredili v Lenartu za vse hišne svete knjigovodski servis. Hišnim svetom tudi ostaja zelo malo sredstev, zlasti tistim, .ki so v višjih kategorijah (stanovanja so razdeljena v šest kategorij). Zato bo veljalo razmisliti o višini sredstev, ki jih hišni sveti od-vlajajo v občinski stanovantjski sklad. Upravljanje po stanovav-cih je onemogočeno ker so hišni sveti formirani za več naselij skupaj. To bo potrebno popraviti. Mnogo hiš SLP je, ki so sicer v dobrem stanju, vendar niso elek-trificirane, za to bo potrebno najti sredstva v obliki posojil, -ec
lija t. 1. Najboljšim izvajavcem bo komisija podelila nagrade. Po oddaji bo vrtna veselica z godbo, šaljivo pošto in bogatim srečolo-vom.	H. F.
GOMILA Prestavniki ObLO Ptuj, Radgone. Lenarta in Ljutomera so sklenili, da se bo že letos pričelo z graditvijo turistične ceste Gomila—Cerkvenjak preko Slavšine. Letos naj bi se predvidoma na tem odseku zgradilo 3 km ceste. Pre-bivavci območij ob ccsti so pripravljeni s prostovoljnimi vožnjami in delom pomagati, da bo cesta čimprej in najceneje zgrajena.	F. H.
BENEDIKT
V Benediktu bo dramska skupina prosvetnega društva uprizorila dramo »Molčeča usta«. Pridobljena sredstva z uprizoritvijo te drame pa bodo uporabili za ureditev gasilskega stolpa.
I. S.
Pouk je
V naslovu je sicer majhna laž: v času, ko pišem tale dopis, se pouk še vrši. Izpraševanje, ocenjevanje, preverjanje, testiranje, a-naliziiranje — in kdo bi vse vedel, kaj je bilo v teh dneh na sporedu naših šol. Zato se bosta i učenec i učitelj pošteno oddahnila, ko se bodo za to šolsko leto zaprla vrata naših učilnic in bo zamrl živ-žav, ki je deset mesecev polnil zgradbe učenosti. Letošnje šolsko leto nam je prineslo dokaj novosti: Posebna skrb prosvetnih delavcev je bila namenjena rasti in krepitvi razrednih in šolskih skupnosti, fci so se izkazale kot najuspešnejše in najprimernejše oblika samouprave učencev na naših šolah. Zavod za prosvetno pedagoško službo v Mariboru je priredil za šolske upravitelje poseben seminar, kjer so se seznanili s tozadevno problematiko in izmenjali izkušnje. Žal vsi niso čutili potrebe po tem seminarju! Bolje so bili obiskani seminarji za telesno vzgojo, testirna merjenja in uporabo modernih učnih Drugi pomembni dogodek je bilo poskusno testiranje učencev. Ob polletju so Mli testirani učenci iz matematike in slovenskega jezika na šolah Jurovski dol in Lenart, ob zaključku leta pa samo iz matematike. Dasi je to testiranje le poskusno in služi za znanstveno proučevanje ter izdelavo stalnih testov, zasluži vso našo pozornost, kajti le s testira-
Kri, ki rešuje življc nja
4. junija ob dnevu krvodajav-cev je bila v mariborski bolnišnici tiskovna konferenca, katere se .je poleg predstavnikov tiska in radia udeležil tudi sodelavec našega lista. Krvodajavska akcija je prav gotovo ena najbolj humanih akcij, saj je znano, da bi brez krvi ne bi bilo mogoče rešiti mnogih življenj. V mariborskem okraju .ie okoli 28.000 kr-vodajavcev, ki so lansko let:> darovali 4 tone krvi. Kri je bila porabljena v bolnišnicah mariborskega okraja, saj je bilo samo na kirurškem oddelku mariborske bolnišnice porabljeno čez eno tono krvi. Tudi v naši občini število krvodajavcev iz leta v leto narašča. Pred nekaj len smo bili v tem pogledu na zadnjem mestu, danes pa nas v mariborskem okraju že uvrščajo med občine z najvišjim številom krvodajavcev. Bilo bi prav, da se odvzemu krvi odzove čimveč ljudi. Zavedati se moramo, da kri, ki jo danes damo, lahko že jutri nekomu reši življenje.
V počastitev dneva krvodajavcev so v naši občini v domala vseh krajevnih centrih bile krajevne svečanosti. Ponekod so ob tej priliki razvili tudi prapore. Povsod pa so proslave združili s kulturnim programom, ki je lep.) uspel.	M. K.
končan
njem bomo prišli do objektivnih ocen učencev, učiteljev in pomožnih šol.
