Ml	Ji	rs
H	m	|i
	JliLil	Ul JUl
I
■	Izhaja ra^en ponedeljka vsak dan dopoldne. ==
Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani. Fran? Smuška ulica stcv. 6,    .a....'..	1. nadstropje, Učiteljska tiska ra a. =========±===s
Naročnina po pošti z dostnvljanjeiti na doni za colo leto K 30'—. za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7 50. za sne»•.•<: K 'l «‘>0 'a Nemčijo celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42' Posamezne  ...........-■	gtevilke:	p<>	10	vinarjev.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se na sprem::'; no 1'' 6<!a- 	macije	za list so poštnine proste. ±=zz.=s—
Inserati: Enostopna pet it vrstica 30 vin : poMiv.cti	-i	"	.n.;
razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkiatn: «•>;• v» (><• -d;:; y>'.i  —------------------------  primeren	popust.
Štev. 6.
V Ljubljani, sobota dne 21. Julija 1917.
Leto I.
Častna dolžnost vsakega sodruga in sodružice je, da se naroči na delavsko glasilo, ki izhaja v njihovem materinem jeziku in ga po svoji moči razširi
Avstrijsko ljudstvo • se je doslej vse premalo zavedalo svoje moči in se je samo izločilo iz dejanske ustave, ker je brezbrižno pustilo, da mu je izvil grof Sttirgkh njegovo najboljše orožje iz rok — parlament. Gotovo bi ne bili imeli triletne brezustavne dobe, triletnega preganjanja in zatiranja, če bi bilo stalo ljudstvo odločno za parlamentom. Krona, birokracija, generali., sa.vse
Demokracija, v*
Po Lassallovem izreku je prava ustava vsake dežele dejansko razmerje sil. Kakšno, je bilo doslej pri nas to razmerje ? Cesar, ki' se mu pokore vojaki in topovi — to je kos ustave. Plemstvo, ki poseduje zemljo, cerkveni knezi, ki imajo na dvoru velik vpliv in ki potom, tega vpliva lehko dosežejo, da nastopajo zanje uradniki in vojaki — to je kos ustave. Veliki industrialci, velike banke, od katerih je odvisna država pri najemanju posojil — to je kos ustave. Imamo seve tudi ustavo, kos papirja, kjer so razvrščene lepo po paragrafih pravice cesarjeve, ministrov, parlamenta in državljanov, a ta ustava je le izraz dejanskega razmerja sil. Dokler odgovarja napisana ustava dejanskemu razmerju sil, je ne krši noben državnik. Če se pa izpremeni dejansko razmerje sil in ne odgovarja napisana ustava nič več temu razmerju, tedaj raztrga lehko pisano ustavo kakor vsak drug kos papirja vsak minister, kakor je bil storil grof Sttirgkh.
Tudi široke ljudske mase postanejo lehko kos ustave. Če vedo vladajoči v deželi, da odloži ljudstvo rajše orodje, da opusti rajše delo, da se da rajše pobiti, tedaj postane tudi njegova odločna volja kos ustave.
—	te žalostne izkušnje imamo
v trdo šolo absolutizma smo morali v teh treh letih, preden smo spoznali, da je najslabši parlament še vedno boljši kakor absolutizem, da je nadvlada te ali one parlamentarne večine še vedno boljša kakor samovlada ljudstvu tuje birokracije.
Danes se je izpremenilo dejansko razmerje sil, ljudstvo postaja zopet del ustave, vrednost demokratične uprave je jasna vsakomur. Vojna, najbrutalnejši izraz kapitalistične sile, je prinesla najglobokejše pojmovanje demokratizma. Delavstvo ne smatra demokracije kot novo obliko vladanja, temveč kot organizacijo svobode in kot tako je hoče tudi uresničiti. Pravica narodov do svobodnega razvoja, pravica vsakega do razvoja svoje osebnosti, enakopravnost pred zakonom — postanejo orga-nični deli demokracije, ki jo hoče razredno zavedno delavstvo uresničiti neposredno pri sebi in v državi. Delavstvo ne razumeva demokracije tako, da bi pomenjala vlado mas, temveč tako, da pomenja samovla-danje ljudstva pod takimi pogoji in v takih oblikah, ki izločujejo vsako vladanje razredov in nasilje ene plasti ljudstva nad drugo. Demokracija in vladanje večine nad manjšino, temveč zavarovanje večine pred nadvlado manjšinj. Demokracija je le tam, kjer je zagotovljen manjšinam svoboden razmah in usposoblja manjšine, da posta
nejo večine. Trajno gospodstvo ene družabne plasti nad drugo in mogoče brez korupcije .vladajoče plasti. Za zdravo demokratično življenje je neobhodno potrebno, da se menjava sestavljanje večin in zato je zanj važen pogoj, da dobe manjšine največje politične pravice.
