SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. 7. v Trstu 27. marca 1897. Letnik I. Meseca aprila praznuje se god teh - le slovanskih svetnikov : -2. Milosava, 7. Radivoj, l'i. Milotina. 16. Ko- žena, -20, Dragislav, 23. Radim, Vojteli (brata), 27. Bo- goslav, Jaroslav, 2«. Slavica, Živa. Mati sinu v slovo. Svetinjo to, moj sinko si na vrat obesi In zadnji sprejmi materini blagoslov, Zakleni faoj poslednji* nank v mW> st - " ' Da svet ne pogubi te, ki ti je še nov. Naprej za majko Slavo !... kar se s tem ne strinja. Naj ne omadežuje ti duha, roke ! Na mater naj spominja te svetinja In da nad vse svetinje je Bogu... sroó!.... Marka II. Dve sliki. v kočici leseni Pred razpelom svetim Poklekuje starka, Moli srcem vnetim. »Vodi, dobrotljivi, Jo po stezi pravi. Naj nikdar je milost Tvoja ne ostavi !" In utira solze Starka si v samoti.... Lepa hči na tujem Pa živi — v sramoti. Vida. Ženske študije. spisala Danica — /vršetek. . A to so vendar razlogi, koje se da s pametnimi besedami pojasniti. Kaj pa veli „slavni" tilozof Nietsche|o ženstvuV Ženske imajo po vsem mačji značaj. Po izobi'azbi in ])o študijah bi se pa ta prirojena jim divjost popol- nem izgubila. Ker je pa ravno ta mačji značaj edin o, kar dela žensko mično. naj se ohrani in gjpji. Po štu- dijali Ili ženska izgubila ves svoj čar, torej naj ne štu- dira. A me ženske ne želimo konkurirati z mačkami, tedaj ^e raj^i ne gzii-.ajma na Nietscliej.eve besede. >'aša kulturna naloga naj bode torej, povzdigniti se iz ma- čjega, na obče človeško stališče. Toda vrnimo se zoi)et k resnejšemu razmotrivanju. Da duševna izobrazba nikakor ne škoduje ženske- mu srcu, nam kažejo vse one uzorne žene, ki so kljub svojemu [)oklicu postale zveste soproge in skrbne matere. In njih število ni tako malo. kakor bi se mislilo. Ame- rika ima uže marsikatero doktorico, ki oskrbuje poleg svoje razširjene prakse vestno tudi svoje otročiče. A vzgaja jih got(»vo boljše, nego katerikoli še tako skrbna mami- ca, ki v svoji nevednosti greši marsikaj. Kažejo nam pa te izredne ženske tudi, da je ženski spol ravno tako spo- soben za študije, kakor možki a v obče, da so ženske bolj mnogostranske, nego možki. V vstrajnosti jih pa go- tovo presezajo. Pa čemu iskati po daljni Ameriki? Saj imamo v naši .Avstriji tudi nekaj doktoric, ki delujejo z velikim uspehom. Prva in najbolj znana je morda pač gospa dr. Roza Kerschbaumer—Schlikoff, rodom Rusinja, ki ima v Solnogradu privatno kliniko za očesne bolezni. Izvršila je že več nego 7000 večjih operacij. — Nadalje dve zdrav- nici v Bosni, gospodičina dr. Bohuslava Keck in gospa dr. Teodora Krajevska roj. Kosmovska. Njih jako razši- rjena praksa priča zadostno o njih priljubljenosti. V svojih prostih urah pa poučujeta obedve mohamedanske žene in dekleta v čitanju, i)isanji in v ženskih ročnih delih, ter širita na ta način omiko v daljni Bosni. Gospa dr. M i- Priloga 38. št. »EDINOSTI", str. 2 ,S L O V E N K A, Št. 7 lica Tschawoff-Schwiglin, rojena v Varaždinu deluje kakor zdravnica asistentinja na Lehmanovem sanatorji v Draž- danah. Gospa dr. Marija Vučetic - Prita iz Selensa pri Pancsovi, potuje sedaj s svojim soprogom dr. Vučeti- cem da popolni svoje študije. Po dovršenem potovanju se naselita v Belemgradu. Eodom Ljubljančanka je go- spica Gabrijela baronica Possannerjeva v. Ehrenthal, ki je predavala o minolem šolskem letu o anatomiji na du- najski akademiji za dame. — Koliko je pa naših ruskih sester, ki tekmujejo o vednosti in učenosti z moškimi? Obžalovati moramo le to, da nam je v naši mili očetnjavi še zaprt tempelj znanosti. V tujini si moramo vede iskati, če si je želimo. A že se je tudi avstrijsko ženstvo zavedlo, ter si hoče pridobiti pristop k akade- miji. Dunajski ,Frauenverein" deluje marljivo na to ; Bog daj, da z uspehom. Saj pravi prvi paragraf držav- nega zakonika, da so pred postavo vsi jednaki, torej velja to vendar le tudi za ženstvo. Solnce se je nagnilo k zatonu. I moje seniee so šle k počitku. Prav tesno se tiščijo druga poleg druge v gor- kem gnezdecu ter žvrgole tihoma, na pol v snu. Lahen vetrič pihlja skozi vejevje ter mi hladi vroče čelo. A zdaj mi je tudi jasno vprašanje, ki se mi je bilo pred vsililo : Zakaj se ženstvo tako puli za tiste malovredne romane, da si podajajo v javnih knjižnicah kljuko kar druga drugi. To je hlepenje po dušni hrani in sicer po taki, ki je razumljiva njihovemu malo vežbanemu duhu. Bomaui so jim vse. Iz romanov se hočejo seznaniti se Bvetom, ki jim je drugače zapečaten se sedmi;mi pe'ati. Romani naj jim kažejo življenje, a v kaki obliki ? In s koliko resničnostjo ? In tako se odgoje tiste plitve du- šice, ki se za drugo ne brigajo, nego za malenkostno vsakdanjost, ki dajejo toliko snovi liumorističnim listom. Pri določenji poklica naj tedaj ne bodi toliko me- rodajen spol, kolikor osebne zmožnosti in nagnjenje. Dosti je takih žensk, ki se čutijo srečne, ko vihtijo ku- havnico ali ko vladajo s šivanko. One ne vprašujejo po dušni hrani. Te naj tedaj ostanejo mirno pri svoji skro- mni delavnosti. Drugače je pa s takimi, kojih duh vzle- tava višje, koje vedna in plitva vsakdanjost mori. Onim naj bodo pota odprta do presvete. Obratno je pa prav nespametno, če silijo starisi omikanih slojev svoje sinove v višje šole, če prav le-ti ne čutijo prav nobenega vese- lja do učenja. Gotovo bi marsikedo svojo dolžnost boljše in vestnejše izpolnjeval, če bi se mu dala prilika, izbrati si svoj poklic po svojem nagibu. Delajmo tedaj naporno, navdušeno, da si dobimo vsaj pravico do izobrazbe ! Njen god. Spisal Anton Zaje. Bilo je krasno zimsko jutro : solnce je stalo že precej visoko na nebu ter upiralo svoje žarke v zmrzlo sneženo odejo, koja se je lesketala, kakor da je posuta z nebrojnimi kristali in dijamanti. V mali sobici, pri za- kurjeni peči, sedela je stara mati in motreča ledene cve- tlice na deloma zamrznenem oknu, govorila sama s seboj : ,Zima je, zima! V mojem srcu je tudi zima, trajajoča do konca življenja'. To izgovorivši je sklonila glavo, v njenih očeh pa so se zalesketale solze. ,É, še tega mi je treba ! vzdihnila je ter britko nasmchnivši se, poteg- nila % koščeno roko preko lica, potem se pa zopet za- mislila. Tako je sedela nekoliko časa, konečno pa jo je predramil nežen glasek male vnukinje, koja je prihitela v sobo. „Danes je tvoj sedemdeseti god', vsklikalo je de- kletce, zato pa sem prišla, da ti čestitam !..... Draga stara mamica! Bog ti daj še dolgo življenje, po smrti pa sveti raj !" „Aj, aj ! Stari mamici si prišla čestitat ? Pojdi no sem bliže, da te poljubim !.... Tako, sedaj pa idi k ma- mici, kajti stara mati bi bila rada sama, da premišljuje o svoji prošlosti ! Sedemdeset let !... Ničla v svetovni