SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
V TEJ ŠTEVILKI ŠE
Iz dnevnika urednice: Želim si boljšo informacijo iz Slovenije in seminar - kako "biti novinar"
str. 2
ABC TV dokumentarna oddaja - Smrt Jugoslavije (komentar)
str. 6
Sydney Proslava dneva očetov Začetek zveze upokojencev Car Rally'95
str. 8
Sydney Občni zbor SDS Bo vdova dobila moža? Večer narodnih noš in plesov iz Canbcrrc
str. 9
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK — 14-dncvnik, cena S 2.00 — THE AUSTRAI JAN SLOVENIAN INDEPENDENT INTORM ATI VE NEWSPAPER
IZ SLOVENIJE...
Ansambel ŠTAJERSKIH 7 kmalu v Avstraliji, več na str. 10
IZ AVSTRALIJE...
O vse uspešnejšem sydncyskem ansamblu Štefeka Šerneka PSYCHO ZYDECO (mešanica jazza, bluesa in še česa...) str. 8
novi
predsednik
Sveta
slovenskih
ENGLISH PAGE FOR THE WHOLE FAMILY
Page 11
KARL BEVC
Želim si boljšo informacijo iz Slovenije in seminar, na katerem bi nas učili "biti novinar"
Minilo je nekaj mesecev odkar je prišlo na pobudo Urada za informiranje Republike Slovenije in državnega sekretarja za Slovence po svetu dr. Petra Venclja v Sloveniji do srečanja urednikov in novinarjev slovenskih medijev po svetu. Kot veste je bila na to srečanje povabljena tudi vaša urednica. Urad za informiranje je plačal potne stroške petnajstim medijcem. Srečama so se udeležili trije avstralski Slovenci, naš zastopnik Jože Žohar (da ne bo pomote, letalska vozovnica je bila plačana samo njemu), Jožica Gerden in Ivanka Škof, vsi so prišli nazaj z različnimi občutki. Jožica Gerden je svoje delno že izrazila v našem časniloi in v Mislih, Jože Žohar pripravlja daljše poročilo, Ivanka Škof pa je prišla nazaj zelo, zelo razočarana nad vsem kar se v Sloveniji dogaja. Uredniki in novinarji slovenskih medijev v tujini so v Ljubljani izmenjali naslove in ker so se dogovorili da bo prišlo do medsebojne izmenjave publikacij, sem na vse naslove po svetu poslala faxe s ponudbo, da pride tudi do izmenjave našega in njihovega časnika. Tako prihaja zdaj v uredništvo Glasa Slovenije iz Argentine Svobodna Slovenija in enkrat tedensko Primorski dnevnik, Jana Valenčič pa mi je iz Londona sporočila, da imajo pri njihovem listu Nevvsletter težave, vsi ostali pa niso niti odgovorili. Rada bi se zahvalila uredniku enega in drugega časnika za redno pošiljanje.
IZ DNEVNIKA
Stanke Grcgorič
UREDNICE
Osebno nisem zadovoljna z rezultati srečanja, saj se ni prav nič spremenilo, le Jana Valenčič, ki je prevzela nekako povezovalno vlogo med medijci po svetu, nam je poslala vprašalnik za "priključeno članstvo" v Društvo novinarjev Slovenije s pripisom, da znaša mesečna članarina 10 DEM in da Društvo novinarjev predlaga, da bi članarino slovenskih novinarjev po svetu kril Urad za informiranje. Zaenkrat mi še ni znano ali je predlog sprejet ali ne, toda zadeva me, čisto po domaČe rečeno, zelo jezi. Zavzemala sem se za to, da bi Urad za informiranje postavil honorarnega novinarja, ki bi sestavljal tedenski fax bilten za Slovence po svetu, baje so tudi prisotni na srečanju izrazili tako željo. Toda za kaj takega izgleda ne bo denarja, za novinarske izkaznice pa naj bi se našel? In vprašala bi rada vse ambiciozne včasih tudi dvomljive "novinarje" po svetu, kaj bodo pridobili s tem, če bodo v žepu nosili novinarsko izkaznico, nosili pa jo bodo tudi taki, ki imajo morda pet minutno radijsko oddajo in ki so - bolj ali manj -skregani s slovenščino in jih človek komaj razume; tako pa se godi tudi v nekaterih slovenskih glasilih (v mislih nimam določenih imen). Ne! Hvala lepa! Meni - amaterju (ki ga pravtako "lomim" po svoje) ni potrebna nobena novinarska izkaznica, potrebna mi je boljša komunikacija s Slovenijo -hitra informacija, največkrat strankarsko nepobarvana, potrebno mi je izpopolnjevanje v slovenščini (morda kak novinarski seminar ali tečaj, kjer bi nas učili "biti novinar"). Pomembno je tudi vzpostavljati mostove na izobraževalni (jezikovni) ravni mladih z že obstoječimi poletnimi in drugimi šolami slovenskega jezika v Sloveniji.
Temu kar pošilja STA na slovenska veleposlaništva (ta pa z vso dobro voljo nam), ne moremo reči "obveščanje izseljencev", take vrste poročanja je namenjeno diplomatskim sjužbam in ne nam.
Če bo osnovna iztočnica letošnjega srečanja ostala v glavnem le novinarska izkaznica, in če so bili vsi zahtevki na letošnjem srečanju le medsebojno spoznavanje in nič več, potem sem vesela, da nisem šla v Slovenijo "gledat na uro" in pasivno "kimat" kako smo zadovoljni s STA (Slovenska tiskovna agencija) poročili in oh in sploh vse je O.K. Govori se tudi že o srečanju v letu 1996...bomo hodili v naš svet pod Triglavom samo zaradi teh medsebojnih srečanj in se zadovoljni vračali, čeprav tam nismo dosegli nobenih vidnih rezultatov? Bomo vi deli! Bilo bi res škoda denarja, in Slovenija ga prav gotovo nima za razmetavanje!
Svoje razmišljanje sem pripeljala h koncu z eno samo željo, da bi Slovenija končno le izkoristila današnje elektronske standarde - tudi za boljše obveščanje svojih izseljencev.



CVETKO FALEŽ,
naš rojak iz Canbeire je postal član škofijskega pripravljalnega odbora za obisk papeža v Sloveniji. Imenoval gaje ma -riborski škof dr. Franc Kramberger. Tako lahko pričakujemo, da bo Cvetke Falež redno obveščal avstral -ske Slovence o pripravah na ta m velik dogodek. V eni prejšnjih številk Glasu Slovenije je sporočil našim bralcem, da bo organiziral potovalno skupino, ki naj bi obiskala Slovenijo v času papeževe -ea prihoda.VeČ informacij pri Cvetku Faležu: Telefon: 06 291 8426
Fax: 06 292 8211 *
LE TUJKA DA TME SLOVEČE...
City trg — naprej Maribor/
Neki bravec je poslal Janezu Gradišniku (Slovenceva priloga) pod geslom "narod biča vajen, biča željan" izrezek iz mariborskega Večera z dne 20. julija z naslovom Središče Maribora. Avtor začenja svoje pismo takole: "Končno smo v središču Maribora dobili trg (Grajski tr<r), ki je po svoji obliki in svežini podoben evropskim trgom. Dajmo mu ime City trg..." Nekaj dni za tem je tudi Delo poročalo, da se bo "gradnja mariborskega City-ja kljub zapletom začela v oktobru letos." V zapisu se govori o poslovno-tnzovskem kompleksu City. Ni kaj Mariborčani TOP JOB! Zakaj bi aelili slovenska imena, ko pa vse kar je tuje zveni bolj "gosposko". Upajmo, da imate v svojem prelepem slovenskem(?) mestecu ob Dravi tudi country in bowling klube, pa fitnes študije, rallyje in tako naprej, da ne omenjamo še nemških izrazov.
Z ANSAMBLOM ŠTAJERSKI H 7 PRIQE V AVSTRALIJO TUDI EDEN NAJBOLJŠIH INTERNISTOV IZ SLOVENIJE
Z ansamblom Štajerskih 7 bo v Avstralijo dopotoval tudi mariborski internist prim. dr. Marjan Skalickv. Dr. Skalicky se bo tiste dni udeležil Svetovnega kongresa zdravnikov na Tajskem, kot edini predstavnik Slovenije za internistiko. To novico nam je sporočila Sonja Beroš iz Maribora, ki v prelepem predelu Maribora, pod zelenim Pohorjem blizu vzpenjače izdaja sooe za turiste. Želite obiskati Maribor pa ne veste kje bi prespali? Pokličite prej uredništvo Glasu Slovenije.
Vaša Stanka


\tnW°
AVSTRALIJA NAJBOGATEJŠA DEŽELA NA SVETU?
VSAK AVSTRALEC JE MILIJONAR?
Na vsakega prebivalca Avstralije pride 1,09 milijona dolarjev, tako je izračunala svetovna banka in s tem uvrstila Avstralijo na prvo mesto na lestvici najbogatejših držav na svetu. To bogastvo so merili po novih pravilih, ki vključujejo tudi potencialno bogastvo (recimo razne rudnike), po starih pravilih pa se nahaja naša dežela "down under' - na 20. mestu. Takoj so se oglasile humanitarne organizacije in opozorile, da živi v Avstraliji skoraj 2 milijona revnih, med njimi 600.000 otrok. Bo že držalo - do enomilijonskega povprečja se pride tudi tako, da eni štejejo milijone, drugi pa pokojnine ali dodatke za brezposelnost.
