0 Venceslav Winkler: Valpet Tilen. Nad vasjo je bil grad z gra^čakom in vaLptom. Grajski gospod je bil učene sorte mož pa je vse gospodarstvo pustil valptu, sam se pa zaril v knjige in stare zgodbe. Valpet se je prevzel. Poprej je bičal kmetr l>(> enkrat, odslej jih je po trikral. Tlačani so godrujali in kleli, počasi ^o se pa umirili in mislili: >Bog se usmili njega in nas.« Valpet je pa bil kmetskega rodu in je imel pod gradom mater, sivo mater. Ni hotela s sinotn v grad, na tlako je pa raorala, čeprav samo enkrat, o svetem Juriju. Tisti dau je bil grajski valpet najhujši. Tolkel je tlacane iu klcl do groze. Matere ni hotel poznati in je včasik še njo opiazil z bičeni. Pa mati se ni pritoževala. Molčala je in pravijo, da je prav zato tako hitro umrla. Pa je šel valpet nekoč k sosedom. Moral je skozi gozd in pravijo, da je srečal tujega inoža. »Umakni se!« je zakričal nadenj. Toda mož se ui zgunil. Oprl se je na gorjačo in se ustavil sredi poti. sUmakni se!< je ponovil valpet, a že tiše, Tujec ga je gledal micno in šc sinehljal sc je zraven. >ZIezi s konja,< je rekel, >pumenila sc bova kaj.« Valpet se je zgrozil, Hotel je spodbosti kouja, pa žival je stala kot vkopaua. ZaŠklepetal je z zobmi in se počasi spravil na tla. »Raj hočt?š?€ je zagodrnjal za- /^frS^" «. »Pomenila se bova nekaj,< je Jyy / \W \// P\ \l \\ \ dejal tujec pritajeno. Sedel je na //» r^t\\ * \( i\i\ \ty mafaovje in pokazal Tilnu prostor kraj fr i* /AW\ // i'J| \ \i / sebe. Valpet je spustil konja in molČe K, / « ^H Vw(\ jJk^Tb \\A \\ E >Kaj hočeš?« je iznova vpraŠal | V f ^^^nELŽ^J^^gl \f 4 s trepetajočim glasora. r ^ )L*^W%^fc$TiBfv\ B I »Nocoj pridem k tebi,« jc pravil »1 ^j ^^B|KjK^2^^\ llffp/l tujec. >Ves s\et sera že prehodil. . ^^^iSi^^P%rivy' 1 Ul l\ Nikjer me nočejo sprejeti. Tako zu ji Ll ^^^V^^^ffi^-r/ft li dan, dva, tako žc. Za več časa pa ne. » l^r^^^1^^**^*^^! B l& Saj sem pošten. In Še dobro ti bo, čt* 1 If iZlMM^u /\m? me sprejraeŠ. Zlata in srebra ue bom 1 \ j[!F ff/^ffl JL/^^T^&^^^ štedil. Painct in sreeo ti bom prine- JhM v -^\Jj 7_r^M-V^^^\\ so\, In vse skoraj zaetonj. ^».V^^^^vC ^1^^* ^^^r^^^v »Kdo pa si?« se je umiril val- "^^^Jžk, ^^ ¦jL/^^Sf pet Tilen. '"'^^m^ »Tvoj brat sein. Reci mi Matej, ^^^s^^ ruti mi Jurij, Miha, kakor hoceš. -±^-—*\ DaleČ okoli te poznajo iq so mi pravili o tebi. Pa nikar se ne boj. Iz pekla sem. Tebi ne storim nič žalega, samo prosto pot mi pusti. In pod strelio rae vzoini.« »Koliko mi daš?< je takoj račuual valpet Tilen. »Kar boš hotel.c se je smejal tujt-c. >Vsaku Željo ti bom izpolniU« Podpisala sta pogodbo in sta se vrnila v grad. Graščak je bil oekaj časa uejevoljcn, pa ni dosti pomagalo. Valpet je bil močan. Tujec se je k 109 nastanil v gradu. Drugi dan grašeaka ni bilo več. Valpct je rckel, da je šel na romanje, monda v Sveio dežejo. Hlapci pa niso prav trdno verjeli. J 1 Od tistega dneva je bilo vse <*r^*****>'^j drugaČe. Tlaka je pos(aja!a zmera.j /^ \ /^N. hujša. Ktnetje so preklinjali \i\ so sc iC -^SS^v i hoteli upreti. Tujec z grada je bil • ^^HfflkV^A ^-7 >v večkrat v vasi, delal se je straŠno ^HuHhHi \ l^S^L Š^ usmiljenega in je hujskal. Ko so sc BSl^^ffift-^n----l^P^MsS-lŽ^l '"' ne^a^er* resničuo uprii, je šel brž