zgodovini ali lepo številce v človeškem življenju. Da, da, lepo številce!.. Se mi prihajajo v spomin oni časi, ko sem bila dekletce, potem mladenka — sanje, zračni gradovi, iluzije — in naposled sera postala žena... O, moj Ivan ! Srečni spo- mini zakonske sreče, ki pa je — žah Bog ! — prerano minola. Sedemintrideset let je že zatonilo v dolgo več- nost od onega časa, ko je odšel gori nad zvezde ; jaz pa sem ostala sama, sama.... Kedaj je že to bilo ? O, stara glava, zakaj si tako pozabljiva !.?... Aha, že vem ! Bilo je 1859. leta. Domovina je potrebovala sinov, dajo branijo pred krutimi sovragi. Kedar pa gre za dom, ta čas zaveden možak ne drži križem rok, zato pa jo tudi on odšel tja na Laško, od koder se pa ni več vrnil.... Kedo bi opisal mojo tugo — — e, kaj bi neki tožila: vse sem potrpežljivo prenašala, saj se je žrtvoval za sveto stvar, za dom". Zaprtih oči in teško sopeča je omahnila na naslonjalo in po kratkem prestanku, zopet nadaljevala : „Stara mamica je ostala sama in — — Ne, ne, Ivan!... Iz daljine, neprezrljive daljine, me po- zdravlja, kakor me je pozdravljal na dan poroke..., O, kako je krasen ; obdaja pa ga neka tajinstvena svetloba.. Potrpi no, saj se pripravljam !.... Večno.... večno tvoja... tu in tam.. Saj pridem... saj... pridem!" Obmolknila je ; njeno srce pa je kar mahoma pre- stalo biti. V mali sobici je zavladala grobna tišina ; skozi okno pa je sinil solnčni žarek ter se razlil po njeni srebrno-beli glavi, kakor da jej čestita k zadnjemu godu. Preeuta noč. Zaprle svetu, a odprle Se sanjam trudne so oči.... Odgrnjena je postelj mehka, Na mizi medlo luč gori. št. 7 „SLOVENKA" Str. .S Bleskečejo se rjuhe bele, Blazina pernata kipi. Pogreza vanjo se mi glava, Pa sna le ni, pa sanj le ni. Po konci v postelji se vsklonim, V blazino mehko vprem roko. Pogledi vro mi v noć in misli Mi pestre polnijo glavo. Ves čas o dragem premišljujem, V njegovi družbi sem ves čas : Uho mi glas sladak opaja. Oko mi gleda v ljub obraz : ,0 da bi vedela sirota, Će v snu doma počiva zdaj, Če v sna počiva, ali v sanjah Oklepa mene v naročaj ? A kaj — li, da petelin poje. Da v zlatem morju tone hrib ? Vso noč sem mislila o dragem. Vso dolgo noč, - - le kratek hip ! Kazimir pl. Radič. Maša Ivanovna Spishla Feodoro. »Bilo je pred več leti. Nastanil sem se v Petro- gradu s svojo soprogo Ano Karlovno. Vodil sem takrat več podjetij. Vsak dan moral sem po železnici do S. Osoda je hotela, da je del te poti potovalo z menoj, dvakrat v tednu mlado dekle. Hodila je namreč v gra- ščino Kodrovno poučevat kitaro. Kaj bodem vlekel na dolgo ! V kratkem, preden sem se zavedel, utopilo se je moje srce v krasnih očeh moje sopotovalke. Tudi ona me je ljubila z enako ljubeznijo. Kako sem bil takrat srečen, da, presrečen ! Soproge nisem nikdar ljubil. Strast, vsled katere sem se poročil ž njo, me je kmalu minola. Kako bi mogel ljubiti žensko, ki ni imela srca do drugega, kakor do sama sebe. To Vam je bil poosebljen egoizem Mej nama ni. bilo nikake harmonije. Nisva se veliko brigala drug za drugega. Živela sva skupaj ne iz ljubezni, tem- več ker sva morala. Ana Karlovna bila je le površno izobražena. O duhovitosti ni bilo sluha pri iyi, zmisla ni imela za.drugo, kakor za svojo toaleto. Citala je zgolj francoske romane. Domači literati bili so v njenem očesu mračnjaki, sanjarji. Celo slavni Puškin ni imel veljave pri njej. Sedaj sodite, ali bi mogel ljubiti tako bitje ? Kaka razlika med to in mojo sopotovalko Mašo Iva- novno G....! Bila je zelo naobražena in duhovita. Mogel sem govoriti z njo o vsem, ker se je zanimala za vse,, Bil bi presrečen, da bi mogel imenovati to bitje svoje. Ljubil sem jo neizrečeno. Maša Ivanovna ni vedela, da sem poročen. Koliko krat sem stopil pred njo s trdnim sklepom, da ji razo- dem vse. Strah, da bi jo mogtl izgubiti potem, mi ni dovolil govoriti. — Mislil nisem, da mi tako naglo ugasne sreče žar! — Sestajala sva se navadno na obali reke Neve, ne daleč od mesta. Kraj bil je zelo romantičen. Rad sem zahajal tja, tudi če nisva bila dogovorjena. Tako sem prišel tudi nekega popoludne. Sedela je Maša na moje čudo tam. V naročji ji je ležala kitara, na katero je brenkala. Tiho se ji približam. Poslušam čarovne glase, ki jih je izvabljala izurjena roka. Sedaj prične tudi zraven peti, „Pogreb ljubezni". Nikdar nisem slišal, ne prej ne kasneje, tako živo izražati svojih čutov. Čudil sem se kaj mora imeti moja Maša. Petje bilo je prekrasno. Nisem je mogel motiti. Stal sem kakor ukopan v zemljo. Komaj je oddonel zadnji akord, skoči po konci, vrže v stran kitaro in kakor iz votlega groba čule so se besede : .„Grozno — grozno — poročen! Z Bogom Miloje brez Tebe ni življenja ! !"" „Sedaj sem vedel dovolj. Huje bi me nič zadeti ne moglo, kakor te obupne besede. Komaj je izgovorila zadnja slova, že sem jo videl borečo z valovi in slišal pretresujoč vsklik : ,„0 Bog usmili se!"" Kakor brezumen planem med valove. Rešil sem nesrečno žrtev-brezvestno. Življenje njeno je bilo rešeno, a njen duh je ostal mračan. Bila jo v blaznici. Upal sem vedno, da ozdravi. Zaman ! Ako so jo kaj uprašali ni drugega odgovorila : ,„Da, da, poročen — prevaril mene, Miloje'". Bil sem pri nji, a spoznala me ni. Postaral sem se takrat za več let. Maša je vedno bolj in bolj pešala. Vedel sem, da jo kmalu izgubim. Napočil je ta osodepolni dan. Stal sem ob njeni postelji. Solza za solzo utrinjala so je iz mojega očesa, ko sem gledal žrtev svoje ljubezni. ' Kar nakrat odpre oči, me gleda dolgo, potem vsklikne: .Miloje !" ,Hoče se vzdigniti, a moči ji ne dopuščajo. Sklo- nim se k nji in jo vroče poljubim. Z mračnim glasom govori, a popolnoma pri pamefl : «Imela sem hude sanje. Sanjalo se mi je, da si poročen. Kaj ne, da ni res ? „Ni, potolaži se, draga", lagal sem ji še v zadnjih hipih živ- ljenja. Ali bi ji mogel še zadnjih par minut greniti z gi'ozno resnico?" „Ni res! hvala Ti za to izpoved. Z Bogom Miloje z Bo-g-om —" luč njenega mučnega živ- ljenja je ugasnila. Poskrbel sem za njen grob. Uredil svoje stvari, eel sem v svet iskat miru, katerega mi je svet vzel. Sqproga Htr. 4 „S L O V E N K St. 7 moja je mej tem umrla. Povrnil sem se v te kraje, da tu preživim večer svojega nesrečnega življenja". Ob luninem svitu. Mirno mila luna jadra, Ljubko zvezdice gore; Vsa narava tiho spava Glej ! — a vendar vse cvete. Po livadah nežno belili, Tisoč demantov leži, In jio logu in po gaju, Tisoč svečic mi gori Ali — če denuxntov iščem. Mi tu v roki — vsi skopne. In če 7. drevja snamem sveče, Se mi v roki — vse tope. Demant tak je sreča naša ! ^' milem svitu se žari. — Jedva se zave duh sreče — Sreče mile tu več ni ! Vprašanje. Ker nezaupna sem tako, Maijetice vprašujem : On ljubi me