PIŠEJO NAM
Zdravo!
Najprej vas lepo pozdravljam iz prelepe Slovenije, točneje z Gorenjske. Prosil bi vas, če bi lahko objavili v vašem časopisu sledeče:
Rad bi si dopisoval s slovenskimi izseljenci ali s kakšnim
dekletom, ker je moja želja, da bi nekega dne obiskal
Avstralijo. Star sem 23 let, po poklicu sem elektrikar,
ukvarjam se s športom, fotokopijo....
Srečno in prosim naj se mj kdo oglasi!
Mausar Milan, Moste 74 b, Žirovnica 64 274, Slovenija
Srečanje v moji deželi Navodila za sodelovanje
Predsednik Slovenske izseljenske matice (SIM) prof. dr. Janez Bogataj je za predstavitev Avstralije in Slovencev v Avstraliji za prihodnje leto na Srečanju v moji deželi v Sloveniji s pismom povabil čim več sodelavcev. V pismu med drugim piše: ''Osebno tudi želim, da pritegnete k sodelovanju m oblikovanju programov predstavitve kar največji Krog Slovencev v Avstraliji. Odlično bi bilo pokazati, da znajo Slovenci v Avstraliji med prvimi premagati razne zavore in nesmiselnosti, ki imajo izhodišče v politiki, verskem prepričanju, osebnih muhah itd..." (podčrtal pisec).
Ker sem bil povabljen k sodelovanju, bi želel, da g. predsednik SIM jasno razloži, kako si zamišlja izvedbo programa v smislu omenjenih navodil. Ta so neslano čvekanje, ki ne sodi v slovar predsednika SIM - človeka novih razsežnejših pogledov. Takih izjav nismo bili vajeni niti pri bivših predsednikih SIM - pri ljudeh neslavnega slovesa. Vsaj v izražanju so bili bolj previdni in dostojni. Ne morem si zamisliti kako si ta učena profesorska glava g.dr. Bogataja - Nomen est omen - upa predstavljati, da bodo Slovenci, ki imajo vsaj malo verskega prepričanja, sodelovali pri akcijah pod takimi smernicami. Dr. S. Frank, Seaton, Južna Avstralija
21. MLADINSKI KONCERT
V organizaciji slovenskih verskih središč bo v soboto, 30. septembra v Verskem in kulturnem središču Merrylands — Sydney
TEČAJNA LISTA - slov. tolarjev (SIT) September 1995
DRŽAVA
VALUTA
NAKUPNI
PRODAJNI
Avstralija	1 AUD	92.5747 93.1319
Nemčija	1 DEM ' ' 82.0443 82.5380
ZDA	1 USD	122.0245 122.7589
Srednji tečaj hrvaške kune: 2231. 0543 SIT za 100 kun
VELEPOSIANTŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA
Advance Bank Centre-1 .cvel 6, 60 Marcus Clarke street. Canberra City TEL.: (06) 243 4830 FAX: (06) 243 4827. Pisma in drugo pošlo pošljite na naslov: Embassy of Slovenia, P.O.Box 284, Civic Square. Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure: uradne ure od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar. Ataše za konzularne zadeve: Tina Omahen.
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE
AVSTRALIJA (NSW in VIC)
Častni konzul Alfred Brežnik
Obisk urada izključno po dogovoru
(By appointment only)
tel.: (02) 314 5116;
fax: (02) 3996246
Poštni naslov:
P.OBox 188 Coogee NSW 2034
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA
Častni konzul Dušan Lajovic
Eastern Hutt Road. Pomare. Lower Hutt
(Wellington),
tel.: (04) 567 0027. fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.OBox 30247 Lower Hut.NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.OBox 5 Smithfield NSW 2164 tel.: (02) 604 5133: fax: (02) 604 009
SBS RADIO
praznuje 20. obletnico svojega obstoja
Vabimo vas, da se vključite v slovenski program, ki je na sporedu vsako nedeljo in torek, od 8 do 9 ure zjutraj
na
SBS Radiu 1 Sydney 1107 AM SBS Radiu 1 Melbourne 1224 AM
in na
narodnem omrežju SBS National Network ob torkih med 9 in 10 uro zjutraj:
Adelaide
Brisbane
Darwin
Newcastle
Perth
Wollongong
106.3 FM 93.3 FM 100.9 FM 1584 AM 96.9 FM 1485 AM
Program v Adelaidi je na sporedu pol ure pred ostalimi
Mariza Ličan
Urednica slovenskega programa Sydney Telefon: 02 - 728 3387
Elica Rizmal
Urednica slovenskega programa Melbourne Telefon: 03 - 9685 2543
ANKETA DELA
Ali bi bili za ponovno vzpostavitev Jugoslavije, ce bi to pripomoglo h koncu vojne? NE. je odgovorilo 85.8% vprašanih.
Ali ste za to. da Slovenija normalizira diplomatske odnose s Srbijo? Z DA-toda šele po koncu vojne je odgovorilo 31.3% vprašanih; z DA-toda šele potem, ko do ona priznala vse druge države, nastale na področju bivše YU je odgovorilo 24.8% vprašanih.
Ali ste za to. da tiste, ki so krivi za zlo čine v BiH postavijo pred mednarodno sodišče v Haagu? DA je odgovorilo 93,1%. Največji zločinci pa so po mnenju večine vprašanih Milosevic, Karadžič in Mlad 1c.
ZASLIŠAN PREDSEDNIK RS MILAN KUČAN V ponedeljek, 18.9.1995 je preiskovalna komisija slovenskega parlamenta, ki preiskuje politični proces proti "četverici' (Janša, Zavrl, Tasič. Borštner) zaslišala tudi Kučana. Vabljen je bil kot priča, po zaslišanju pa so se poslanci odločili iz priče prekvalificirati Kučana v preiskovalca oziroma osumljenca. Ugotoviti je namreč treba odgovornost takratne komunistične nomenklature za aretacije, proces in
K "ikri vanje resnice o ozadju procesa, a prvem zaslišanju je Milan Kučan zanikal, da bi tajna policija (UDBA) leta 1988 delovala kot politična policija in da ni bila podrejena komunistični partiji. Ta izjava je povzročila veliko začudenja in celo nekaj smeha v slovenski javnosti. Iz izjav Kučanovega odvetnika je mogoče sklepati, da se bo predsednik skušal izmakniti nadaljnim zaslišanjem, še posebej po soočenju z obremenilnimi pričami.
TRETJI MOŽ ZDA WILLIAM PERRY V SLOVENIJI
Ameriški gostje dal vedeti, da se ZDA zanimajo za Slovenijo, daje "Slovenija na poti tranzicije OK ' in da se približuje stopnji, ko jo bo mogoče polno vključiti v Nato. Slovenski obrambni minister Jelko Kacin pa je na tiskovni konferenci s Perryjem napovedal "da bo predlagano zamenjavo v vrhu generalštaba Slovenske vojske izpeljal do konca — zaradi interesov čim boljšega mednarodnega sodelovanja."
DRNOVŠEK TN VALENTIČ V MARTBORU
Slovenski in hrvaški premier sta se v Mariboru pogovaijala o odprtih vprašanjih med dvema državama, ki so se skrčila na dolg Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem in na mejo v Piranskem zalivu. Slovenska stran je nastopila z vsemi aduti. Zagreb pa si je vzel petnajstdnevni odlog za odgovor (ki se bo zdaj, ko je predsednik dr. Franjo Tudžman napovedal volitve, ki bodo Čez dobrih mesec dni. prav gotovo še podaljšal). Eventuelna ponovna zaostritev s Hrvaško bi bila poleg zaostritve z
Italijo za slovensko zunanje ministrstvo že kar tragična.
SPORNI MEJNI PREHOD SKORAJ NARED
Sporni mejni prehod Plovanija pri Sečovljah še ni povsem dograjen, najpomembnješi del - nadstrešek, prometni in odstavni pasovi in kontrolne kabine pa so že dokončani. Vseeno pa do sedaj napovedanega slovesnega odprtja še ni bilo. Hrvatje so asfaltirali tudi dva kilometra ceste do Škodelinov in Bužinov ter tako po priključitvi telefonov na hrvaško telefonsko omrežje skoraj v celoti komunalno opremili omenjene zaselke. Le vodovodno omrežje je še del koprskega Rižanskega vodovoda. Hrvaške policiste so vprašali ali to ni preuranjeno, saj meja uradno še ni določena, ti so dejali da ne, saj bi bilo mogoče montažne objekte prenesti. Podoben odgovor je prišel tudi iz slovenskega zunanjega ministrstva.
