V e s t n i k. Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gosp. Gregor Koželj, učitelj v Št. Gotardu, 1 gld.; g. Josip Celestina, c. kr. profesor v p. v Ljubljani, 1 gld.; g. Ferdo Wigele, učitelj v Staremtrgu pri Loži, povodom rojstva sinka ,,Ferdinand, Franc Josipa", o gld.; g. Janez Pokorn, uoitelj v Horjulu, 3-60 gld. Učiteljski konvikt: G. Gregor Kožel.j, uoitelj v Št. Gotardu, 2 K; g. Josip Celestina, c. kr. profesor v p. v Ljubljani, 2 K; g. Ferdinand Verbič. bogoslovec v Ljubljani. nabral o priliki pogreba vc. r. g. Iv. Oblaka, župnika v Borovnici, 8 K; gdč. Ana Pour, učiteljica na Vrhniki, na knj. kr. podr. št. 117 8*50 K; g. D. Grčar, nadučitelj v Mirni na Dolenjskem, na knj. kr. podr. št. 331 10 K; gdč. Marija Borowsky, učiteljica v Tržiču, na Gorenjskein na knj. kr. podr. 24 K; g. Rudolf Piš, učitelj v Cerknici, na knj. kr. podr. št. 120 23 K; g. Fran Črnagoj, učitelj na Barji, 1 K; g. Boleslav Blovdek, c kr inžener v Tacini, 1 K; g. Edvard Cerjak v Cerknici, 6 K, katere so darovali prijatelji šole v gostilnici g. Frana Tratnika v Dolenji vasi. Pohvaljen učitelj-pisatelj. V zadnji številki smo omenili, da je naš sotrudtiik »Premec" jako rnarljiv in spreten sotrudiiik ob jednem tudi ,,Lj. Zvonu". Njegovi spisi ne delajo časti saino slovenskemu učiteljstvu, ampak tudi slovenskemu narodu. Tržaška ,Edinost" piše v letošnji 10. številki o Premcu tako-le: Med umetniki, ki so nastopali minolo leto v ,,Zvonu", sledi po kvaliteti Premec. O Preracu se sme reoi, da je rejalist, da je slovenski rejalist, ki zajemlje snovij naravnost iz našega narodnega življenja. Preinec bo dosezal še jako lepih vspehov, ker je marljiv in tudi nadarjen. Lmponirati (>a bo mogel glede individualnosti. NjegovM letošjiji spisi: sList za listora" (provedeno v srbohrvaščino), ,,Zenitna ponudba" in BŠkof" so vsi jednako dobri glede vsebine in oblike. »Škof"' je pisan priprosto, a vendar lepo. Preinec opisuje tudi lepo, plastično, pred vsenivpa v ,,List za listorn.,, Zal, da mora tak talent životariti in samotariti na pustem in dolgočasnem Premu. Skrb naših oblastev in naših narodnih voditeljev bi morala biti, da bi dobil kako odličnejšo skižbo, kjer bi mu bila dana prilika, občevati z omikanci ter tako razširjati svoj duševni obzor. Upaino, da bodo merodajni činitelji razurneli in upoštevali naše besede ternbolj, ker namerava tudi ta vzorni učitelj prestopiti k sodniji. Da ohranimo tako vrlega in spretnega učitelja našernu stanu — zato: Videant consules! Status! Ta beseda gre od ust do ust vsega kranjskega učiteljstva. Vse učiteljstvo želi, da se upelje osebni razredni zistem. Na podstavi zatrjevanj in obljub vseh strank in visoke vlade v lanskem deželnein zboru, da se bo pri regulaciji plač jemal v poštev osobni status po službenih letih, upamo, da se lzpolni ta iskrena želja vsega kranjskega učiteljstva. Za šolski muzej sloyenskega in istrsko-hrvatskcga učitcljstva je poslalo Bš mar sko-rogaško učiteljsko društvo" 10 gld. Prosimo vsa ona društva, koja še niso storila svoje dolžnosti, da se odzovejo čirnpreje, ker nam je treba nabaviti precej oprave za muzej. V