V — oh, mari ne V Ter jim peresca rujem. In če slučajno zadnji list Pove besede i)rave, Pošilja s cvetjem i srce Pomladne mu pozdrave. Vida. Prepozno. s p i s a 1 a M i I k a. ,,Kdo je umrl? — Komu zvoni?' — poupraševali so se radovedni vaščani, ko se je zjutraj razlegalo mr- tvaško zvonenje..... „Ell, Bog mu daj tam dobro, saj tukaj se dobrega ni navžil" — ta Tinetkin, pa lahko bi, lahko. Gospod bi lahko bil, pa ni hotel in ni hotel... Sam svoj, trda glava... no pa Bog mu daj tam dobro*... Tako in jedna- ko hiteli so domačini z domačimi zvonovi v taktu našte- vati dobrote in slabosti, katere je pokojnik imel... Nič novega, že stara pesen, že obrabljen napev.... Pokojnik, siiomašno, nezakonsko dete je živel pri boga- tem Mrzlaku, ki ga je vzel za »svojega*. Dovršivši gi- mnazijo, predrzen je bil toliko, da je svojemu reditelju odločno povedal .nečem postati gospod*... »Ker si sam svoj, pa skrbi tudi sam zase", odgovoril mu je bogataš, in i)Okazal mu vrata. Težka je bila ločitev od doma. Poslovivši se od svoje matere, ul)oge dekle, odšel je na Dunaj z u[)apolno dušo. ,01i zakaj ti ne morem pomagati, zakaj nisem bo- gata"... in solze pretrgovale so vzklike materi žalujočej po svojem sinu, i»o njenem Ivanu. Kedaj, čez koliko let se povrne ni ji i)ovedal ; morda še, sam ne ve kedaj.... In vrnil se je čez dolgih šest let slab, bolehen. Kako se ga je razveselila uboga mati ! .\ on, njen sin zakaj ni vesel, zakaj se ne veseli ž njo, kakor nekdaj, ko se je o ])OČitiiicah vračal domu in pri njej presedal toliko večerov ? Tih je. čmeron, otožen. Malo govori, a še to kar govori, je tako čudno, tla ga ona, preprosta žena ne ume. Sinti, da se mu je krivica godila po svetu a zakaj ji ne pove, zakaj.... Šest let v tujini, prepuščen samemu sebi, preživel se je s poučevanjem. Po dnevi je druge učil, po noči pa sebe. To naporno delovanje morilo je njegove dušev- ne in telesne moči. A duh krepak, duša upajoča v bolj- šo bodočnost, srce ljul)eče dajalo mu je še nekaj prepo- trebnih močij, da je vztrajal do konca. Ljubil je, ter hotel čim preje zgraditi si svoj dom, da bi smel vsaj jedenkrat ])očivati pod svojim krovom.. Ha. Iia ! nada je varalica... up je splaval po vodi.. Deklica, katero je ljubil, poročila se je z bogatim postar- nim vdovcem.... Spomlad je prišla v deželo ; prinesla je novega cve- tja in mladega zelenja. Kakor senca je taval naš Ivan 1)0 goščah nabiral cvetic in preučeval je... Danes pa jih vaški otroci nabirajo, da ž njimi oven- čajo ranjkega Ivana, Tinetkinega študenta*. ,V življenje trnja, a cvetja na grob! Pač bolje bi lulo narobe: „Še jedna postaja, potem izstopim' vzdihnila je mlada, lepa dama sedeča v kupeji I. razreda. Oblečena je bila v žalno obleko. Da, obleka je žalna, toda njen obraz, odsev njenih krasnih črnih očij ne kaže najmanje žalosti. Ljubko poigrava se nasmeh ob njenih ustnicah. Kaj li misli ?.... Postaja A ! Vlak se ustavi in naša znanka izstopi. Sama popotnica. Žive duše ni videti razven železniškega osobja. Izza vogla prikaže se stari postiljon. »Kam bi se radi peljali ? „Do II. Iti rada, ali se lahko peljem s pošto?... »Lahko se', je bil odgovor. „Kedaj se pa pripe- ljemo v H ?" »Kakor je, včasih prej, včasih kasneje; kakor so konji. Če so spočiti pripeljemo se bolj zgodaj, če niso, pa bolj pozno. Pridemo pa gotovo tako ali tako"... Postiljon je zatrobil, svoj .Slušaj, slušaj poštarja st. 7 ,S L O V E N K A" Str. 5 : trobiti... in zJrdral je voz po cesti. Prijetna okolica : travniki, polje, gozd združevalo se je v prekrasno pri- rodno sliko. A naša potnica je in videla.... „Kaj poreče Ivan' V ,Ali mi odpusti". ,,Ali mi bo verjel, da ga res ljubim, da ga nisem nehala nikdar ljubiti"..... ,()n je dober, blag, odpustil mi bo*... Vem, da me ljubi, dame bo večno, vztrajno ljubil... saj mi je tako zatrjeval celo takrat, ko sem postala E...ova žena.... In stresla se je žena v žalnej obleki Morda jo zebe ? — Pa manjnikovo solnce tako pridno ogreva ves božji svet, da še stari po- stiljon mrmra čez to čudno vročino. In mraz jo obletava. Stisne se v kot voza, misli in misli. Gleda tje v gorsko stran, tam najde zopet mir, ljubezen, srečo. — A solza se ji utrne z očesa in zopet se strese. Zakaj, zakaj ?.... Bode li zaman njena dolga pot ? Ali ji Ivan odpusti ? »Odpusti, odpusti" šepetala je in britka bol krčila jej je srce'. „Slušaj, slušaj poštarja trobiti." „Čvrsto poje zviti mu rog" zatrobil je postiljon ter ustavil konje. Izstopila je in šla po pešpoti dalje proti H. Na vratarjevi trati zborovali so, kakor vsak dan, tudi danes mali bosopetneži. — Ravno je prišlo na dnevni red posvetovanje o jutranjem pogrebu, kar pretrga čuden glas zborovanje.... »Pust, pust, puuust" zadonelo je v zboru, ter kakor jata preplašenih golobov razpodil se je bosopéti zbor na vse strani. In naša znanka v žalnej obleki ostala je sama pred Vratarjevo kočo. Dolgi, črni pajčolan plapolal je v zraku ter dajal vsej njenej osebi nekaj čudnega, tujega. Pa Vratarjev šestletni Francek, predsednik otroške seje, pokazal se je tudi zdaj pravim korenjakom. Že sili z glavico naprej, ter izza vogla ogleduje tujo, nenavadno prikazen. „Ti dečko, ali veš, kje stanuje gospod Ivan S.?"... »Na - a, na vem", odgovoril je ta lakonično. „Lej ga no, k Tinetki jo pelji, Tinetkin študent so" oglasi se stari oče iz sobe. Naš Francek, bistra glavica, razumel je takoj, poskočil na jedni nogi in hajdi skozi vas. Postajal je večkrat ter oziral se nazaj, da li gre črna ženska za njim. Stopala je za njim skozi čedno vasico. Bila je bleda smrtno bleda. Videla ni radovednih vaščanov, ki so pri- hajali gledat tujko, tudi ni čula raznoterih opazk pre- prostega ljudstva. Le srce jej je bilo nemirno, zastajalo jej in misli so se podile v strašnem nemiru brez cilja, brez zvršetka. Pred nizko ubožno kočo sešla se je večina vaške mladine. Vnel se je hud razpor med dečki, kajti odločiti niso mogli, kateri bo jutri pri pogrebu nosil križ, kateri vrček z blagoslovljeno vodo. Ugledavši tujo ženo, utihnili so ter radovedno ogledovali črno ženo. Ta vstopi v kočo. Na desno in na levo so vrata. Kam ? — Na desno. — Pred njo mrtvaški oder. Čvetero sveč razsvetljuje preprosto sobico in njih odsev razsvetljuje bledi mrličev obraz. Kdo je on ? Ta obraz .... ne, ne ! ... . Suho, bledo lice, oči zaprte ... to je tuje ... A ta ljubek nasmeh, ki se kaže krog usten, ta nasmeh ji je znan, predobro znan .... Kaj, da ne pristopi bližje ; kaj da ne omedli ?.. Le nema stoji pred odrom, obupno zroča nekam .... kam V . . In izvije se ji glas iz prs, glas, ki vse navzoče pretrese, stegne roke proti mrtvecu, ki ga je ljubila, kterega ljubi ... in točila je solze toda .... prepozno .... ah prepozno .... Na jezeru. Solnce je zašlo za goro, V mrak se je zavijal dan. Midva po jezeru mirnem Sva odplula v tiho stran. Plan jezera je blestela, Z nje je sevalo nebo. Poleg svita pa skalovja Zrla senco sva temno. Tiho v čolnu sva sedela. Srečna pol in tožna pol, Bližala se mladi sreči Zgodnje je ločitve bol. Kristina. Sirota. Kadar ti, sirota, gledam V lepo, a solzno oko. Bridko, bridko se zavedam. Da živeti je hudo. — S taboj čutim bedo silno Ki življenje ti mori, In z besedo tolažilno Brišem rosne ti oči. Na upalo lice vabim- Zopet ti veselja žar, V tvojem miru naj pozabim Svojega srca vihar. — Kristina. Z Dolenjskega. (Dalje.) .Jeiik očistite peg, opilite gladko mu rujo, Kar je najetega t njem, dajte sosedu nazaj. KinÉite ga iz lastne moči, iz lastnega vira. Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donel. Koseški. Direktor ravnatelj (vodja). Facanetelj, robec (ruta), drakslar, strugar. fajercajk, vžigalke. str. 6 .SLOVENKA" St. 7 drakslati, stružiti. drat, žica. dren, gneča, druk, tisek. drukati, tiskati, đurlizajlier, precejalka. durhzilitig, prezoren. Eilgut, brzovno blago (brzo- heklati, kvačkati. voznina). heknodel, kvačka. elastično, vlečljivo. erlavbati, dovoliti, etni, toka. ! fajfa, pipa. fajhten, vlažen, iajmo.šter, župnik, fajn, lep (vrl), faliti zmotiti se (zgrešiti), fara, županija, farba, barva, farovž, župnišče, faselc, sodček. favlast, len. feder, pero, pri zimnici inkanal, vodotok. ključavnici) vzmet, kancelj, leca. febar, pahljača, fehtati, prositi, boriti, fejst, vrl, (čvrst). fila, nadevka. tinfar, petak. fingrat, naprstnik. firenk, zastor. firtah, predpasnik. tlaša, steklenica. flika, krpa., llinta, puška. fiuspopir, pivnik. foglovž, ptičnik. fovd, zapoga. fovš, nevošljiv (zavidljiv). frajla, gospica (gospodičina; franže, prama. r ¦ frdirbati, pokvariti, frei, prost. ; ' frišen, svež (čist, hladen)., fronkarija, davkarija, fruštek, zajutrek. furati, voziti. furman, voznik, fusbank, podnožnik. futer, ki :M)dlaga. Gajžla, ! - ' gank, hoo,^.;,. gasa,^ ulica. : , ¦gavter, ograja, gebetbuh, molitvenik. , gemitlih, blagodušen. gezelšafterca, družabnica. gruft, rakev. gvant, obleka, gviht, utež. gvir, puška, gvirc, dišava, gvišen, gotovo. Hav[)tman, stotnik. herajn, prosto (noter), hercen, srčkati (ljubkovati), hercig, srčkano. holt, stoj. liozenstroger, naramnica, hrenov zos, hrenovica. Ja, da. jaga, lov. jager, lovec, jerb, dedič, jerbati dedovati, job, oral. Kampelj, glavnik. kanclija, pisarna, kanonir, topničar. kasa, blagajnica, kauf man, trgovec, keber, žužek, lu'ošč. keha, zapor, kela, ometača. kelnarca, natakarica ketna, veriga, kevđer, klet. kifelc, rogljiček. j kis die liand. ljubim roko. Idšta, zaboj, klaftra seženj. klajder, obleka, klajderkasten, omara za obl( ko klajderštok, obešalnik, klecenbrot, kerhljsk. kikla. krilo. klófati iztepati. klošter, samostan, knop, rudar, (rudokop). . knedelj, cmok. knof, gumb. knofla, bucika. .knopfloh, gumnica. kofehavs, kavarna. kofer, kovčeg, komašna, dokolenka. koln, (kolm), premog, konfekt, posladek, kosten omara. , . gift, strup, girtelj, pas. glaž, steklo, kozarec, glažar, steklar, ghd, ud. glih, jednak, raven, glihati, ravnati, pogajati gmah, mir. gmajna, pašnik, gmej, priprost, guada, milost, gortnar, vrtnar, graver, vrezovalec. grist, oder. grob, neotesan, surov. košta, hrana, koštenge, stroški, krajeve pri klobuku, zavihaj, krancelj, venec, kravata, zavratnik. krenvirštelj, hrenovka, se. krof (močnata jed), krap. krogeljc, zavratnik. kiugla, vrč. kselj, pomočnik, ksiht, obraz, kšir, posoda, kušniti, poljubiti, kvitcnga, pobotnica. (Pride še.) Kdo je kriv ? Spisala Demetrija. No, vendar enkrat ! vzdihnila je tam v prvej, precej ozkej klopi rudečelična, plavolasa, vitka Tončka. Šolski sluga jej je danes jako vstregel, ko je krepko potegnil za uro šolskega zvončka. »Kaj, da si danes tako nestrpna? Ali se ti res tako mudi domov?" vprašala jo je poleg nje sedeča Savica. — Bili sta si tovarišici, še celo nekoliko podobni. Jed- nake velikosti, obe plavolaski, še celo nekatere poteze iz- taknil bi bil natančneji opazovalec jednake na teh rožnih obrazkili. Vendar je bila razlika v njunih očeh. Iz očij Tončke, temnih, izrazitih, sevala je vsa ona prava ženska milina, vsa ona mehkoba kojo opisr*^-, bi se trudil človek zaman. Vse drugačne bile so Savičine oči. Z neko po- sebno gotovostjo in ponosom, zrle so v svet in vredni bi bili te skrivnostni zvezdi, najstrožjega kriminalista. Mar- sikdo sodil jo je, da je brezsrčna, mrzla, brezčutna in še celo zlobna. A nič vsega tega ! Srce njeno bilo je blago in plemenito. Pri njej je pač bila vmestna prislovica na- šega ljudstva: ,Kdor grdo gleda, dobro misli!" A tudi lepo je znala pogledati Savica. Najbolj in sosebno takrat, ko je govorila o brezmejno ljubljenem narodu svojem, o boljšej bodočnosti njegovej ; ko ije kovala sto in sto naklepov v mladej svojej glavici. .Tako n. pr. kako hoče, ko nastopi trnjev, a vzvišenim ciljem ovenčan pot svojega poklica vse svoje moči posve- titi ljubljenemu svojemu narodu. Da, da, takrat naj bi prišli oni, ki so je ravno radi njenega nenavadnega po- gleda tako krivo sodili! Videli bi bili, kako sta se sve- tili oni, dve očesi, kakor najkrasnejši zyezdi v temni noči ter se svojim mamljivim ognjem ogrevali vse okrog. — ,.Mislim, da je tudi tebi. vstreženo ; vem da i tebe vle- čejo ti krasni solnčni žarki čarobno silo, na sveži zrak. rekla je Tončka „Da, da prav praviš, pritrdi jej tovari- šica, „danes pač ni prij.etno, v tej malej, zadahlej sobici, ko imamo najlep.ši dan !» . . . . . , .¦ i, št. 7. ,S L O V E N K A' Str. 7 Domov grede, sta se domenili naši znanki, da se j gresta šetat proti bližnjej vasi. Po kratkej pol uri, zibali sta se vitki postavicl po lepej, ravnej, precej samotnoj cesti. Na ustnih obeh se je zibal prijazen nasmeh. In kaj bi ne? Saj ni usmiljena usoda še s kruto roko uničila ni jedne sladke nade v teh dveh srcih ! Bili sta skromni, imeli malo želja in te so se jima večinoma izpolnile. Starisi obeh bili so toli premožni, da jim je bilo možno vstrezati se-ve — skromnim njinim željam. Saj je pa sosebno Tončka znala vselej prijeti za pravo struno, da jej dobri očka nikdar ni mogel odbiti prošnje za nov klobuček, nove čeveljčke, nov solnčnik in še mnoge druge malenkosti. Ovila je mehke ročice krog njegovega vratu, pogledala ga s svojimi polnimi, temnimi očesci tako ljub- ko, tako milo ter zraven razodela mu želje svoje. In kdo bi se temu vpiral ? Najmanj ljubeči oče svojej jedinki, koja mu je bila vse na svetu. Ženo so mu pokopali par dni potem, ko mu je podarila ta zaklad. Med šetalkama vnel se je živahen pogovor. Savica vže zopet razvneta govori o nesrečni zgodovini, ki jej je bila trn v peti. „Te nesrečne številke, o ko bi le teh ne bilo ! A, številka na številko, kdo si jih more zapomniti ! „Veš", nadaljuje nič mi ni hujega nego ta čudno zategnjeni, kisli obraz profesorjev ko mu katero progrešim. O ta njegov ironičen smeh in zategnjene besede : „No, skoro za stotico ste se všteli, to mi je grozno !" Tončka se jej je tiho smehljala, saj je Savico po- znala za izvrstno učenko. Ta njena pomanjkljivost ali »nezvestoba spomina' njenega glede številk, jo je zaba- vala. Tolažila jo je, in skušala pozornost njeno obračati na drugo stran. Po kratkem molku, zasmeje se Tončka se svojim zvonkim glasom. Savica jo začudena po strani pogleda,, kajti zamak- njena je bila še vedno v ..nesrečne številke'.. Tončka to opazi, zato pravi : .Povedati ti hočem nekaj čemur se bodeš i ti z menoj smejala in pozabila priljubljeno ti zgodovino !