SLOVENIJA SPREJETA V MEDNARODNI ODBOR ZGODOVINSKIH VED
V Montrealu v Kanadi je od 27. avgusta do 3. septembra potekal 18. Mednarodni kongres zgodovinskih ved. Sodelovalo 1690 udeležencev iz 80 držav. Slovenija je bila sprejeta v članstvo te organizacije, zgodovinar dr. Dušan Biber. podpredsednik mednarodnega komiteja za zgodovino 2. svetovne vojne je bil ponovno izvoljen za dobo petih let. Dr. Matjaž Klemenčič je sodeloval z referatom v razpravi sekcije kongresa, ki je bila posvečena vlogi izseljencev pri ustanavljanju ali obnavljanju držav v srednji in vzhodni Evropi v 20. stoletju.
EVROPSKA PEŠPOT PO SLOVENIJI
Do srede septembra so Evropsko pot štev. 7 dokončno označili. Vije se od portugalske atlantske obale čez vso Evropo do obale Črnega morja. V Sloveniji bi morala pri Bistrici ob Sotli prestopiti hrvaško mejo, vendar so se odločili, da bo potekala preko Kozjanskega proti Podčetrtku, Rogaški Slatini, Donački gori. Ptujski gori, Ormožu, Ljutomeru, Moravskim toplicam in končno prestopila pri Hodošu na madžarska tla.
PRI OBNOVI BALKANA SLOVENIJA IZKLJUČENA
Pri gospodarski in politični 'obnovi Balkana', ki jo že snujejo v Bruslju, bo Slovenija izločena. Območje bo obsegalo zgolj prostor južno od Slovenije in severno od Grčije. "Zaradi zastojev in nerešenih sporov z Italijo, pa bo izgleda Slovenija ostala oktobra znova pred vrati EU; za EU je bržkone Hrvaška zanimivejša kot Slovenija, čeprav bo pri njej zaradi nezadovoljivega uresničevanja demokratičnih procesov, človekovih pravic, svobode tiska itd. morala EU morda poseči tudi še po palici", piše v Dnevniku Mirjam Acimov-Oblak.
NAMESTO KAZNT - ZA TUJCE LE PRIJAZNA OBVESTILA
V Ljubljani so za tujce, ki napačno parkirajo, izdali 10.000 zloženk. Po novem tujcem ne bodo zaračunavali napačnega parkiranja, opozorili jih bodo le s posebnimi obvestili, ki jih bodo zatikali za brisalce napačno parkiranih avtomobilov s tujo registracijo.
PREDSTAVITEV INTERNETA
Internet pravkar doživlja predstavitev v Ljubljani in Mariboru. Novinarka Republike Barbara Kremžar piše. da je danes računalniška pismenost prvi pogoj za produktivnost in s tem preživetje. Kje je Slovenija? Za uvoz osebnega računalnika velja 40% carina, Telekom pa pogovore zaračunava tudi desetkrat dražje od ameriških. "Z narodovo usodo se danes najbolj igrajo tisti, ki ljudstvu preprečujejo spoznavanje z napredkom tehnologije.'
CERKVENI GOZDOVI SPET BURIJO DUHOVE
Ob Jelinčičevem nasprotovanju vračanja gozdov Cerkvi, se zdaj pojavlja novo vprašanje: kateri od treh strank koalicije bo Cerkev podelila svojo naklonjenost. Nekateri menijo da bi bila SKD prisiljena izstopiti iz koalicije, če bi bil Jelinčičev predlog sprejet. Drnovšek pa je presenetil poslanske vrste svoje LDS z izjavo, da bo treba 'narediti red'. Svet LDS je že sprejel predlog "naj se Cerkev odpove gozdovom, v zameno pa dobi nekaj ugodnosti (državno 'nadomestilo', urejen status duhovnkov...). Predlog je pospremljen z ultimatom, da bo LDS - ce se Cerkev ne bo pripravljena pogovarjati - Jelinčičevo pobudo sprejela.
SKD PREDLAGAJO SVEŽENJ UGODNOSTI ZA MATERE
Jeseni bodo na dnevnem redu državnega zbora spremembe pokojninskega zakona. SKD si prizadeva, da bi v zakon prišlo tudi določilo, po katerem bi nezaposlenim materam za vsakega otroka do tretjega leta priznali pokojninsko zavarovanje. Taka ugodnost naj bi spodbudno vplivala na ženske, da bi se odločale za več otrok. V izpeljavi pa to pomeni, da bi se ženske po vsakem rojstvu odločale za triletno obdobje doma, tako bi skrbele za svoje malčke, svojim možem pa bi zagotavljale 'popoln servis' - obojim pa bi tekla pokojninska doba.
VILENTCA NE LE LITERARNO SPOROČILO
Nagrajenec Vilenice'95 A. Muschg je na literarnem nagradnem srečanju med drugim govoril tudi o združeni Evropi, vojni in nacionalizmih, o Jugoslaviji in sreči Slovenije, da je ušla vojnemu spopadu, pri tem pa zelo vljudno 'skozi rože' opozoril na nevarnost nacionalne države, ki jo je ustanovila Slovenija. Tako za zdaj ni videti, da bi bila lahko Vilenica le literatura: hote ali ne je tudi politika.
Vse večje dobrih gostiln-
QBARA JAKOBA ALJAŽA TOD ŠMARNO GORO
Že pred sto štiridesetimi leti so se v tej vaški gostilni zbirali vaški možakarji, igrali karte in moževali. Danes vsa družina Mihove skrbi za dobro počutje gostov in za njihovo zabavo. Domači ansambel igra vsak konec tedna.
V	gostilni v Zgornjih Pirničah se dobi imenitna obara in še boljši žličniki -
t oje Aljaževa obara, s prijetnim okusom po majarorvu \n šatraju. Kuha jo Mihovčeva mama, vnukinja Mojca pa kuha bolj "moderne" jedi: tournedos, purana s sirom, bifteke, ramsteke, bržole, lososa in rakce -vsako jed zna lepo okrasiti in zdaj je v oostilni ta glavna šefica. Mama Ivanka je prišla k Mihovcu leta 1949. primožila se ie iz znane gostilne Kovač na Vikerčah. Gostilna ima svoj ansambel, ki ga že trideset let vodi njen sin Jernej, mama Ivanka pa včasih gostom celo zapoje. Tako je v gostilni glasba že po tradiciji, ob petkih in sobotah zvečer pa moraš rezervirati mizo že vnaprej. Zdaj imajo na vrtu in v lično opremljenih salončkih že štiristo sedežev. Večino mesa in zelenjave pridelajo doma, v hlevu muka štirideset bikcev
BOŽANSKA JED V MOŠKANJCIH: "TO JE NASA DOMAČA GIBANICA"
Domača gibanica! Ne prekmurska, ne prleška, ne štajerska, temveč preprosto gibanica- to je slovenska narodna jed. Kuharica Matilda Zorko jo dela v gostišču Otto sredi Moškanjcev. Toda Matilda nima zlatih rok le za gibanice, temveč za vse testene dobrote, ki jih pečejo od Slovenskih goric prek Ptujskega
golia, Prlekije in ha do Haloz, •dlične so njene kipjene pogače ali pa zavihanica, bogata sirova opalenka, pogača, na debelo namazana s sirom in smetano.
V	oostilni Otto pa se dobi tudi izredno dobro in sočno meso iz tiinke. To pa je pridelek Matildinega moža Otona. Z vsemi temi dobrotami in še z drugimi kulinaričnimi posebnostmi, ki jih tod pripravljajo pozimi ob kolinah in posebej še na rurežni pojedini, se bo to novo gostišče predstavilo tudi v veliki akciji ptujskih in okoliških gostiln in restavracij še letos na začetku zime, ko bo v Ptujskem muzeju velika razstava "Koline".
GOBE LISTČKE Z ZBILJSKEGA JEZERA
Ob Zbiljskem jezeru, malo naprej od mostu v hotelu Klub Kanu, ki seje letos prebudil iz večletnega spanja ves prenovljen, skrbi za hrano Dušan Belak, doma iz Cirkolan v Halozah. V Avstriji je končal hotelirsko šolo in bi verjetno zašel med učitelje gostinstva, če ne bi začel na svojem. Hrano pripravlja tudi za vegetarijance, posebej je ponosen na svoje sirove štruklje in rajželc, nekdaj eno znamenitih specialitet boljših gostiln.

Postreže tudi s kraškim pršutom z olivami, fino žolco s pentranovim kisom ali s pečeno šunko v testu, s pečenko s prekmurskim nadevom, z lososovo zarebrnico itd. Še ena osebnost mojstra Dušana: lisičke s rompirjem.
TURISTIČNI ORU VISOKO LETA NAD AVBERJEM, VASJO SREDI TERANA
Nekoč je bil Oru, nato Orel. zdaj pa je v Avberju na Krasu Turistična kmetija Oru. Ja®odičevi postrežejo tako dobro, aa sp zasloveli tudi zunaj Slovenije. Že leta 1993 so v akciji Krnečkega glasa dobili priznanje Lipov list za najlepše urejeno kmetijo na Sjovenskem. Sledilo je še priznanje s pečatom gostoljubnosti, ki ga Turistična zveza Slovenije podeljuje najboljšim turističnim kmetijam. Gospodar Davorin, okroglih trideset jih ima, postreže med drugim tudi z njoki z mesno polivko, špinačnimi štruklji, prelitimi s smetano, z gobicami...ampak to je samo predjed. Gospodar ima na posestvu tudi 2500 trt - gostom gre najbolj v slast teran. In cene - pri teh ne pretiravajo.