Tretji važen uspeh smo dosegli ob uvedbi proizvodnega dela za učence zaključnih razredov vseh osnovnih šol. Svet za šolstvo je na svoji zadnji seji potrdil pomembnost in uspešnost te akcije ter sprejel vrsto sklepov, ki obetajo, da bo delo v prihodnjem letu bolje organizirano. Zadovoljni so vsi: učenci, ki so doživeli pomembno spremembo v svojem delu, učitelji, ki ugotavljajo izobraževalne in vzgojne uspehe ter podjetja, ki nekaterih »prakti-kantov« kar ne morejo prehvali-ti.
Šolska vrata se bodo torej za-prla, učenci in učitelji pa bodo odšli na zasluženi oddih. Seveda ne vsi: osmošolce čakajo naporni in zahtevni izpiti, nekatere učitelje pa seminarji in tečaji, na katerih bodo poglobili svoje znanje. Čakajo tudi zgradbe! Zal da letošnja proračunska situacija njim ne obeta kaj prida i.n bo potrebno večje investicije, ki so jih šole predvidevale v začetku leta, odložiti na prihodnje leto. Letos so šole sicer dobile večja sredstva za ' materialne stroške, treba .jih bo pa pametno uporabiti, da bo doseženi učinek čim večji. Tu čaka šolske odbore odgovorna naloga, če hočemo, da bodo v jeseni naši razredi pripravljeni za novo šolsko leto.
Nastopi koroškega akademskega okteta
Člani koroškega akademskega okteta.
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPO
Tekoči lenorškegci Partizana na atletskem prvenstvu Slovenije
GRADIŠČE
24. junija ob 15.30. in 20. uri: -BLAGO Z OBALE DURANCE« francoski barvni film
1. julija ob 15.30 in 20. uri: »ROŽE ZA DRŽAVNEGA TOŽILCA« — nemški film
4. julija ob 15.30 in 20. uri: "ISKAVCI« ameriški barvni kavbojski film
8. julija ob 15.30 in 20. uri: "KER VETER NE ZNA CITATI« ameriški barvni film
LENART
24. junija ob 20. uri: »ŽRTVOVANA DEKLETA« japonski film
27. junija ob 20. uri: "KJE JE SREČA« italijanski film
I
I.	julija ob 20. uri: "LJUBEZEN IN MODA«
jugoslovanski film
4. julija ob 20. uri: -ČRNI DOSIJE« francoski film
8. julija ob 20. uri: »DAN KO SO DELILI OTROKE« ameriški film
II.	julija ob 20. uri: "BIGAMIST«
italijanski film
Filmi ki jih bomo gledali
V prihodnjem sporedu kina Gradišče bo zanimiv pustolovski francoski film, »Zaklad z obale Durance«. Nemški »Rože za državnega tožilca« z izredno kritičnostjo opisuje delovanje nacistov po drugi svetovni vojni v Zapadni Nemčiji. Poleg razburljivega kavbojskega filma ameriške proizvodnje »Iskavci«, se bo naslednji »Ker veter ne zna brati« zaradi romantične zgodbe iz vojnih dni gledavcem posebno priljubil.
Lenarški kino bo v junijskem sporedu predstavil nekaj povprečnih filmov predvsem zabavnega žanra. Med vsemi je še najbolj duhovit italijanski film »Bi-gamist«. Francoski film »Črni dosje« je značilna polkriminalka novejše proizvodnje. Na zelo romantičen način prikazuje življenje ameriški film »Dan ko so delili otroke«, ki pa bo zaradi humanosti gledavce ganil.
J. M.
Zaradi velikih uspehov, ki jih dosegajo tekači lenarškega »Partizana« jih je Atletska zveza Slovenije povabila na slovensko prvenstvo v Ljubljano. Kljub močni konkurenci in tekmovalni neizkušenosti so se naši tekmovavci kar dobro odrezali ter z borbe-
V zadnjem kolu neuradne Slo-venjegoriške nogometne lige bi morali lenarški nogometaši odigrati tekmo z moštvom Pernice v Jarenini. Ker nasprotnika ob določeni uri ni bilo na Igrišču, so lenarčani zabeležili prvo zmago, sicer brez borbe in bodo po kon-
V počastitev dneva borca organizira lenarška sekcija KMŠ tekmovanje v odbojki, košarki in malem nogometu. Ekipe študentskih klubov bodo tekmovale za
nostjo osvojili simpatije gledav-cev. Najboljše se je uvrstil Po-lanec, ki je v teku na 5 in 10 km zasedel 4. mesto. Omeniti je treba, da so samo naši tekmovavci tekli oba dneva prvenstva, kar je predstavljalo precejšen napor.