• „Le brzo na dan s to novico. Res radovedna sem na-njo*. Predno nadaljujem resnično, tragi-komično spletko, pripomniti mi je veliko malenkost, da so srce Tončkino polnile že sladke skrbi. Poredni Amor izbral si je to srce v cilj in ni meril slabo. Tončka je ljubila z onim tajnim, nežnim a vendar že močnim ognjem. Nikdo drugi ni znal za to skrbno čuvano skrivnost nego Savica. Med njima sploh ni bilo tajnosti. — ,Znano ti je" zač-^ Tončka še vedno poredno se smehljaje, da se Milka ko zanima za mojega Ivana. „Da, da, saj sem te menda jaz. na to opozorila", pritrdi Savica. »Ljubosumnosti ne poznam, to veš, saj sem pre- pričana, da me Ivan ljubi prav tako, kakor jaz njega. Zarudela je pri teh besedah prav ljubko in za hip umolknila. .Povedal, pisal mi je to že tolikokrat. Zatr- jeval, da mu brez mene ni živeti, da si pravo srečo more slikati le v mojem obližji. In verjamem mu rada, saj mi o resnici pričajo žarki pogledi črnih njegovih očij, v kojih se tako krasno zrcali lepa duša njegova. Priča mi to tresljaj roke njegove, mehkoba glasu njegovega vselej, ko izusti ime moje. S kratka o ljubezni njegovi ne mogla bi nikdar dvomiti ! Kar se pa zvestobe tiče ? No.... ? O Savica ! sedaj še-le umem besede dičnih naših pesnikov, koji so znali tako nebeško opisoveti najsvetejši čut prave, čiste ljubavi !" razvnela se je Tončka in skoro pozabila, kaj je namei-avila povedati. „In tvoja novica ?" opozori jo Savica. „0 da ! oprosti, krenila sem nekoliko v stran. Čuj, mislila sem si, kako bi to bilo, ako bi Ivana napravile, da nekoliko dvori Milki, da bo srečna in vesela. Videli bova, kako se bo pri tem vedla in se na to prav srčno smejali !" Savica se nasmeje ter pravi : .Predlog ni slab, samo da bi ne imel neprijetnili posledic !" .Nič se ne boj, saj poznaš Milko. Danes je vneta za Toneta, jutri za Tineta itd. prava vetrenjakinja dasi dobro dekletce." „Vendar morava paziti", doda previdnejša Savica, „da Milka ne pride najinej ,,zaroti" na sled!" In bili sta jedini mladi porodnici. Dolgo ni bilo čakati, ko pride nekega dne Ivan v poset k bratu Savičinemu, bila je Tončka slučajno pri slednjej. Iskren, pomenljiv pogled zadostoval je, da] sta se prijateljici razumeli. Prilika je bila ugodna ; jele ste , takoj Ivana pripravljati na čudno ulogo Don Juana. Se- ve, da jima je galantni Ivan vse obečal. Promenade so se začele. Vrat bi si bil kmalu zvil lepi Ivan, tako se je vselej oziral na okno nove izvo- Ijenke. Koketno se je prikazovala kodrasta glavica njena ' in o pozdravu dve vrsti belih zobkov. Porednost prijateljic pa je'- šla še dalje. Pregovorili sta Ivana, naj Milki piše zaljubljeno pismice, da vidita, ako mu odgovori. Nekega dne je res oddal šolski sluga Milki rožno duhteče pismice se zeleno znamko. .Da, da, njegovo je", vzklikneta skoro i)reveč glasno hudobnici in kihaje oddideta domu po drugej poti. Bil je petek. Zvonec je zapel in zvonil začetek od- mora. Naši znanki sprehajata se po dvorišči. Tončka in Savica od strani pogledujeta Milko, koja je bila sicer prijazna a strogi opazoVtilec spoznal bi na mah, da je to prisiljena prijaznost. Porodnici sta se tedaj zastonj trudili čitati jej na obrazi srečo in zadovoljnost. Šiloma je tlačila nazaj nevoljo, kojo je z vulkanično močjo hotela • J.iti duška v trpkih besedah. Sovražila je v tem hipi; dve bitji, koji sta si izbrali njo v ne- varno igračo. molčala je, ker je vedela, da je tako bolje za-njo. Prišli so pustni dnevih Sklep- prvega semestra in' par prostih dnij. Zadovoljna z vsem svetom, sosebno sé svojim spri- čevalom v prvej vrsti z redom v „nesrečni" zgodovini, str. 8 .S L O V E N K A" Št. 7 sedela je Savica v gorko zakurjenej sobici. Brzo pretika trdno napeto platno v okvirji, zraven pa prepeva s svojim krasnim mezzosopranom veselo narodno pesmico. Ljubila je Savica narod svoj, ljubila z vso strastjo mlade duše svoje vse, kar je njegovega tedaj tudi narodno pesem. Vsako delo spremljevala je ta blaga, za vse lepo plemenito i vzvišeno vneta deva z lepo narodno pesmico, kojo se je naučila od svoje .zlate mamice", kakor jo je nazivala. Danes je baš Savica pela znano narodno : Visoka je gora, Še višji je klane, O kedaj boš pa prišel Moj zaubern Gorjanc ?! ko je vstopil v sobo, ne Gorjanc ampak Tončka. Savica, jej hiti vesela naproti, mole jej z vso lastno jej presrč- nostjo obe roki v pozdrav. .Dvakrat sem že trkala, a nisi me čula. Zato opro- sti da sem vstopila nepozvana ! Na meni je da se opra- vičim Oprosti, čula te nisem, ker sem po stari navadi jedno zakrožila. Zraven pa še moje platno bobni kakor pravi vojaški boben !" In Savica veselo iznenadjena po danes res nepričakovanem pohodu, pomaga jej odložiti zimsko .šaro" kakor jo je rada imenovala v nevsahlji- vem humorji. Na to pritegne rahlo Tončko k sebi na zofo. „Kako ti je, dragica?* vpraša jo na to. .Slabo!" odgovori Tončka zamolklim glasom. Nakrat izgine prijateljici z obraza smehljaj. Pre- strašena pogleda Tončki globoko v oči. „Si li bolna ? Se ti je kaj pripetilo ? Kaj te dela tako, kakoršne te nisem videla še nikdar ?" hitela je Sa- vica v strahu. V srci se jej je vzbujala vest : kaj ko bi bila tega i ti kriva ? Vprašanje na vprašanje, a odgovora nikakega. Nema, s čudnim svitom v lepih očeh zrla je Tončka pred se. Rudeči obroči krog njih pričali so, da je jokala, mnogo jokala. Bledoba njenega lica je kazala njeno no- tranjo muko. „Govori, prosim te, oglasi se zopet Savica, ne mo- rem te več gledati take. Potoži mi, srce" moje, morda mi je najti tolažilnih besedij, leka tvojim ranam." ,A ne, molči, ne muči me dalje." „Ali je mtifiia Ivan —?" Pri tem imenu zadrhtelo je nežno Tončkino telesce, naslonila je zmučano svojo glavo na rame Savice ter glasno zaihtela. Iz prsij drvi vzdih na vzdih, po lici pa jej dere potok solza. Savica sama ne vede, kaj bi počela, poljubuje nemo vroče čelo prijateljičino. Pusti