OD VAŠKE DO MEŠČANSKE KUHTNJE
Pri Vrbincu. v Peruzzijevi ulici, že takorekoč na Ljubljanskem barju kaj hitro ugotoviš, da je to še vedno tipična domača gostilna. Vsi člani družine so, če ie treba, tudi kuharji, ta glavna pa je Vrbinčeva mama Tončka, čez 30 let se že vrti v svoji kuhinji. Za martinovo je spekla v svoji karieri do zdaj že okrog tisoč gosi...če danes pogledaš v ponve v kuhinji ugotoviš, daje Vrbinc tudi meščanska gostilna. Vsaka jed je nekoliko drugače pripravljena kot v drugih gostilnah, vse več pa je tudi jedi za vegetarijance.
DOBROTE S TABORSKEGA GRADU
Nad lepo obnovljenim gradom Tabor nad Laškim, pripravlja imenitne jedi kuharski mojster Jure Kapelar: lososov nežni muslin, gratinirani rarog, spominja Hermana IT., angelni na konju itd. Že imena njegovih jedi so tako zanimiva: če gost naroči "taborski izziv" dobi telečji steak z rjavo aromatično omako in krompirjevo pogačo. Če se gost odloči za "spomin na Hermana II." mu bodo prinesli slastni gobji file z gosjimi jetri in gomoljikami. "Medvedji file" postrežejo s suhim sadjem, "presenečenje pod Humom" pa je marinirani telečji file z gobovim nadevom v mrežici. Kje črpa mojster Jure Kapelar vse to znanje m zamisli? Doma je iz Dola pri Hrastniku in svoje znanje izpopolnjuje vsako leto v znamenitem londonskem hotelu Clarid2e"s. kjer je šef kuhinje Konji can Marjan Lešnik. Lešnik je v Angliji kralj kuharjev in kuha v resnici tudi za kraljevsko družino, ki rada zahaja sem. V hotelu pa kosijo tudi predsedniki vlad in bogati turisti.
ABC TV ODDAJA "BIG PICTURE"
Dokumentarna oddaja v petih nadaljevankah o "smrti" Jugoslavije. Je za vse kriva Slovenija?
Piše Stanka Gresorič
DOKUMNTARNA ODDAJA
SRBSKI MEMORANDUM
Prva oddaja je bila v sredo, 20. septembra 1995 ob 21.30h. naslednje bodo vsako sredo ob istem času. Dokumentarno oddajo v petih nadaljevankah posname angleška BBC, avstralska državna ABC pa jo da na večerni program s kratkimi in dokaj "za lase privlečenimi" komentarji. Kakorkoli dokumentarko analiziramo, sporočilo je vedno isto: Slovenci so glavni krivci! Seveda se krivica spretno zvali tudi še na kosovske Albance, ki jih, mimogrede rečeno, Srbija intenzivno zatira vsaj že petnajst let. Miloševičeve besede ob koncu prvega dela te oddaje, ki prikazuje tudi odhod slovenske delegacije (Milana Kučana, Cirila Ribičiča in drugih) iz beograjske kongresne dvorane, kjer se leta 1990 odvija 14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije, so:
"Tako se je začela jugoslovanska kriza (torej s Slovenci). Slovenci so bili ti. ki so cxJprli vrata v jugoslovansko krizo..." Miloševičevo glavno sporočilo je tu! Sicer kasneje še doda: "Čeprav jaz ne"bi rekel, da so oni odgovorni za vse ..." Mimogrede. Miloševič ni edini, ki želi tako "spoznanje resnice", to želijo danes dokazati tudi nekateri drugi novinarji, bivši diplomati (kot n.pr. zadnji ameriški ambasador v Beogradu Warren Zimmermann), srbski lobisti v angleškem parlamentu in drugi. V dokumentarki Miloševiča in vso srbsko politiko prikazujejo kot dejavnik, ki želi zadržati Jugoslavijo. Tak je tudi začetek te oddaje "BTG picture" z Miloševičevimi besedami:
"Naši sovražniki v državi in izven nje so se združili v borbi proti Srbiji, sporočamo jim, da se jih rte bojimo...." Toda Miloševič ne izgubi nobene priložnosti, da ne bi še bolj očrnil Slovence, saj težko prenese dejstvo, da Slovenci protestno zapustiljo kongresno dvorano.
"Slovenska delegacija je (na 14. kongresu ZKJ) pokazala svojo
umazano in prožimo igro, saj je žc zjutraj odkazala hotel in pospravila kovčke - to so praktični Slovenci, da ne bi plačali še eno noč v hotelu."
Miloševič
prepričuje udeležence kongresa, da brez Slovencev partija vseeno lahko obstane. Tn tudi Dušan Mitevič. takratni direktor TV Beograd izusti:
"Čl- <na kongresu) ostanejo Hrvati, ostane Jugoslavija." Kako je potem Slovenija kriva za razpad Jugoslavije? V dokumentarki dalje prikažejo dogajanja na Kosovu...mitinge "resnice" ubogih "zatiranih" Srbov, ki morajo živeti med večinskim albanskim ljudstvom...Ivan Stambolič, takratni predsednik Srbije, prizna delno resnico (najpomembnejšo pa spretno zakrije), da se je jugoslovanska tragedija začela z Miloševičem takrat, ko mu je ta obrnil hrbet (Miloševič ga je tudi kot svojega dobrega prijatelja enostavno odžagal kot gnilo vejo. "počistil" pa je tudi z drugimi iiasprotniki). Stambolič doda: "Nihče mi ga ni podstavil". Če bi Stambolič samo mimogrede omenil srbski Memorandum, bi vsa zadeva izgledala drugače...Zakaj?
vpleteni v Memorandum se začnejo spraševati kako je prišel novi dokument v javnost; je bil ukraden? Zastonj se branijo češ, da tekst ni končan in uradno sprejet itd. Po odkritju Memoranduma se razcepi srbska politika na dva dela: takratni predsednik Srbije Ivan Stambolič je PROTI Memorandumu in meni
"da ta odpira fronto nacionalstične borbe za oblast". Miloševič je ZA, čeprav tega v Centralnem komiteju javno ne izgovori. Jasno pa je, da ga nekateri srbski intelektualci uporabijo kot sredstvo za izvajanje memorandskih idej. Beograjska Politika takrat zapiše sledeče: "...Kasneje so mnogi razpravijalci, ki so tako goreče napadali Memorandum, češ, da jc nacionalistični tekst, postali stebri politike Slobodana Miloševiča, za katero se po pravici trdi, da
v marsičem sledi duhu in sporočilom Memoranduma..." Zoran Sokolovič. naenkrat Miloševičev soborec, pa še leta 1996 izjavi:
"Govori se (v Memorandumu) o idejah in sporočilih ki s položajev srbskega nacionalizma kličejo k politični akciji za rušenje našega sistema (komunizma) in k razbijanju Jugoslavije"
Najbolj direkten je sindikat Makarske, ki za "memorandovce" zahteva krivično odgovornost.
NOVA KNJIGA VIKTORJA MEIERJA
Nacionalistično obarvani dokument srbskih akademikov je v resnici tisti, ki je pričel razjedati Jugoslavijo in ne slovenski nacionalizem. Tu je torej iskati prvotne vzroke za razpad Jugoslavije (in tega angleška dokumentarka sploh ne omenja). Dobrica Cosič, siriski književnik in disident, ki je živel nekaj let v Sloveniji, v Memorandumu že takrat kliče na vojno z izjavo, da so Srbi zmagovalci v vojni in poraženci v miru. Kako se je vse odkrilo? Srbske Vec ernje novosti leta 1987 ponatisnejo del novega-predelanega Memoranduma - delo Srbske akademije znanosti in umetnosti SANU. Predelanega torej, saj Srbi postopajo po smernicah nekakšnega Memoranduma morda že kakih 100 let nazaj. Akademiki
Da bi trditve o krivici srbskega Memoranduma za razpad Jugoslavije podkrepili, se seznanimo še z izvlečki iz dnevnika Delo (Sobotna priloga 2. september 1995), v katerem Mojca Drčar-Murko predstavi knjigo Viktorja Meierja, dopisnika Frankfurter Allgeimeine Zeitunga in" velikega poznavalca zgodovine južnoslovanskih narodov. Namreč kmalu bo pri založbi C.H. Beck v Munchnu izšla knjiga z naslovom "Kako so zakockali Jugoslavijo" Meier je tudi velik kritik politike Zahoda do Jugoslavije in zagovornik pravice njenih narodov do samoodločbe in samoobrambe po 51. Členu ustanovne listine ZN. (K temu dodajam še Ustavo SFRJ, z dne 21. februarja 1974. po kateri naj bi imel vsak narod pravico do samoodločbe - beri odcepitve, in tako torej Slovenija ravna po zakonih tedanje SFRJ; a ena največjih zahtev Memoranduma je bila prav ukinitev te ustave). Novinarka Dela med drugim piše:
"Vzrok razpada Jugoslavije je po Meicrjevem mnenju odstopanje Srbije od temeljev enakopravnosti, demokracijo in strpnosti, ki je zorelo od sredine osemdesetih let ob Memorandumu srbske akademije znanosti in umetnosti (objavljenem leta 1987). K temu šteje odgovornost vojske, ki si je zamislila Slovenijo za glavno nasprotnico in je z dogmatsko ošabnostjo moči preizkušala državno strukturo čez znosne meie...Memorandum deluje kot mešanica jokavega samopomilovanja, pomešanega z napadalnostjo in sovražnostjo
do drugih prebivalcev Jugoslavije...Preprostost prenosa Memoranduma v politiko kaže..., da je problem v resnici Srbija sama in ne ta ali ona vodilna skupina...Srbija je bila ob koncu
1987 razpeta med hegemonizmom v celoviti Jugoslaviji in velikosrbstvom. Tretje različice, ki bi ohranjala Jugoslavijo na enakopravnih temeljih, po Mcierjevi analizi že ni bilo več. Meierjevo videnje Slovencev (in njihovih "krivic") pa se jasno kaže v tem odstavku:
"Vzemimo slovenski 'nacionalni program' iz leta 1987. V tem
'programu' na nobenem mestu ni vprašljiv obstanek Jugoslavije. Napisano pa je, da bi morala biti Jugoslavija taka,
da Slovencem ne bi zaprla poti k demokratizaciji in ne bi ovirala njihovega 'evropskega' razvoja. V tem je prvi namig na pogojno pripadnost Jugoslaviji; samoodločba naroda dobi prednost."