J. M.
čanih tekmah verjetno zasedli 4. ali 5. mesto.
Z doseženim uspehom so naše moštvo ravno ne more pohvaliti, zakaj z malo več borbenosti in prizadevanja bi bila uvrstitev mnogo boljša.
M. J.
trofejo »Lenarški klopotec«. Tekmovali bodo 3. julija popoldne in 4. julija dopoldne. K zanimivim tekmam vabi odbor.
BREZ ELEKTRIKE NI NAPREDKA
V naši državi je že preko milijon Itmečkih gospodarstev elektrificira-nih. Vendar je izkoriščanje dobrot, Iti jih prinaša elektrika še vedno nezadovoljivo, zlasti v kmetijstvu. Potrebno je bol.j izkoriščati elek-
trično energijo in s tem tudi v kmetijstvu uvajati vse več mehanizacije.
ENOFAZNI ELEKROMOTOR ELEK-rROKOVINE
zamenjuje delovno silo, olajšuje in povečuje delovni učinek in znižuje stroške. Nuš motor s potrošnjo ene kilovatne ure električne energije opravlja v eni uri delo, ki je enako inevneimu učinku težaka. Cena potrošene energije in dodatnih stroškov /.a to delo pa znaša največ 15 dinarjev. Pri pomanjkanju delov-ae sile v kmetijstvu je torej nujen pomočnik
ENOFAZNI ELEKTROMOTR ELEK-
TROKOVINE
s kondenzatorjem in KLIXON zaščitnim stikalom.
Pojasnila, ponudbe in prospekte zahtevajte v krajevni zadrugi, trgovini, pri naših predstavništvih ali v tovarni.
ELEKTROKOVINA - MARIBOR
TOVARNA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV
Lenarška sekcija KMŠ za »dan borca«
NOGOMETNA VEST
MALI OGLAS
Dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo po zelo ugodni ceni prodam. Vprašati vsako nedeljo dopoldan nad pošto. Petaci Marija, Lenart, Jurovska c. 4
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenairt, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema uprava »Domačih no-
vic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se do preklica nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-9-973 — Ime računa: Ob činski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiska »Celjski tisk« Celje.
Nagradna uganka
Zares smo bili presenečeni, ko smo na zadnjo uganko prejeli le dva odgovora. Nismo si predstavljali, da tako malo naših bravcev pozna športnike lenarškega Partizana. Računali smo, da bo zlasti med mladino več reševalcev. Toda kakor že rečeno, na uredništvo sta prispeli samo dve rešitvi. In mi smo se odločili, da
tokrat izjemoma ne bomo podelili knjižne nagrade.
Z današnjo uganko se spet vračamo v obdobje zgodovinskih spomenikov. Reševavce prosimo, da nam sporočijo kaj predstavlja spomenik na sliki, kdaj je bil postavljen in kje stoji.
Rešitve pošljite na uredništvo "Domačih n;jv;c • Lenart, Ptujska cesta 3, do vključno 5. julija. Po tem roku prispelih rešitev ne bomo upoštevali pri žrebanju.
Mesec
prometne
varnosti
Od 20. junija do 20. julija bo pri nas mesec prometne varnosti. Pobuda za akcije, ki bodo v tem mesecu je vsekakor dobra in razveseljiva, saj kaže na to, da se zavedamo važnosti prometne vzgoje . voznikov motornih vozil in pešcev. Tudi v naši občini bi v tem mesecu kazalo pripraviti vrsto predavanj, razgovorov, filmskih predstav in drugih akcij, ki bi krepile zavest voznikov motornih vozil, da je človeško življenje dragoceno in, da je previdna vožnja več kot potrebna zlasti spričo vedno bolj naraščajočega prometa. Pri nas bi avto moto društvo lahko pripravilo predavanja o prometni vzgoji na šolah. Morebiti bi mladinski komite organiziral tudi oddajo pod naslovom »Kaj veš o prometu in prometnih predpisih«. Važno je, da bo mesec prometne varnosti izpolnjen s pestrim in zanimivim, programom ter, da bodo sodelovale vse organizacije, ki jim je na skrbi človek.
-ec