jo, da se izjoče, saj je vedela, da ji potem odleže, da jej solze ne- koliko ohlade notranje rane. V srci pa si je želela is- kreno, da bi se le njena slutnja ne bila vresničila. Notranja nevihta se je nekoliko polegla. ,0 Savica, kako sem nesrečna! Varal me je, goljufal meta nesreč- než, kojega sem ljubila, sedaj to še le prav čutim, ko sem ga izgubila, ljubila do blaznosti ! Nikdar ne bila bi mogla sanjati tem manj misliti, da je on hinavec. \'se drugo bila bi pretrpela, vse mu odpustila, a tega ne, ne morem. In kaj bi mi tudi po- magalo, saj je za-me izgubljen. Ah ! Savica, kako grozno to odmeva po praznej notranjosti mojej ! Ne ! prazno ni srce moje ! Polni ga sovraštvo, mržnja, preziranje. Da, sovražiti ga hočem, do dna užaljene duše svoje. Lepo ni to čuvstvo, to dobro vem. A kaj meni ? Obsoja naj me ves svet, misli o meni, kar hoče, saj me ne ljul)i več oni koji mi je bil vse ! In veš kaj me najbolj peče in boli? Kaj mi že sedaj ne da miru? Misel, da sem, si tega kriva sama ! " Vpehana se je revica naslonila nazaj in zopet so močile vroče solze bledi njeni lici. Kakor okamenela sedela je Savica tik Tončke. Tiho je poslušala. Vsak vzklik tega nesrečnega prijateljičinega srca zadel jo je kakor oster nož. Bolelo jo je neopisno, da je Tončkinega gorja tudi ona kriva. „Tončka s teboj trpim tudi jaz. Ako bi mogla vi- deti mi v srce, prepričala bi se o istini. To pa tem bolj zato, ker sem ti nesreče tudi jaz deloma, ali recimo največ kriva. Tolažiti te ne morem, dokler mi ni vse znano. Najprej prosim povej mi, kako to veš ? Kaj ti priča da te je varal ? .Zvedela sem, da jo pohaja : Tudi se ni že cele tri dni prikazal v našej ulici. Cvetice nosilke njegovih po- zdravov, koje mi je malo, da ne vsak dan pošiljal, da, te krasne, duhteče, neme a vendar toliko govoreče posre- dovalke so izostale. Vse to, kar me je delalo nekdaj tako blaženo, je izostalo. Prepričana sem, da ljubi Milko, da je mene zabil popolnoma !" Tako je končala Tončka tužni svoj govor. ,Ne, ne, to ne sme biti ! Popraviti hočem kar sem zakrivila. Posušiti hočem solze tvoje, Tončka. Vem, da si name huda iu to po pravici. Za ves svet ne bi hotela izgubiti prijateljstva tvojega. Podaj mi roko in obečaj mi, da mi odpustiš, ako se prepričaš, da sem storila vse, kar mi je bilo moči, v vajino spravo !" Hitela je s pravo hlastjo in odločnostjo Savica. .Saj nisem na te huda. Čemu tudi?" „Kaj moreš ti zato, da je on tak ?" odvrne ji nežno Tončka. Ne govori tako draga moja, morda si se prenaglila. — Prosto !" zakliče na - to Savica, ko nekdo prav krep- ko potrka na vrata. Vstopil je Ivan z bratom Savičinim Srečkom. Kaj pa sedaj, misli si Savica vsa vznemirjena, da ni mogla spregovoriti besede. Tončka kakor elektrizirana vstane naglo, ter se hiti spravljati, da odlazi, lahko poklonivši se došlecema. „Kam, kam tako naglo", vpraša čudno smeječi se Ivan. .Domov se mi mudi" : odgovori mu lakonično in precej neprijazno Tončka. Obrnila se je k Savici tako, da jej svetloba ni padala na obraz. ,Ne hodi še, prosim te, saj si jedva prišla !* A prigovarjanje bi pač menda ne imelo vspeha, ako bi ne bila v tem trenotku vstopila gospa, Savičina mati. „Kam, kam gospica?" vpraša začudeno položivši St. 7 ^S L O V E N K A* S+r. i) bele čašice, z duhtečo kavo na mizo. „Sedaj pa nam res ne smete že pobegniti !" Hočeš, nočeš, mitrala jo Tončka zopet sesti. Se ve skrbela je za to, da je sedla na Ivanu najoddaljneji prostor. Kaj da ste danes tako izvanredno tiliiV vpraša jo Ivan, ko je gospa odšla po svojih liišnih opravilih. Nimam kaj povedati !" odreže se kratko Tončka. ,,No, no, hočem pa počakati ! Morda vam čarodejna tekočina razveže jeziček ; trdi se namreč, da si zna nežni spol pri čašici kave največ povedati !" A neletel je slabo Ivan danes se svojo šalo. Užaljena ga naglo zavrne. „Menda noče biti konca vašim-salai»! Z menoj st* zbijali jih dovolj. Sv«t«jeiB vant. vfe si odst^ izbfrete v to koga drugega !' Srečko se je bil diskretno umaknil. Slutil je, da se bliža nevihta in vedel, da bi bil tej nepotrebna priča. I Savica je prav tiho zlezla do peči, tako, da ona dva zatopljena sedaj v živahno debato, tega skoro oiiazila nista. Vesela je bila deloma, da se je stvar tako zasu- kala. Slučaj jej je prišel na pomoč, ter jo rešil nelahke naloge. Izza peči je junakinja zrla na bojišče Napado- valec se - ve bila je nesrečna Tončka. Dolgo pa ta boj ni trajal. Tončka je Ivanu naravnost povedala, kako o njem misli v zadnjem času. Na vsa njena očitanja pa je ostal miren, še vedno z lahkim smehljajem na ustih. „Ne, tak ni človek, kojega vest ni čista, misli si Savica, ali je pa tako brezsrčen, da ga vidni znaki njene notranje boli ne ganejo V* In z večjo pozornostjo posU}- šala je nadaljni jiogovor. Tedaj nimam pravice misliti o vas slabega V Li ne govore vaša dejanja dovolj V Kaj so pohodi k Milki V* ,H Milki začudi se resnično iznenadjen Nan „Da. da, povedalo se mi je, da ste bili že parkrat pri njej !* Kako so se Tončki oči odprle, ko jej je povedal, da je bil pri tovarišu, ki biva v I. napstropji. Pretrgale so se goste megle in prvi oživljajoči žarki zasijali so iz krasnih Tončkinih očij. Pismo jej je pisal, a ne tako kakor sta hudobnici hoteli. Prosil jo je, naj mu ne šteje v drznost, ako pre- več pohaja pod njenim oknom in se preveč nanje ozira. Pisal, da ima najboljši namen, kojega hoče na ta način doseči. Morda jej še kedaj to pove, a sedaj še ne more. Nemo je pogledovala Tončka izpod čela Ivana, ko- jemu je že skoro vse odpustila in ga ljubila bolj nego kedaj. Počasi se je vračala rudečica na njeni polni lici. Še nekaj bi rada vprašala, rada vedela, a ne upa si s tem na dan. A v tem jo Ivan prehiti mirno dalje govore : Čudno se ti je zdelo, da nisem prišel par dni mimo hiše vaše, kaj ne ? Čudno tudi to, da so nežne duhteče najine tovarišice, nosilke pozdravov izostale? Da, srce moje, Tončka moja zlata, ne bodi mi zato huda, a hotel sem te nekoliko kaznovati za tvojo porednost. Pozabljeno naj bp. vse! Preč se solzami, duša moja! Poglej mi v oko kakor nekdaj, nasmelini se zopet svo- jemu ljubečemu Ivanu. — Tako ! sedaj pa si zapomni kar ti v tem svetem trenutku svetujem : Ne igraj se nikdar s tem najsvetejšim čutom ! Bog ljubezni in Bog sprave podala sta si nad tema dvema bitjema pri- jazno roki." Savica pa je globoko zdilmila pri peči: »Hvala Bogu, da je prišlo tako ! • Otroci in slovenski jezik. Akoravno se je že toliko govorilo o tem predmetu namreč, da bi slovenske matere si prizadevale uzgojiti otroke v milim nam jeziku, videti je le še vedno i vedno da ta, takorekoč sveta dolžnost, vse opominjanje pada na nekako nerodovitno zemljo, i kako vendar to ? Sploh ni mi možno umeti, kako more mati, ako