Ob koncu tega razmišljanja naj dodam, da člani slovenske delegacije leta 1990 v Beogradu (s Kučanom na čelu) izpostavijo svoja življenja, saj ne vedo kaj se bo z njimi zgodilo. Okrutna in fanatična politika Miloševiča, JLA in ne nazadnje Memoranduma bi jih lahko tudi obglavila. Danes, ko dokumentarka na ABC-ju osveži stare spomine, je slovenska delegacija vredna novega:HVALA! In hvala Memorandumu, Miloševiču in JLA," ker zakrivijo razpad Jugoslavije — saj brez njih Slovenija danes ne bi bila samostojna.
OB IZIDU "ATLASA VZHODNE CENTRALNE EVROPE"
V pred nedavno izdanem Zgodovinskem atlasu Vzhodne in Centralne Evrope — Historical Atlas of East Central Europe. ki ga je pripravil in izdal Paul Robert Magocsi, profesor zgodovine na Univerzi v Torontu, v Kanadi, in Katerega namen je "pokazati geografske in politične enote vzhodne centralne Evrope od 5. stoletja dalje", ni omenjena Karantanija v razvoju vzhodnoalpske slovenske skupnosti v slovenski narod. Na to pomanjkljivost novega atlasa opozarja Rado L. Lenček, profesor Columbijske univerze v New Yorku, v novi številki ameriške slovenistične revije Slovene Studies, ki je pravkar izšla.
ALI BODO PO 1. januarju 1996 V SLOVENTJT PREPREČILI ELEKTROMAGNETNI (EM) KAOS - EU DIREKTIVE
Tudi v slovenskem okolju je vse več naprav, ki oddajajo EM signale. Direktiva Evropske Unije zahteva, da so električne in elektronske naprave EM kompatibilne, torej tudi odporne na EM motnje. Viri EM motenj so: telekomunikacijski oddajniki, oscilatorji, računalniške in telekomunikacijske naprave, bencinski motorji, komutatorski motorji (vgrajeni so skoraj v vse gospodinjske aparate), stikala (termostati), varilni stroji, naravni viri (atmosferske motnje.
Naprave in sistemi, občutljivi na EM motnje: telekomunikacijski sprejemniki (radijski in televizijski sprejemniki, mobilni telefoni...), računalniške naprave in sistemi itd.
Danes se tudi v Sloveniji pojavljajo vprašanja: Zakaj ie vklop fluorescentne svetilke uničil nekajurno delo z računalnikom? Zakaj avtomobilski radijski sprejemnik hrešči, kadar se pred križiščem za fičkom čaka na zeleno luč? Za kaj ob nevihti umolkne telefonski aparat? Ali lahko bolniki s spodbujevalcem srca uporabljajo mobilne telefonske naprave?
IONIZIRAJOČA SEVANJA V SLOVENIJI
Monitoring radioaktivnosti v življenskem okoliu Slovenije v primerjavi z merjenjem radioaktivnosti v okolici jedrske elektrarne Krško (JE) kaže, da je prispevek radioaktivnega joda iz bolnišnic še zmerai veliko večji od prispevka JE Krško. Izmed 240 rentgenskih aparatov, kolikor .jih je lani pregledala zdravstvena inšpekcija, je 14 aparatov dobilo odločbo o prepovedi dela, 23 aparatov pa je imelo takšne pomanjkljivosti, da jih bodo lahKo odpravili. Lani ni nihče izmed 2600 evidentiranih delavcev, ki v Sloveniji delajo z viri ionizirajočih sevanj, prekoračil mejne vrednosti 50 milisivertov. Poseben problem pa predstavlja rudnik svinca in cinka v Mežici, kjer so izmerjene visoke koncentracije radonovih potomcev.
Slovenija bo morala izdelati študijo o izpostavljenosti prebivalcev sevanju, saj je ena redkih držav v Evropi, ki je še nima.
MERITVE RADONA
V času od novembra 1993 do februarja 1994 so sodelavci Instituta Jožef Štefan opravili meritve radona v 892 naključno izbranih slovenskih domovih (to je 0.2 odstotka od skupno 463 tisoč stanovanjskih zgradb). Meritve so opravili v zimskem času, ko je koncentracija zaradi zaprtih stanovanj najvišja. Najvišje koncentracije radona se pojavijo v hišah na Krasu (Sežana) in na kraškem svetu (Logatec. Cerknica. Ribnica). Merjenje so opravili tudi v šolah in vrtcih po Sloveniji; dva vrtca so že sanirali.
AMERIŠKI SLOVENCI IN KATOLIŠKA CERKEV
Mohorjeva založba Celovec — Ljubljana — Dunaj, ustanovljena leta 1851. je pred dnevi v Ljubljani predstavila javnosti prvi zvezek svoje nove knjižne zbirke Celovški rokopisi, ki jo je začela z monografijo dr. Darka Friša Ameriški Slovenci in katoliška Cerkev 1871 - 1924. Gre za razširjeno doktorsko disertacijo, ki jo je avtor uspešno obranil februarja letos na oddelku za zgodovino Filozofske fakutete v Ljubljani.
V BUENOS AIRESU IZŠLO NOVO LITERARNO DELO FRANCETA PAPEŽA
Literarno delo zdomskega književnika Franceta Papeža je v Sloveniji znano po dveh pesniških zbirkah, Osnovno govorjenje in Dve domovini, zlasti pa po esejistični knjigi Zapiski iz zdomstva, ki je v ponatisu izšla tudi v Ljubljani. Zdaj so izšle Tri poetične drame v knjižni obliki v Meddobju in v 25 separatnih (bibliofilskih) izvodih v Buenos Airesu (maja 1995). Sporočilo: Zdomci smo Slovenija v svetu! Domovina smo tudi mi!
POHOD VENETOV ŠE NI KONČAN
Pod naslovom Etruščani in Veneti je konec julija izšel nov venetski zbornik. Uredil in izdal ga je Ivan Tomažič (Editiones Veneti, Dunaj 1995). Zbornik vsebuje^tri vsebinske dele, ki so jih prispevali Matej Bor. Jožko Savli in Ivan Tomažič.
Celoletna šola slovenskega jezika 1995/96 One year Course of Slovene Language 1995/96
Organizer: The Centre for Slovene as a second language at the Faculty of Arts in Ljubljana. Do you want to learn Slovene? Do you want to improve your Slovene? Do you intend to stuay in Slovenia?
Začetni tečaj/ Beginners Course 885 DEM 2.10.1995- 15.12.1995 October 2- December 15, 1995
216 ur/hours
*
Nadaljevalni tečaj/ Intermediate Course
885 DEM
15.1.1996-29.3.1996 January 15 - March 29. 1996 216 ur,'hours
Izpopolnjevalni tečaj/ Advanced Course
675 DEM 15.4.1996-May 31, 1996 llS ur/hours
Več informacij/ more informations Prijavnica/ Application form Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra
NOVA KNJIGA V KANADI TRAGIČNO PREMTNULEGA LUDVETA POTOKARJA
Pred kratkim je celjska Mohorjeva družba izdala knjigo v Kanadi živečega Slovenca Onstran samote. Obsežna Potokarjeva knjiga -570 strani - prinaša avtorjevo kratko prozo in doslej še neizdani. žal nedokončani roman Krivi vir. Knjigi je dodana obsežna študija Franceta Pibernika. Bralcem v Sloveniji je tako spet odkril eden doslej povsem neznanih
besednih umetnikov,	_
eden tistih, ki so po	JjSSSllI
letu 1945 morali v tujino. Pisatelj Zorko Ludvc Potokcir Simčič pravi,
da je Potokar najmočnejši pripovednik v slovenski emigraciji in na sploh v slovenskem kulturnem prostoru. "Nismo izgubili, kakor je pred leti nekdo dejal Cankaija št. 2, izgubili smo Potokarja št. 1". Potokar ponazarja tragedijo človeka, ki ni mogel prenesti težo izgnanstva, spri se je z zunanjim svetom in s samim seboj. Že pri dvaindvajsetih letih je zapisal:"Nekaj strašnega je obupati tako mlad. kakor sem jaz." Ob svojem načrtovanem "oahodu" pa je prijatelju zapisal v poslovilnem pismu: "Moli zame in povej mojim prijateljem, da sem mislil nanje ves čas. ko sem se odločal za zadnje dejanje...Hvala ti za vse. Tako dober si bil. Upajva, da se bova spet sestala v svetu dobrote in brez nadlog tega nemirnega življenja..."