ime Mdirektorija Zaveze" : Fnui Lusnur, blagajnik. v Svoji k svojim. V Crnomlju je zbirališče učiteljev pri g. Fr. Šušteršiou (^Drvarnica"), kjer je na razpolago tudi naš list in se dobi cena hrana in zdrava pijača. — Naš naročnik in podpornik BUčiteljskega konvikta" g. R. Šeber v Postojini, ima na novo urejeno tiskarno ter v zalogi vse šolske spise in potrebščine. Priporočamo ga prav toplo. Le svoji k svojim! Deželni zbor štajerski. V četrti seji je dež. odbor predložil naort zakona glede nastavljanja učiteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah. ,,Stajerskc učiteljske zreze" odbor v Gradcu je v svoji seji dne 28. grudna, katere so se tudi slovenski odborniki udeležili, sklenil, da ni za to, da bi v tej zavezi nastal razkol, rnarveč želi, da bi nemški in slovenski učitelji skupno delovali. Le tisti ueitelj Baumgartner, ki je bil svoje dni celo nadzornik slovenskih šol (v slovenjegraškem okraju), bil je za to, da bi se slovensko učiteljsko društvo izključilo iz te zaveze. Umrl je v Ptuju ravnatelj ondotne šole g. Jakob Ferk. N. v m. p.! Proslavljen pesnik. C g. Anton Hribar, kaplan v Smledniku na Kranjskem, je dobil od naučnega tninistra umetniški štipendij v znesku 300 gld. G. g. A. Hribar je dozdaj večinoma pesnikoval za ,,Dom in Svet", kateri izvrstni list s tem nujno priporočama. Zvesti in marljivi sotrudniki ,,D. in Sv." so tudi naši vrli tovariši; gg.: E. G a n g 1, Fr. J a k 1 i č in Ivo T r o š t. Šolski muzej slorenskega in istrsko - hrvatskega uciteljstra y Ljubljani. nSoča" objavlja ves program muzeja ter dostavlja: BVeliko nalogo si je postavilo učiteljstvo; ne dvornimo, da bi se ne posrečil blagi naraen ,,Zaveze". A delo ne srne biti površno, in zato je treba, da vse slovensko ueiteljstvo poseže v delo in ustraja do konca, ker le združene rnoči utegnejo dati celokupno sliko slovenskega šolstva. Upamo, da naši primoVski učitelji do zadnjega store svojo dolžnost." Tako ,Soča". Vse drugače, da, prav nasprotno pa piše ,Domovina'*, ki pravi: V spomin in proslavo jubileja 501etnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. bi bilo umestno in v prospeh šolstva koristno, ustanoviti v Mariboru »Stalno učilsko razstavo." Slov. učiteljstvu in merodajnim krogom na Štajerskem se predlaga stvar v premislek in pogovor v društvenih skupščinah in o slučajnih sklepih objaviti v »Domovini" in v »Popotniku". — Čerau neki cepiti moči?! Uparao, da se bodo pravi ,,Zaveznikr' oklenili Zavezinega muzeja, saj se gre za ime ,,Zaveze" in za ime vseslovenskega učiteljstva. Sicer je prav, če se tudi v Mariboru ustanovi ,,stalna učilska razstava", a letošnje leto, ko ustanavlja BZaveza" — tudi v spomin in proslavo SOletnega vladanja Nj. Vel. cesarja FrŁnčiška Jožefa I. — muzej vseslovenskega in istrsko-hrvatskega uciteljstva, ni priličen čas za to. Pričakujemo torej, da se ne bo rušila sloga nied »Zavezniki". Struj) bučele proti strupu kače. Neki francoski kemik je nabral strup bučel ter ga vcepil psu, katerega je pičila kača. In na psu se niso pokazali nikaki simptoini zastrupljenja. Le mrzlica ga je nekaj časa tresla. Sicer je ostal zdrav.