Organizacija vojne prehrane.
Z naredbo 28. svečana t. 1. je c. kr. urad za vojno prehrano ustvaril temelj za zgradbo organizacije vojne ‘prehrane. Določil je takozvane prehranjevalne inšpekcijske okraje z inšpektorji na čelu — dalje deželne oz. okrajne gospodarske urade ter občinske gospodarske svete. Od 28 svečana sem je preteklo že precej časa Kako je izvedena ta naredba ? Na Kranjskem je #. pr. že nekaj članov imenovanih v deželni gospodarski urad — ali skupaj še niso prišli, ker jih ni še nihče sklical. Tudi so sem-patja že imenovali razne gospode v okrajne gospodarske urade, ali o kakem delu teh uradov nismo še ničesar slišali. Še manj seveda smo slišali o občinskih gospodarskih svetih. Naredba pravi, da naj le-ti sestoje iz 4 oz. največ iz 10 članov. Ti »občinski gospodarski sveti“ naj bodo obč. uradom v pomoč in so opravičeni svetovati in svoje mnenje izražati obč. uradom ... Naredba čisto natančno določa delokrog teh gospodarskih svetov. Kje so ?
Vzemimo Ljubljano. Imamo aproviza-cijski odbor, ki je izvoljen iz obč. sveta. Delavstvo Ljubljane je že večkrat opozorilo ljubljanskega župana, da naj prevzame v ta odbor še zastopnike konsumentov zlasti delavstva. Vse zastonj! Gospodje so se
A. P.
LISTEK. Poslanec Zavrle.
(Dalje.)
„Bog s teboj!“ — se oddahne. Saj bom moral glasovati za tistega, ki bo imel največ in najbolj uglednih volilcev za seboj!"
Zmigne z rameni, z roko bije po zraku kakor bi preganjal nadležne muhe. Nato podloži razmršeno brado z levico, z desnico pa pogladi po svojevoljno se krivečih kocinah.
»Kje sem že bil ?“ — se otrese in stopi zopet pred ogledalo. »Pričnimo znova. Takole:
Slavna vlada, visoka zbornica! Ko je senat starega Rima, ves prestrašen, izvolil usiljivega Severusa za imperatorja, in je bil ukazal zadaviti pravega cesarja Julijana, je ostalo rimsko ljudstvo .. . Kakšno? Mirno! Novega cesarja je ljubilo, ker je starega sovražilo. Današnje državno življenje pa je povsem drugačno, bolj kulturno. Ne da se primerjati .. . nikakor ne .. . zakaj ljudstvo živi. . . živi namreč ..."
NPAREJ, št. 6, 21. julija 1917.
Zavrle obmolkne; jezik se mu je bil zataknil. Glej, prvi minister je menda gib-nil, z začudenim pogledom se je ozrl skozi zlati ščipalnik, menda naravnost vanj. Zdi se mu, da nekdo prihaja po stopnicah ...
»Ljudstvo je zadovojno, ubogljivo in — hvala Bogu — navdušeno za božjo čast!... Naprej!"
»Gospod poslanec — dober dan! Vedno dovolj opravka, kaj ne! Na zdravje? Tudi družinica je zdrava, seveda! Hvala Bogu!“ Star gospod, suhljatega telesa in drobne glavice stopi v sobo. Njegove priliznene manire spominjajo na malomestnega krojačka. Njegova obleka, nekdaj črna, je spremenila barvo, svetlika se v nedoločnem zelenju. Suha, naprej štrleča brada je obrita, usta so vdrta; — možic je izgubil zobovje. Kadar se prikloni se zalesketa nad njim ogromna pleša.
»Gospod Hvala, pozdravljeni!"
»Za majhno uslugo, gospod poslanec, vas hočem prositi. Vem, ne boste mi odrekli I"
»Z veseljem vam postrežem, ako bo v moji moči ...“
»Stara leta, slabe oči. Ako hočem či-tati časopis, rabim očala!“
»Kaj hočete! No, pa vi ste še trdni!"
»Davi, ko mi je prinesla dekla zajtrk v sobo, sem porinil prt z mize. Očala so padla na tla in tu, prosim, so črepinje!"