ANSAMBEL "PSYCHO ZYDECO" MEŠANICA JAZZA, COUNTRY GLASBE, BLUESA IN SE ČESA Predstavljamo vam Štefeka Šerneka: "Glasba, moja ljubezen in veselje..."
Piše Danica Petrič
Ko je bilo Štefeku Šerneku devet je prvič prijel v roke harmoniko in vzljubil zvoke, ki jih je izvabljal iz nje. Dobil je učitelja glasbe Italijana Milano Pusterja, ki gaje poučeval 4eset let.
Stefek je tudi "popeval" v otroškem cerkvenem zboru lcjer je bil marljiv ministrant, doma pa je za domače praznike zapel in zaigral na garmoniko. S šestnajstimi leti je imel Stef željo, da bi igral v ansamblu in kmalu je nastal Sernekov trio. V njem je poleg Štefa, ki je ig^al harmoniko, igral trobento Stanko Stamfel, klarinet pa Franci Mramor. Pozneje se jim je pridružil $e bobnar Mirko Lalič in nastal je Sernekov kvartet. Se kdo še spominja prve slovenske "Kmečke onceti" v Wollongongu? Potem se bo gotovo spominjal tudi ansambla Srebrne strune. S tem ansamblom so Stefovi fantje posneli prvo ploščo 1977. leta, na njej pa so štiri pesmi, eno izmed teh je napisal Stef in nosi naslov ".Alpski odmevi" — 'Alpan's Ecco". In ker so Stefovi fantje vedno pogosteje dobivali povabila za nastope in plesne prireditve, ki jjh prirejajo Italijani in Avstrijci, je Stef prekrstil ime ansambla Srebrne strune v "Alpan's Ecco". In kdo še ni slišal za ansambel "Alpski odmevi"?
Danes najdemo Štefovo "bando" (tako pravijo Prekmurci domačemu ansamblu) vsepovsod. Ne verjamete? Le pojdite na sprehod okoli sydneyske Operne hiše pa boste tam našli Štefa in njegove muzikante. Ansambel se danes imenuje Psycho Zydeko. Kar naprej so na glasbenih turnejah, s svojo prvo kompaktno ploščo (disk) so postali popularni po vsej Avstraliji. V glasbi Psycho Zydeco najdemo bogato zakladnico plesne glasbe, kot so mešanica Jazza, country glasbe, bluesa ter drugega modernega tempa.
"The sound of the band is unique: with its own special blend of Australian Zydeco, Cajun&Blues along with the energy that only a Zydeco band can produce, we take delight in peoples fascinated reaction to their music.
Psycho's unusual combination of instruments is another reason why they stand out in the crowd; the accordian (squeezebox) monster, bloody big triangle, screaming alithering sax, wailing blues guitare, strap on stainless steel washboard attacked with 2 spoons and relentless drums all power the Zydeco machine..." je zapisal glasbeni kritik. Pozabil je le se omeniti, da fantje zraven tudi veselo zapojejo.
Pred leti nas je v Avstraliji zabaval slovenski Ansambel bratov Plesničar iz Melbourna, danes smo v Sydneyu ponosni na Vesele Gorenjce in na" ansambel Črni baroni. Seveda na uspehe Šernekovih fantov pa tudi. Štefek je star 37 let, poročen je z Julie (njeni slovenski starši žive v Wollongongu) imata pa dve ljubki deklici.
Vsem ansamblom po Avstraliji v katerih se udejstvujejo Slovenci želim veliko uspehov, še posebej pa Psycho Zydecu - da bi žel še in še aplavzov in navduševal plesalce tudi v slovenskih dvoranah!
PROSLAVA
OČETOVSKEGA DNE V SYDNEYU
Piše Martha Magajna
Slovenci v Sydneyu smo lepo proslavili Očetovski dan v vseh treh organizacijah.
V	soboto pri Slovenskem društvu Sydney, kamor je prišlo veliko število družin z otroki druge in tretje generacije. V programu, ki stajza vodili Danica Petrič in Lolita Žižek so sodelovali: Mala folklorna skupina, mladinska folklorna skupina "Zakladi Slovenije", plesna Jazz skupina, dve mladi pevki in recitatorji.
V	nedeljo po maši so otroci Slomškove šole pripravili program v Verskem centru Merrylanas. Pri tem jim je pomagal Kvartet Triglav, ki je kasneje sodeloval tudi pri popoldanski
Proslavi v prostorih Slovenskega kluba nglav. Med programom so podelili tudi pokale zmagovalcem balinarskega tekmovanja za Pokal Očetovskega dne. Prvo mesto je bilo dodeljeno Janezu Boštnajčiču ali "mlademu Janezu", kakor ga še kličemo. Mladinkega programa v klubu Triglav ni bilo, ker nima mnogo mladine in tudi nikogar, ki bi jih organiziral.
V	vseh treh organizacijah pa nas je presenetilo izredno veliko število mladih družin z majhnimi otroki, ki
pridejo praznovati Očetovski ali Materinski dan staršev ali starih staršev. Veseli nas, da je v zadnjem času vsaj SDS začelo delati načrte, da bi poleg že obstoječega programa za mladinsko folkloro pripravili in razširili program za nase mlade dnižine.
ZAČETEK ZVEZE UPOKOJENCEV V SYDNEYU
Piše Martha Magajna
O Molitveni skupini v Merrvlandsu smo že pisali v našem časniku. Zdaj se je ^skupina srečala nekaj dni pred Očetovksim dnem in na srečanju je prišlo do predloga, da bi ustanovili Zvezo upokojencev z odborom, ki naj bi organiziral tedenska srečanja (ob četrtkih po maši) z družabnimi igrami, pogovori in petjem. Odbor Zveze upokojencev naj bi tudi zbral imena in naslove ostarelih Slovencev, ki še ne prihajajo na srečanja Molitvene skupine in jih povabil k sodelovanju. Naslednje večje srečanje bo ob obisku v New Castlu, kamor bo skupina potovala v četrtek, 21. septembra z avtobusom. Tam bo gost članov Slovenskega društva Tivoli in skupaj bodo obiskali nekaj starejših rojakov.
CAR RALLY '95
Piše Danica Petrič
Prvi Car Rally so mladi, ki so svoje deiavnosti poimenovali S.Y.P. (Slovenian Youth Productions) pod okriljem Slovenskega verskega središča iz Merrylndsa v Sydneyu organizirali 1991. leta. Takrat sta bila zmagovalca Mark in Irena Stari ha. Leta 1992 sta zmagala Eddy in Lucija Dekleva, 1993 Boris in Renata Kobal, 1994 Robert McAuley In Marjetica Bolko, 1995 Olga, Veronica in Antony Lah ter Barbara in Danica Petrič.
V nedeljo, 20. avgusta 1995 smo se po sveti maši odločili za "dirko s časom in ko smo v avto dobili pole papirja popisane s vprašanji kot n.pr. naštej sedem zakramentov, pet glavnih mest ameriških držav, katera je cerkev in šola mimo katere se pelješ, utrgaj oranžno rožo, prinesi kartonsko škatlo, kocko ledu, papirnat kozarec, kdo je avtor knjige 1984..., zavij levo, zavij desno, vprašaj v Mc Donalds to in ono, tudi v Bottle Shop smo morali; da pa bi bil "hec" res popoln, smo hočeš nočeš morali sneti tudi volilni plakat s kakega zidu.
Olga, Veronica, Antony Lah ter Barbara in Danica Petrič smo se ponosno slikali z našim zmagovalnim pokalom in ob novici, da moramo Car Rally'96 organizirati mi, smo rekli O.K. in že na poti domov gruntali kaj in kako. Drugo mesto sta letos zasedla Rone Grace - Lizzio, med zadnjimi pa sta prispeli družina Vuchich in družina Cantola. Sodelovalo je 20 avtomobilov.
OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY
Piše Danica Petrič
V nedeljo, 27.8.1995 seje v prostorih SDS vršil redni letni občni zbor. Od 306 članov društva se je občnega zbora udeležilo 117 članov, prisotnih pa je bilo tudi nekaj nečlanov. Občni zbor je vodil mlad. vedno nasmejan in prijazen dosedanji predsednik Jože Lan. Na sestanku so ugotovili, daje bilo finančno leto za društvo zelo ugodno. Po desetletnem čakanju so v letošnjem letu tudi balinarii dobili streho nad balinišči ter luci za večerno igranje. Volitve niso bile potrebne, ker ni bilo zadostnega števila prijavljenih kandidatov za odbor. Člani odbora SDS: Jože Lah -predsednik; Mira Smrdel -podpredsednica (prva ženska v zgodovini društva); Erika Žižek -blagajničarka; Dominik Smuk - tajnik; Stanko Kopše - obveščanje članov in skrb za mladino: Jože Petrič - referent za kulturo; Franc Obid - vrtnarjenje in skrb za zunanji izgled; Jože Hapton -šport in balinaiji; Viljem Žižek -čistoča in urejevanje društvenih prostorov; Martin Kranjc - skrb za bar. Načrti za bodočnost: Posvetiti leto 95/96 otrokom, mladini, športu in kulturni dejavnosti kluba. Graditev otroškega igrišča za najmlajše ter tenis igrišča na katerem bi bilo možno igrati tudi odbojko in košarko. Štefan Šernek je za dolgoletno delo in vodstvo društva (predsednik nepretrgoma deset let) prejel častno, doživljensko članstvo. Štefan zdaj uspešno vodi lovsko sekcijo. Na občnem zboru je bilo govora tudi o ponovni ustanovitvi pevskega zbora. Ki bi se mu želele pridružiti tudi pevke. Predsednik Jože Lah je naprosil Danico Petrič, da organizira pododbor, ki naj bi poskrbel za kulturne prireditve, gospodu Kopšetu pa
pomagal pri organizaciji športnih aktivnosti za mlade. Poskrbeti bi
bilo
treba tudi za gostovanja naših plesnih skupin, za izlete in za najmlajše. Vsem odbornikom, njihovim marljivim ženam, možem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu delovanju društva v preteklem letu topla zahvala! Da bi se veseli srečevali na društvenih prireditvah še tudi letos in prihodnje leto!
Dane Brkovec pred 19. leti v vlogi romarja v Vdovi Rošlinki
kot večina naših folklornih skupin v drugih krajih, ampak je mešanica mlajših in odraslin. Nastop Ljubine Folklorne skupine ne predstavlja samo nastopa plesalcev, ampak hkrati prikazuje tudi razvoj slovenske narodne noše v zadnjih stoletjih v različnih delih Slovenije. Obenem nas seznanja z manj znanimi slovenskimi običaju iz slovenskih pokrajin. Skupina je s slovenskimi narodnimi nošami nastopila tudi na razstavi poročnih oblačil različnih narodov, ki so jo v Canberri organizirala konzularna zastopstva različnih narodov. Vse noše je natančno po tradiciji slovenske folklorne zgodovine izdelala Ljuba Pribac. Večer na Triglavu ie bil nepozaben. K temu je pripomogel tudi mladi harmonikas Rudi Črnčec. Lepo bi bilo. če bi imela vsaka nasa slovenska skupnost v Avstraliji po eno Ljubo!
BO VDOVA DOBILA MOŽA?
Piše Danica Petrič
igralska družina Merrylands pridno vadi vsak večer. Pripravlja se za premiero veseloigre "Vdova Rošlinka", ki bo "na oder postavljena" v soboto, 14. oktobra, s ponovitvijo v nedeljo, 15. oktobra po sveti maši v Merrylandsu. Igraje bila uprizorjena že pred petnajstimi leti (danes igrata isto vlogo Mihelca Šušteršič in Dane Brkovec) Rojaki v Melboumu, Brisbanu, Nevvcastlu ali še kje po
Folklorna skupina iz Canberre: "...nevesti bodo sneli venec in ji zavezali ruto -znak, da je poročena"
Avstraliji, si želite igro ogledati? Sporočite svoje želje v Merrylands.
VEČER NARODNIH NOŠ IN PLESOV NA TRIGLAVU GOSTOVALA FOLKLORNA SUPINA IZ CANBERRE Z UČITELJICO LJUBO PRIBAC
Piše Martha Magajna
V Slovenskem klubu Triglav v Sydneyu smo spet doživeli enega redkih večerov, ko seje spet zbrala vsa slovenska skupnost (ali vsaj veliko število). Odbor kluba je povabil na gostovanje Folklorno skupino Canberra, ki jo vodi Ljuba Pribac. Ljuba je bila petnajst let članica folklorne skupine France Marolt v Ljubljani in aeset let kostumografinja in učiteljica plesov. Svojo nadarjenost in ogromno strokovno znanje je prinesla v Avstralijo (poročena je z avstralskim slovenskim pesnikom Bertom Pribcem) in je s svojim delom navdušila tudi člane slovenske skupnosti v Canberri. Njena folklorna skupina ni sestavljena iz mladincev,
Z desne: Cvetko Falež, Martha Magajna, predsednik Kluba Triglav Emil Kukovec s soprogo
G/as Slovenije stran 10 - MED NAMI
VRHUNSKA GLASBENA SKUPINA STAJERSK1H 7 V AVSTRALIJI
PROGRAM KONCERTNO-PLESNIH PRIREDITEV REZERVACIJE
ANSAMBEL ŠTAJERSKIH 7
—	10. november, petek. Adelaide. Austrian Association of South Australia
—	11. november, sobota. Adelaide. Slovenski klub Adealide (telefonske rezervacije: Jana Mezek 08 346 0661; Ivan Cafuta 08 438 842)
—	12. november, nedelja, Riverland South Australia, Slovene Communitv Riverland (rezervacije: Peter Hauptman 08 583 2028)
—	17. november, petek, Wollongong, Slovensko avstralski klub Planica (rezervacije: Ivan Rudolf 042 847 364: Zvonko Groznik 042 614 075)
—	18. november, sobota. Canberra, Slovensko avstralsko društvo Canberra (rezervacije: Zinka Cerne 06 282 1083)
—	19. november, nedelja, Sydney, Slovensko društvo Sydney (rezervacije: Jože Lah 02 7561 658: Dominik Smuk 02 756 1658)
—	24. november, petek, New Castle, Slovensko društvo Tivoli (rezervacije: Ivo Klopčič 049 523 884)
—	25. november, sobota. Sydney. Slovenski klub Triglav LTD (rezervacije: Erih Kukovec 02 610 1627; Vid Stariha 02 651 2162)
—	26. november, nedelja. Canberra, Austrian Australian Club Canberra
—	1. december, petek (še ni določeno)
—	2. december, sobota, Melbourne, Istra Social Club (rezervacije: Romano Bencic 03 305 3741; G.D. Mikac 03 305 3741)
—	3. december, nedelja (še ni določeno)
—	8. december, petek, Melbourne. Springvale Town Hall v organizaciji Slovenskega narodnega sveta Viktorije
—	9. decembra, sobota.Melbourne, Moone Ponds Town Hall v organizaciji Slovenskega narodnega sveta Viktorije
—	10. decembra, nedelja, Geelong, Geelong West Town Hall, v organizaciji Slovenskega narcxJnega sveta Viktorije.
Za rezervacije večerov, ki jih organizira Slovenski narodni svet Viktorije lahko pokličete na sledeče telefonske številke: Peter Belec 03 9467 2738; Angela Povh 03 9366 5946; Slavko Blatnik 03 9366 5629; Kamica Satler 03 9459 3105; Meta Lenarčič 03 9763 4245. Valentin Lenko 03 9547 6483; Franceska Deželak 052 789 125; Francka Nekrep 052 751 266; Marta Jelenko 052 770 393.
redsednik Slovenskega narodnega sveta Vic: tefan Menzel (telefon 053 48 1110, fax: 053 48 I I 10)
Koordinator turneje Vinko Rizmal (telefon: 03 0755 2626 v delovnem času, doma 03 752 0003; fax: 03 755 1746)
VSTOPNICE SO ŽE V PRODAJI
Slovenski narodni svet Viktorije, v sodelovanju s slovenskimi, avstrijskimi in avstralskimi organizacijami, organizira °ostovanje danes vodilnega slovenskega ansambla Štajerskih 7, po svetu znanega tudi kot Slowenishe 7 in Slovenian 7.
Ansambel Štajerski 7 praznuje v letu 1995 jubilejno 10-letnico svojega delovanja in spada med vrhunske profesionalne glasbeno vokalne skupine v Sloveniji. Za seboj ima veliko število
gostovanj po Evropi, štirikrat po Kanadi in ZDA in je stalen gost na pomembnih prireditvah po Sloveniji. Svoj bogat program izvaja v slovenskem, angleškem, nemškem in hrvaškem jeziku. Na tekmovanju RTV Sjovenije za najboljši polka-valček ansambel je skupina Štajerskih 7 zasedla prvo mesto.
Gostovanje bo zajemalo pet vikendov. Med že tradicionalnimi nastopi po slovenskih društvih, se bo ansambel predstavil tudi avstrijskim klubom in v poteku so še pogovori za predstavitev na odprtem koncertu za širšo avstralsko publiko.