l|pajk/*^|f| _L-.ap*V v*^ti\ l)rav'* Tilnu. Gospod Tilen je dal BBPLjftiLj SSIf jL iH^A vreči »ajhujše v ječo, da so od la- '"TBMjB^iliP^ li/^t fiS^-V/l k(>te poginili. Potem se iriso veou()irali. JliHl lii V v^^^^-^^K^vi Tujca z grada so pa kmalu spo- iaTiffil i 11™---^ Q-jL j$f i\\Ii /tlu''-^'a^no iutrepetajesohodilimimo ^ES*^li !l/liT \^4 i llA nJ*"Su- ^ekateri so se skri\aj prekri- ^^^mFjHi JJ i Q li^^Lj ffl iM "'"' ^Ja *uJec -J1* VSflkoJcrat strahovito 1 te^^^Uft>*\ i$i&~&hk.rXb Utl zaŠk"Pa' in se obruil na drugo stran. jji T"^ ^?v]^J--^5i«^^HfiMPT tlospod Tilen je bil pa zadovoljen. V. ^ p-r^^"^^ S^^^ifiiL^s: ^'ra^ za grat!oni i** padal v njegov*' \Llfc$-, w/^"^^<^~^^r—rM^^^' r°kv, nekateri očitno, clrugi prikritt). ffltf1' ^[ ^TP^tlSr^ Skladišča so se polnila, zlata je bilo SL?Lr""~Y *** ^*--^^ nH vozove, Pila sta s tujcem od jutru ^TC^TSF' »i*y"^^ft3*1^- c'° ve<'era- Včasih s^a poklicala še to- ff*vJ(%'¦ U>^.^^^^fes=v_.ta varisc z drugih ^radov in so Šli sku- I.v e»a sivar jw j« bodla; farna cerkev v dolini. Navsezgotlaj je zvoii budil Ijudi in klical na molitev in dulo. Tujec je škripal, ko ga je poslušal, Tilen sc jc jezil, kcr ni mogel spati. Ukazal je cerkovniku, naj ujkar taku zgodaj ne zvoni, pa mu je povedal. da Ijudje hočcjo. »Cerkev ukazi podreti! Gospod si!« Tilen se ni upal. Ko ga je pa spet nekcga jutra zbudilo zvonjcnjc, je razkaeen zapovedal hlapcem, naj gredo v dolino iii razbijejo zvon. Hlapci so odšli. Nekaj tasa je bil j^Jir^e^~ v^ mir. Potetn je začelo znova zvoniti. ff^ '^K^iL liutalo jt- ob hribove in v gradi. Tilfii S/ /%g& *\fft\ $h in njegov gost sta skočila z ležišča. Prav w\Js\ 1^^, ai$Sr*W«Vn3ti takrat so ae vrniU tudi hlapci. ^T I ^ rfw/ >Bela žena stoji prerl cerkvijo,« jj^lL, ¦ i ^^\ irll so rekli: ^Vsi ijudje klečijo pred njo. ^^^T^CK^^TT I [r X zvoniku \m kar samo poje. Nismo sv ^^^\\ ffh\^ i //' ti Wi j$ Gospod in tujec sta zaklela, skočila $ fy( |m \. ( SR1 na konje in pognala proti dolini. Sredi f/v//\\ f§ rl f/R'i vasi sta se osupla ustavilu. Okoii cerkvr f/j \ /w \ ¦* W//J$ l se je uagnetlo Ijudi. Tudi cerkev je bila I ^Iti/*i\| ^P^^A P / nabila. Stari župnik je pred velikim V (I / II ^fv *\W f oltarjem niolil roŽni venec. Ljudje so \^^x || fct;- li f "W~^ odgovarjali. Mo?je so bili naslonjeni »a ^b\ ' IL. -J^^T^ sekire, lopate in kose. J« ¦^M^^aP^dLJ;^^-^^^ *Glej!< se je zagrohotal Tilen. »Upi- jzL&k& *^^ Jf cerkev. Tiati bip je izpod zvonika zmstla bela žena in inu zaprla pot^ 110 i ilen je pobledel io zaclržal konja. Iz ženinih oči je gorel prečuden ogenj. Valpet se je zgrozil in obrnil konja: »Gorje meni!< Tujec, ki je Šel za ujim, je ženo takoj spoznal. Predrzno se je bližal in je hotel Čez Ijudi pognati v cerkev. Žena ni pustila. »Poberi se!« je rekla z močnira glasom ia vzdignila roko. Obrnil !?e jt% skočil s konja in izginil. FConj je zahropel, se zleknil in poginil. V zvoniku je še ves dau brnelo v prečudno raehki pesini in ves dan \v kar samo pelo. Bela žena je pa smehljaje stopila spet v oltar. odkodcr je priŠla. Ljudje so dolgo, dolgo molili. Valpta Tilna so pa našli grajski hlapci clrugo jutro pcd križem -tedi gozda. KleČal je Da blatnih (leh in se irkal na prsa in jokal: >Corjt' meni, gorje mcni!------ —