Gospod Hvala razvije papir in pokaže razbita očala. Z nosljajočim glasom nadaljuje:
»Kadar boste šli v mesto, stopite še tja k tvrdki Iceles in kupite mi nova. Ravno taka naj bodo: lepa, močna, lahka in ne predraga. Ko se pa ta reč tako rada razbije !“
Zavrle čuti, da mu zastaja srce. Težko zadiha, oči mu odrevene, brezizrazne so kakor ribje. Nedoločen smehljaj mu zapleše okoli krivičastih usten. Kocine brade planejo na vse štiri vetrove.
Nasloni se na zid, zajeclja:
»Seveda! Kajpak! Ko pridem v mesto . . . naravnost s kolodvora jo mahnem k tvrdki Iceles! Veseli me, da vam bom storil uslugo! Kako pa sicer, gospod Hvala? Imate še kakšne druge želje? Nobene? Zdravi ste? Vsega imate preveč, zdravja, bogastva, ugleda ..."
»Vi ste pravi, porednež!" — ugovarja stari gospod. Zadovoljen je, ker upošteva gospod poslanec njegovo bogastvo in njegov ugled.
»Veliko poslov imam. Časih ne vem, kje mi glava stoji!" — zatrjuje Zavrle in
izgovarjali, češ: Tu ne more biti nihče drug kot zastopniki iz obč. sveta. — Tudi .posvetovalnega glasu" niso nikomur privoščili. Naredba z dne 28. svečana pa odreja „občinske gospodarske svete“. V Ljubljani ga ni. Gospodje ne marajo nikogar med s e. Vprašamo jih tem potom: Ali naj se obrnemo na višjo instanco in naj avtonomno občino c. kr. vlada opozori, da je treba popolniti dosedanjo aprovizacijsko organizacijo ?
Da so obč. gospodarski sveti potrebni nam dokazujejo nedostatki pri aprovizaciji v Ljubljani — glej vojno kuhinjo, razdeljevanje cenejega mesa itd.
Isto velja za občine po deželi, tako za Idrijo, kjer je aprovizacija zelo pomanjkljiva, za Jesenice, Tržič itd....
Opozarjamo c. kr. dež. vlado in pa gosp. c. kr. prehranjevalnega nadzornika, da pogledata, kako se izpolnuje po kranjski deželi odredba c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 28. svečana 1917.
I.	R.
Politični pregled.
= Ustavni odsek državnega zbora.
Na seji tega odseka je dejal sodrug P i 11 o n i: Vojno nadzorovalni urad je v svoji sedanji sestavi, v svojih pravicah in svoji neodgovornosti popolnoma nezdružljiv z ustavo, odpraviti ga je treba. Ta urad stoji nad vlado. Vsak uradnik, vsak namestnik, celo ministri se pokore jemu skrivnostnemu uradu. Cenzura je v popolni oblasti tega urada. .Skrajno predrzno je, da pošilja ta urad nekega majorja kot cenzorja v parlament. Ta urad prepoveduje čitanje tujega časopisja in vse poročanje v časopisju je izročeno povsem nesposobnim ljudem tega urada. Sodrug D i a m a n d je dejal, da je prinesel ta urad avstrijski državi več sovražnikov, kakor jih morejo premagati naši vojaki. Minister za notranje zadeve grof Toggenburg pove kako je sestavljen ta urad. V uradu so zastopniki vseh avstrijskih ministrstev in skupnega finančnega ministrstva za Bosno in Herzegovino, na čelu urada je general. Urad je upravičen, da daje navodila neposredno ministrstvom, ki so v njem zastopana. Gre predvsem za vprašanja, ki so v zvezi z izjemnimi določbami, zlasti da se prepreči špionaža, da se ne razširjajo vesti in odredbe, ki lehko oškodujejo vojne interese in za policijske stvari kakor o postopanju s tujci in o interniranju in konfiniranju. Odgovornost tega
se trudi, da bi bil prijazen napram neljubemu obiskovalcu. »Kakšen zlodej ga je prinesel! Kako bi se ga odkrižal kar najhitreje?" — si misli.
Gospod Hvala pa ima časa še preveč. Komodno se rapoloži po stolu, z nogami se vpre na pod in začne politizirati:
»Kako pa vi mislite, gospod poslanec, o včerajšnji demisiji ministrstva? Povejte mi resnico!"
Iz telovniškega žepa privleče na dan starinsko dozo za duhan in jo ponudi Za-vrletu. Ta si privošči en vzemek in si ga potlači v nosnice.
»Prav fin duhan imate, gospod Hvala!