Gostovanje ansambla Štajerskih 7 sovpada s 5. obletnico plebiscita slovenskega naroda
Zato bo Slovesnki narodni svet Viktorije gostovanje namenil tudi poglobitvi prijateljskih, političnih, poslovnih ter kulturnih odnosov med Slovenijo in Avstralijo. Tako bo
v soboto, 9. dccembra GALA VEČER V MOONE PONDS TOWN HALLU
Povabljeni bodo prijatelji avstralskih Slovencev, predstavniki avstralskega javnega življenja in vsi tisti, ki so v kritičnih trenutkih osamosvajanja Slovenije tako nesebično in odločno pomagali. SNS Viktorije bo ob tej priložnosti izdal tudi
BROŠURO
v kateri bo opisana vloga in delo avstralskih Slovencev od 1990 do danes. Projekt tiskanja brošure je izdatno podprl Urad za informiranje Vlade Republike Slovenije. Ta projekt pa podpirajo tudi najvišji predstavniki slovenske vlade. Gospodarska zbornica Slovenije, Veleposlaništvo v Canberri. kakor tudi nekateri veljaki slovenskega političnega prizorišča.
SNS Viktorije se bo zavzemal, da bo nudil avstralskim slovenskim rojakom in drugim obiskovalcem koncertov "A night to Rcmcmbcr"
Vsem, ki so pristopili k organizaciji koncertov, sodelujočim, radijskim oddajam in urednikom časnikov ter pokroviteljem in tistim, ki so kakorkoli doprinesli, da ta R^ojekt zaživi, se SNS Viktorije najlepše zahvaljueje. Štefan Merzei Vinko Rizmal
NEWS FROM SLOVENIA
US Defence Secretary William Perry visited for two days Slovenia. Ministers Perry and Kacin met and Perry visited the training centre of the Slovene army in Bohinjska Bela in north Slovenia. He met Slovene President Milan Kučan, Prime Minister dr. Janez Drnovšek, Foreign Minister Zoran Thaler and representatives of the parliamentary committee on defence.
At the meeting "Let's Meet at Robidiščc" Slovene president Milan Kučan presented Monsignor Pasqual Gujon with the silver Liberty Decoration ot the Republic of Slovenia for his contribution to the Slovene minority in Italy and the preservation of its language and culture.
The famous Spanish tenor Jose Carreras performed in Ljubljana's Cankarjev dom. This was the first Carreras' concert in Slovenia.
Ministers of Agriculture of Slovenia and Croatia
signed a bilateral veterinary agreement, which should improve transport of livestock and increase cooperation in the area of protection from contagious diseases. Prime Ministers Drnovšek and Valentič met in Maribor.
The executive board of the Slovene Pension and Disability Fund decided to increase the pensions by 0.6 percent in September.
The regular monthly poll about the popularity of
Drnovšek's government showed that less than a half of those polled estimated the government's work as successful; 25 percent consider the work of the government as bad, writes Republika. Among political parties, the Liberal Democracy of Slovenia (LDS) achieved its best result from the fast legislative election. The popularity of all other parties fell.
As many as 60 percent of Slovenes in Slovenia blame Serbs for the war in Bosnia according to the Public opinion. Only 13.1 percent of the polled believe that the war in Bosnia will end by the end of 1995. The majority beYieves that NATO air strikes were the most efficient measure.
The municipality of Trieste began to set up bilingual boards in the Trieste region where a large Slovene minority lives. Slovenes greeted this decision.
The number of young smokers in Slovenia has
been growing rapidly during last years, while the number of adult smokers has been dropping slowly. To fight the problem of young smokers, the Health Protection Institute launched this month the campaign "Happy Youth -Without a Cigarette". The Slovene Ministry of Health intended around SIT 3 million. Fifty billboards will be put up around Slovenia and a placard will be hung in every Slovene primary and secondary school as well as elsewhere.
Within the company Vitrum in Ljubljana, the Vitrum Translation Agency started to function - from/into English, Italian, Spanish, French.
Slovenia's Imports grow faster than Exports. In
the first six months of 1995 the exports amounted to STT 492 billion and the imports to SIT 553.3 billion.
Slovenia - Partner Country on 71st Zagreb International Autumn Fair - from 11 to 17 September. There were 2554 exhibitioners from 48 countries; 175 exhibitors from Slovenia.
A Chinese business delegation visited Slovenia.
The China Resource Corporation which deals in practically all kinds of businesses will organize a sales exhibition in Slovenia in order to analyze the Slovene market. Alovenia's Exports to China in the first half of 1995 amounted to 1.6 million dollars, while its Imports amounted to 24.4 million dollars. China has registered 60 companies, nearly 20 Chinese restaurants, and 400 acupuncture centres in Slovenia until now. Chinese delegations also regularly visit the Port of Koper, which is of interest to them because transport from China to the Port of Koper and via its railway connections to other Central European countries would shorten the transportation for seven to ten days.
Biggest Traffic at Brnik Airport. The Ljubljana airport at Brnik reported 75.197 passengers this July, which is the highest number of passengers in this year. The Slovene air company Adria Airways (AA) flew mostly to Moscow and Skopje, Macedonia, and made the fewest number of flights to Prague. There were also 84 chartered flights in July.
Adria Airways (AA) planes at the Ljubljana's Brnik Airport
The 26th fair Narava-Zdravje (Nature-Health)
closed Sunday, 24 September at the Gospodarsko razstavišče fair ground in Ljubljana. It was opened by the Slovene ultra marathon runner Dušan Mravlje. Introduced were products, activities and ideas for healthy life. Among additional fair events were three exhibitions; the traditional mushroom show which presented almost all kinds of wild mushrooms that grow in Slovenia, the Herbalist's Society prepared an exhibition of healthy herbs growing in Slovenia, while the Association of Small Pedigree Animals Breeders prepared a show of small animals.
The European literary award Vilenica'95, granted by the Slovene Writers Association was given to the Swiss author Adolf Muschg (born in 1934). This years Vilenica -given the name after the unique Karst cave situated near the Slovene-Italian border - was a jubilee, the tenth in a row. Muschg is a German language proffesor in Zurich, is primarily a novel writer, writtes also drama, narrative stories, radio plays, essays and articles.
Slovene men's kayak team becomes world vice champions. The men's kayak teams competed in a team race on the wild waters in Nottingham. Germany was first. Slovenia was second and Great Britain came third. Andraž Vehovar, Fedja Marušič and Marjan Štrukelj broke through in the forefront with an excellent secon run.
mi
euro
AUSTRALIA
ptyJtd.
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products
SHOWROOM ADRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03) 764 1900 Fax: (03) 764 1461
SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax: (02) 621 3213
A KONCU SE NASMEJTE...
— Iz onostranstva Maček, Tito in Kardelj, iz Slovenije Ribičič. Maček: (stopi k telefonu) Živi in zdravi hudič, zaravo! Pišeš pesmice? Groziš kakšnemu literatu s samomorom? Ribičič: Kaj ti veš, kaj se pravi živeti v SLO... Maček: Penzije imaš med 200 in 300.000 tolarjev, živiš v hiši ob moiju, kličejo te na televizijo, po mili volji zafrkavaš Pučnika z njegovo komisijo, po mili volji se ničesar ne spominjaš - le kaj ti manjka? Pa še Kosti in meso imaš na sebi, nu pa...A da grem k stvari. Stari se želi udeležiti proslave 50-letnice revolucije. Ribičič: Kakšne revolucije? Maček: Bimbo, naše!
Ribičič: Revolucije nikoli ni bilo. Novo geslo partije! Ta beseda
se ne izgovarja več. Proslavlja se zmaga nad nacizmom, nič
drugega. Revolucijo nam podtikajo domobranci...
Tito: A če sem jaz, kakor tukaj sedim, rekel, daje revolucija bila,
le daje iz taktičnih razlogov nismo hoteli imenovati.
Kardelj: Saj, treba ti je bflo izgobezdati to!
Tito: Sta kažeš, budalo? Partija da bo mene cenzurirala?
GODOVNIKI
1- -T
VSE NAJBOLJŠE


G1AS SLOVENIJE Založnik: Založba GlJiS Ustanovitelji:
Dušan Lajovic. Allied Brežnik. Štefan Merzel in Stanka Gregorič Upravni odbor.
Dušan Lajovic. Alfred Brežnik in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Greeonč. 4/316 Dorset Rd. Boronia. Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 9762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank. Draga Gelt. Jožica Gerden. Lojze Košorok. Martha Magajna. Vinko Rizmal. Jože Žohar Logo: Frances Gelt Distribucija: SZ. Gregorič Informadic: STA - fax pomčila slovenske tiskovne agcnajc.obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec. Delo, Primorski dnevnik. Družina, Mladina, MAG, Svobodna Slovenija, Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija. Mladika, Sky-Weekly, Lipov list in turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS (Melbourne, Sydney) in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci.
Cena posamezne Številke $ 2.00; letna naročnina $ 50j00; polletna $ 30 XX); letna naročnina za prekomorske države vključno z letalsko pošto $ 100.00
1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad
NASLOV: GLAS SLOVENIJE 4/316 Dorset Rd. Boronia VIC 3155
n
Fodpistot(t) Ulic« in kraj
Drttvt.................. Pota« It.

Podpis
Datum