se količkaj zaveda svojega naroda, govoriti otroku v ptujem jeziku, da, v jeziku katerega je morda sama vešča le toliko, kar jej treba, katerega si je še le kasneje prisvojila, ali ne; — rajše seza v daljavo — a lepše i boljše — rabi se le v siU — Poglejmo v tej zadevi druge narode — nikdar se ne bode čulo kaj ednacega, da, celo italijan- ski roditelji se niti kasneje ko otroci uže obiskujejo šolo i ko počne biti neobhodno potrebno učiti se druzih jezi- kov, ne brigajo dosti za to : kako da bi torej v tem ob- ziru naš narod, toli zaostajal, zakaj bi se k tolikim dru- gim lepim lastnostim ne prisvojil še te za nas toli [»o- trebne, da, neobliodne. — Vprašala sem nekdaj gospo, ki je imela šestletno hčerko, kako da ne govori ž njo slovenski, vsaj je ona Kranjica, odgovorila mi je : vsaj sem poskušala, toda kar ne gre ji, mislim, da mora biti ta jezik otrokom jako težko izgovarjati, — verujem tudi jaz, da otrok koji še ne ve razločiti kar je ali ni pravo, koji je prijel takore- koč podlago v ptujem jeziku, se bode branil, a ne zate- gadelj, da l)i težko izgovarjal besede v slovenskem jezi- ku toda ker rajši govori v jeziku, kojega že ve. Ni pa zadosti samo z otroci govoriti slovensko, mar- več učiti jih tudi, da govore čisto, nepopačeno, naš jezik. To ni za take mlade bistre glavice nikakor težavno, za- pomnijo si tako hitro, da se moraš kar čuditi, n. pr. naša petletna Micica rekla mi je, ko smo se šetale po vrtu, pred katerim ide mimo železnica : glejte Gospo- dična, „Vahtar gre po štreki ;" — tako se ne reče Mi- cica, poslušaj ! Vahtar se reče „Čuvaj*, Streka pa „proga*, toraj kako porečeš drugikrat ? Čuvaj gre po progi, od- govorila mi je brez dolzega premišljevanja tako Ijubez- njivo, da ko bi jo čula kaka nezavedna mati bi marsi- katera sklenila tudi svoje otročiče tako učiti. Sicer pa nikar ne mislite, da naša Micica govori vse tako popa- čeno, ne, ne, to je bilo ravno naključje, drugače pa ju je tako prijetno poslušati ko z nekoliko starejšo sestrico tako lepo skupaj brbljata in si izmislita mai*sikatero ime- st. 10 .SLOVENKA' Št. 6 nitno ; tako sta prišli nekega dne k meni s prošnjo, da pišem sestrici v Ljubljano za njen god, da ji namreč voščita vse dobro in da sta ravnokar na njeno zdravje pojedli za dva novčiča bonbončkov, nadalje naj jo vpra- šam, kako se kaj počuti, — in ali kaj uhaja, da ona in Pepka vedno uhajata, tudi Ti ujdi potem naj te pa iščejo, le kmalu pridi domu, da se bodemo vozile s sanmi po hribčku — itd. narekovala je mala Gorenjka. Taki bi morali biti otroci slovenskih roditeljev i zakaj bi ne bili — ako bi le starisi hoteli ? Se li kdaj obrne na bolje ? Upajmo ! Bivša Primorka. Modne zmote. Spisala Danica. IL Druga zmota na modnem polju je nedrijec. On pač kraljuje že stoletja neomahljivo ; a to ga še ni pobolj- šalo niti za pičico, niti ga napravilo primernejšega za človeško konstitucijo. Beremo sicer vsak dan po dnev- nikih anonce o kaki iznajdbi in higijeničnih modricev kar mrgoli. Če si pa stvar natanko ogledaš, je eno kakor drugo. Če ne upliva škodljivo za zdravje, pa ne zado- stuje zahtevam, ki se stavijo do dobrega nedrijca. Zdaj te pa prosim, draga čitateljica, primerjaj kako podobo iz svojega modnega žurnala s kipom medicejske Venere. Je-li se ti vidi stisnjeni, pretirano ozki život z nedrijcem, baš do vrata segajočim in z visokimi, neo- kretnimi ramami lepši, nego pa polne, normalno razvite Venerine oblike ? In vendar bi se marsikatera naših gospic sramovala, če bi morala z Venerino „široko" tailo iti na .corso". '¦ Dosti se je.že pisalo in govorilo o škodljivosti tesne- ga nedrijca. Če bi hotela tukaj vse to ponoviti, bi mla- tila s tem le prazno slamo. Naj omenim le, da se je dognalo, da prihaja bledičnost, ta bič našim mladenkam večinoma od njega. Ne izgovarjajte sé, de se počutite prav dobro v teh železnih kleščah. Človek se vsemu pri- vadi, torej tudi temu. A le spominjajte se dneva, ko ste ga dele prvič okoli mladega svojega životka. Takrat se vam je videl pač neznosen. Toda gizdavost premaga vse težave, premagala je tudi to ; in privadile ste se res, — v svoj kvar. Gotovo bi pa bilo veliko manj histeričnih in nervoznih ter anemičnih žen, veliko manj težkih in nesrečnih porodov brez tega biča za ženstvo. Ali bi se me Slovenke res ne mogle odreči tej ne- spametni pariški noši, ter si vstvariti kaj bolj pametne- ga, in našemu zdravju bolj primernega? Čemu so nam pač te železne spone, te vrvi, s kojimi se vežemo, da nam skoro sapa uhaja? Če so uže Parižanke toli nespa- metne, da si kvarijo šiloma svoje zdravje, pa bodimo vsaj me bolj modre in ne trobimo v rog naših sester ob Seini. Smešno se vidi ravnodušnemu opazovalcu, kako se narodi pulijo in kavsajo zaradi jezikovne razlike, radi verske različnosti in Bog si ga vedi za kaj še vse. Vsak narod hoče biti samosvoj, neodvisen, izviren. Le v noši ne poznamo nobene izvirnosti. Nakrat pozabljamo vsi svoje narodnosti. Oboževaje kleči ves človeški rod pred fratcozko metropolo ter širi po bliskovo po vsem svetu vsako pretirano misel, ki se je rodila v blaziranih gla- vah nečimernih modnih junakov. Če gre za modo, ne želi biti nihče izviren, tu hočemo biti sami pristni Francozi. Lepe in slikovite naše narodne noše pa ginevajo in kmalo jih sploh ne bode več videti. Zavrzimo tedaj škodljivi modric s železjem. Saj za- dostuje priprosti nedrijček iz močnega platna, kojega zna vsaka količkaj bolj spretna šivilja pravilno sešiti. Tak medrijec ne bode nikdar škodljiv, zadostuje pa popolno- ma zahtevam naravnega, nepokvarjenega okusa. — Da treba kroj oblek tudi po tem vravnati, je samo ob sebi umevno. Kaj pa, če bi se uvedla vsaj za domačo rabo krasna naša gorenjska noša ? Gotovo bi bila bolj pri- merna, nego načičkane obleke po francozkem, ali — re- cimo dunajskem kroju. V tem oziru daje nam lep izgled ruska carica, ki prihaja zvečer k čaju v e d n o le v na- rodni ruski noši, ki se ji jako prilega. Črnogorski" knez in kneginja nisfa sploh oblečena drugači nego v narodni noši. ^. tudi »veliki svet' v obče je že spoznal kako se narodne noše prilegajo posebno mladim deklicam. O tem nam pričajo takozvani »Dirndlkostumi", kojih po leto- viščih kar mrgoli. Zakaj bi se pak ne preselili tudi v salon ? - - Sicer so pa tudi sedanje nagubančene bluze kakor ustvarjene za nošo brez nedrica, ker oblike bolj zakrivajo. Tesni, života oklepajoči se angleški noši, ki se jame, žal, zopet širiti, pa ne dajmo vkoreniniti se na slovenskih tleh. Vam pa, slovenska dekleta, bodi rečeno, das Vas bodo možke oči ravno tako dopadljivo gledale, kakor j sedaj, a ženil se bode močni spol — še rajši, če bode j vedel, da si ne pridobi samo lepe, marveč tudi zdravo in [j krepko ženko. | Književnost