»Specialiteta je moj duhan!" — Stari gospod se zadovoljno smehlja, ko začne Zavrle kihati.
»Hšk! hhšk! hušk!"
Tudi gospod Hvala kihne. Toda njegov nos je vajen ščegetanja in se hitro umiri. Zavrle pa se ne more ustaviti; tako dolgo kiha, da se mu oči zasolze.
»Hšk, hhšk, hušk!"
„To je za glavo dobro!" — meni gospod Hvala.
»Veste, res! ampak ... hšk!... fnini-strstvo je padlo ... hhšk!... vsled opozicije ... hušk! ... v agrarnem vprašanju ...
urada se razdeli na vsa zastopana ministrstva. Dr. Krek razpravlja o nastanku urada. Hoteli so ustanoviti najbrže skupno eksekutivo glede izjemnega stanja, a Ogrska je ugovarjala in zato niso ustanovili skupne ek-sekutive. Zato tudi na Ogrskem, Hrvaškem in Slavoniji ni bilo internacij in konfinacij. Dualizem se je izkazal tudi tukaj nezmožnega kakor v vprašanju prehrane. Avstrija naj postane zvezna država, drugače bo izpostavljena velikim nevarnostim. Za poročevalca v drž. zboru je izvoljen sodrug Diamand.
—	Kriza v ogrskem ministrstvu. Zaradi imenovanja višjih županov preti kriza v ogrskem ministrstvu. Justičnemu ministru Vaszonyju so hoteli dati drug ministrski portfelj, a je izjavil, da rajše odstopi.
= V hrvaškem saboru je zahteval poslanec Radič, naj posreduje vlada, da sprejme cesar zastopnike vseh hrvaških strank, da mu razlože svoje nazore o združitvi vseh Jug o s 1 o v a n o v v monarhiji.
= Nemški državni zbor. Na četrtkovi seji nemškena državnega zbora je govoril vprvič novi kancler dr. Mihaelis. Njegov govor se bistveno prav nič ne razlikuje od govorov prejšnjega kanclerja. Tudi dr. Mihaelis je zatrjeval, da je bila Nemčiji vojna vsiljena, da je bila vojna podmorskih čolnov potreUna in da zmagujejo nemške armade na vseh bojiščih. Ko je prečital brzojavko iz vzhodnega bojišča, da so predrle zavezniške čete ruske postojanke pri Zbo-rowu, mu je zaklicala socialno demokratična manjšina : Stimmungsmache ! (Ustvarjate ugodno razpoloženje). Ko govori o mirovnem vprašanju, pravi, da Nemčija ne more še enkrat ponuditi miru. Kadar bomo sklepali o miru, tedaj bomo gledali v prvi vrsti na to, da postanejo meje Nemčije za vse čase varne. S sporazumljenjem in z izravnavo moramo dobiti poroštva za življen-ske pogoje Nemčije na suhem in na morju. Mir mora postati temelj za trajno spravo med narodi, mora preprečiti nadaljno sovraštvo med narodi s tem, da se ne izvede gospodarske obkoljenosti in zavarovati nas mora pred tem, da se ne izpremeni vojna zveza naših nasprotnikov v gospodarsko zvezo proti nam. Te cilje dosežemo lehko v okvirju vaše resolucije. Če se odrečejo sovražniki svojim osvojevalnim strastem in če žele pogajanj, je pripravljeno vse nemško ljudstvo in nemška armada s svojimi voditelji, ki soglašajo s to resolucijo, potem smo pripravljeni poslušati nasprotnike, mi vstopimo v mirovna pogajanja pošteno in
huušk! . .. Sedaj se položaj zjasni... hšk! ... gospod Hvala!... Hhšk! — Hušk! — Huušk!"
Gospod Hvala pazljivo posluša, kima z glavo in premišljuje novi položaj. Zavrle sedi na stolu, njemu nasproti, obraz si zavija v robec. Ko se končno nos nekoliko pomiri, začne zopet oprezno namigavati obiskovalcu:
»Toliko posla imam še danes! Dvajset pisem moram napisati, do polnoči bom komaj gotov z njimi. Jutri rano pa se moram odpeljati. Resnično, ni urice, ki bi o nji lahko rekel — moja je, mo-jž! Očala vam pa že preskrbim, gotovo jih dobite!"
Začne mu stiskati desnico in ga tako prisili, da vstane. Ko ga s težavo izrine iz sobe, je že zelo utrujen. Za zaprtimi vrati s pestjo grozi za njim:
»To je že od sile . .. Tak nesramnež, skopuh in umazanec! Da si prihrani znamko za pismo, pride k meni — optiku! Prava beseda! Optik sem!"