in umetnost. Le moimment social en Aiitriche, La questioa slo- vene, Paris 1896. (Socijalno gibanje v Astriji : Slovensko vprašanje.) spisal Louis Gumplowiez ^Hrratsica misao'' je napisala iz tega spisa glavne misli. Ker je tu nekaj glavnih, momentov o slovenski zgodovini, ki bodo gotovo' zanimali tudi bristroumne naše Slovenke, podaj omo jim jih z veseljem: »Zgodovinarji Slovencev niti ne spominjajo — Ev- , ropa, kakor da ne zna, da so. Od davnih časov so ob- delovali mirno svoje zemlje no, skoro so je naskočili tuji narodi : Kelti, Rimljani a naposled glavno pleme avstrij- skih Nemcev — Bavarci. V to narodno mrtvilo vrgel je, Napoleon I. iskr» . zasnovavši »Ilirsko kraljevino". Naredil je da se spoštuje St. 6 ,S L O V E N K A« Str. 11 = narodni jezik in je izdal naredbe v francoskem in slo- | venskem jeziku. | Bil je to kratek sen. Na dunajskem kongresu pre- dale so vlasti slovenski narod zopet v roke nemškej Av- striji, da ga kakor ,nositeljica nemške kulture na vzhod" germanizuje jio milej volji. Polovico stoletja je služilo tej svrhi v razkosanih slovenskih zemljah, nemško sodišče, uprava, zakonodav- stvo in šola. Osobito je germanizacija dobro napredovala v spodnjej Štajerski, posebno v mestih, v tem ko je ljud- stvo na deželi ostalo zvesto svojemu narodnemu življe- nju, ki se pa ni moglo razvijati, ne imajoč sredstev, da se upre hudim pritiskom. Nekaj spomini na kratko francosko vlado, nekaj narodno gibanje sosednih slovanskih narodov pod ogrsko vlado (osobito Hrvatov) Avstrija ni mogla zaprečiti, da bi se ono gil)anje ne raztegnilo tudi do slovenskega na- roda, vzbudilo slovenske narodno težnje. Tako se je vzdržal narodni slovenski živelj do časa, i ko so mu politični dogodki omogočili, da se ne samo vzdržuje ampak tudi vzdigne in razvija. Oni dogodki niso delo katere stranke ali kojega ministra ampak neobhodna posledica stoletnega političnega . družtvenega razvitka. ^ Med dogodki, ki opominjajo na radikalno transfor- macijo Avstrije je tudi slovensko vprašanje, v poslednji dobi v obliki ^celjskega vprašanja" katero je vse pred ^ lansko leto uzrujalo Avstrijo : parlament, tisek, skupščine, politične zadruge itd., a še dandanes ni rešeno popolnoma. Kako bi bila razumljiva strastna vika, katero so vzdig- nili Nemci radi enega neznatnega gimnazija sé štirimi nižimi razredi, ako bi ne bili Nemci dobro čutili, da je.j to vprašanje v zvezi s celim sistemom dogodljejev, ka- teri hočejo, da potisnejo germanizacijo ? Ljudstvo je v celjski okolici povsem slovensko,,, samo v mestu je večina nemška. Nemški gimnazij je bil^ v Celju poslednja trdnjava germanske .kulture" v spod-., njej Štajerski. V njem je bilo 1.31 nemških ter 245 slo-1 venskih učencev, ali Nemci so bili vendar tako smeli, da , da so se odločno in strastno upirali temeljnemu držav-,, nemu zakonu, ki dovoljuje vsakej narodnosti, da si pri-, reja na državne troške nižjo ali višjo šolo, ako je zanjo j dovolj učencev. Proti tej železni logiki in proti faktom, da je Av- strija večinoma slovanska, ostati mora nemška pohlepnost brez moči". . . Knjige Matice hnalde. Deset, nič manj nego deset lepih knjig za bore 3 gld. ! S kakim veseljem vzprejemam od leta do leta krasne knjige, ki nam dajo toliko lepega čtiva ! Koliko zabave mi dajo na večer krasne te knjige. Nestrpno pričakujem svobodnega trenotka, da se lotim, tega čitanja. Koliko ga pa tudi je ! Toliko leposlovnega blažilnega in zabavnega čtiva. Reči moram pač iskreno, da se ni čuditi obilemu številu udov in tudi udinj saj nam ženskam ugaja najbolj leposlovno čtivo in pa še tako, kakoršno nam podaje hrvatska matica! Ves Šenoa Osvit, Za kralja za dom sploh vsaka zabavna knjižnica ni li to užitek in uprav za nas kakor nalašč? In krasni prevodi z ruskega ! Ni čuda, da segajo Slovenke, ki so vešče hrvaščini mnogo rajše po hrvatski nego po sloven- ski matici, o kateri podpišem vsak stavek, kojega je v zadnji Zvonovi št. napisal Zvonov urednik. Slovenke, ki se še vedno prerade naslajajo ob sen- timentalnih ali do skrajnosti pretiranih nemških romanih, naj bi rajše segle po teh knjigah, ki bi jim dale obilo pravega užitka ! Začetek je seveda malo težak, a ko se udamo, je slast tem večja. Sedaj se brzo lotim čitanja in v bodoče sporočim v „Slovenki" svojo skromno sodbo o leposlovnih spisih v zabavnih knjižnicah in zabavnih knjižic je letos kar p.-t, poleg .slavenske knjižnice", ki ima niz novejših rus- kih pripovedek. Ako bode ktera naših čitateljic pridnejša od mene (čitateljev se tudi ne branim) naj pošlje blagovoljno svojo oceno. Zabavna knjižnica za sloiensko mladino. Urejuje in izdaja Anton Kosi učitelj v Središči. VL zvezek. V Lju- bljani, 1897. Samozaložba. Cena 15 kr. Izšel je VI. zve- zek, te za mladino jako pripravne knjižnice. Na drugi strani platnic je pismo izdajateljevo do mladine, v knjigi je pa naslednje gradivo pisano v trokom primernem je- ziku in dobro slovenščino. K vam ! (pesen) Najdražji biseri, (pripovedka) O ljubi mater svojo, (pesen) Nebeška Roža (pripovedka) Prstan Posavskega gospoda, (narodna pripovedka) Poštni jahalec v Sibirjji. (iz ruskega) Lisica in kozel, (basen) Beg v Egipt, (narodna 'legenda) Cesar Karol V. in sa- njači. In potem? Pri dobri gospodinji, (pesen) Poučne črtice. Kaj pripoveduje osa. Pregovori, izreki in pametnice. Razne stvari. Kratkočasnice. Zmešana štrena. Našim slovenskim mamicam, učiteljicam in učiteljem, knjižnico toplo priporočamo ! Volitve. Dasi naš list ni političen list, vendar so dogodki minolih dni važni, da je pač primerno, ako se jih v listu našem spominjamo še posebe. Saj nam veli naše srce, naš narodni čut. da delimo z našimi možkimi seselje in žalost tudi na političnem polji. Vse dobre vesti došle nam iz naše lepe domovine, vse vesele trenotke morali smo plačati naposled jako drago. Z iskrenim veseljem je vsprejela izvestno vsaka či- tateljica „Slovenke" prelepo vest o pridobitvi naših vbogih koroških bratov z izvolitvijo pnega slovenskega poslanca na Koroškem g. Lambert'i Kiuitpielena. Z iskreno radostjo ste gotovo tudi vse pozdravile vest o zmagi na Štajer- skem, ko so naši vrli Štajerci prodrli sé svojim kandi- datom g. Žičkarjem. Jako dobro se je obnesla tudi okolica tržaška ob občinskih volitvah, ko so bili po tolikih letih izvoljeni za okolico samo slovenski svetovalci, oziroma deželni poslanci; vse to veselje smo pa drago plačali 18. t. m. ob volitvah za državni zbor. Ko mi je bil moj nad vse ljubljeni oče jako slab, Str. 12' »SLOVENKA" St. 7 ko je prišel naposled oni poslednji dan njegovega trplenja, koliko sem trpela tedaj ! Nemirna, razburjena nisem mogla (jbstati na enem mestu, rs krvavečim srcem sem gledala grozovito trplenje predragega l)olnika, a daleč o