Med pogovorom in kihanjem se mu je še bolj zmedla bradica. Stoji pred zrcalom, jo čese in gladi z dlanmi. Naposled se vrne k svojim starim mislim, zakaj te dni bo govoril ...
(Dalje prih.)
pripravljeni za mir. Glede prehrane je izjavil, da bo letina srednje dobra in da Nemčije ni mogoče izstradati. O notranji politiki je izjavil, da stoji na stališču cesarjeve poslanice glede preosnove volilne reforme na Pruskem. Želi ožjega stika med vlado in velikimi strankami, seveda tako, da se ne oškoduje državno zvezni značaj in ne ustavni temelji države. Stik med vlado in parlamentom postane tesnejši, če pridejo na vodilna mesta ljudje, ki uživajo zaupanje velikih strank ljudskega zastopa. Seveda je to le mogoče, če prizna druga stran, da se ne sme omejiti ustavna pravica državnega vodstva za vodstvo v notranji politiki. Nisem voljan, da se mi Iztrga vodstvo iz rok. Bodoča Nemčija, to je povedal ob sklepu, naj bo taka: Veličastna. nravna, bogaboječa, zvesta, miroljubna, mogočna. Za njim je podal član cen-truma Fehrenbach po naročilu centru-ma, socialnih demokratov (večine) in napredne ljudske stranke že znano mirovno resolucijo. Za njim je govoril S c h e i d e-m a n n v imenu večine socialno demokratične frakcije. Med drugim je tudi dejal: Vojno podmorskih čolnov so označevali kot sredstvo, da se konča vojna že v tem poletju. Ta up se je podrl. S tem so storili nemškemu ljudstvu prav slabo uslugo, ker le resnica nam pomaga lehko v našem položaju. Resnica je, da vojne ni mogoče končati z vojaškimi sredstvi. Mirovno resolucijo je sprejel državni zbor z 214 proti 116 glasovom, 17 poslancev se je zdržalo glasovanja. Predlog za vojne kredite je bil	sprejet	z	večino glasov,	proti so
glasovali le neodvisni socialni demokratje.
= Nemiri	v Peterburgu.	Reuterjev
urad poroča iz Peterburga o resnih nemirih.	Vojaki	so	zasedli tiskarno	»Novoje
Vremje" in so izsilili objavo oklica na ljudstvo, da se odstrani začasna vlada. Glasilo delavskega in vojaškega odbora obsoja nemire, ker ogrožajo revolucijo. Nekaj vojaštva je na strani demonstrantov, to vojaštvo razpolaga s 5000 strojnicami. Nemiri izsilijo najbrž popolnoma socialistično ministrstvo pod predsedstvom Tzeretelija. Tudi v Moskvi je prišlo do izgredov. Vzrok nemirov je najbrže v tem, da ne soglaša del	ruskega	delavstva z ofenzivo,	pa tudi
imperialistično meščanstvo je nezadovoljno zaradi rešitve finskega in ukrajinskega vprašanja. Pri prvotnem glasovanju v delavskem in vojaškem svetu je glasovala večina za ofenzivo z utemeljevanjem, da soglaša ofenziva z ruskim bojem za mir. Revolucija mora imeti dobro pripravljeno armado, da odvrne nesrečo, ki jej preti od imperialistične Nemčije. Ves položaj se je poostril vsled narodnostnih vprašanj Fincev in Ukrajincev. Vesti o nemirih v Peterburgu je od različnih korespondenčnih uradov mnogo, pa si precej nasprotujejo, zato je treba počakati razjasnitve.
Dnevne beležke.
—	Ubogi Istrijanci. Po Istri je neprestana suša, ki uniči vso setev. Koruza in grah po mnogih krajih nista niti odgnala. Krme za živino pridelajo komaj za nekaj mesecev. — Vzdihov do zmagel
—	Zavarovanje dajatev, ki segajo čez normalne pravice pri občnem pokojninskem zavodu za nameščence. V zmislu čl. IV. noveliranega pokojninskega zakona je obči pokojninski zakon pričel z obratom prostovoljnega zavarovanja dajatev, ki segajo čez normalne pravice za pri njem zavarovane osebe in za zasebno učiteljstvo. Dasiravno so doslej od ministrstva potrjeni tarifi le za stalne mvaliditetne in starostne rente in za stalne vdovske rente izdelani, se vendar lehko že na podlagi teh tarifov ugodi v večji meri željam strank. Delodajalci lehko zavarujejo svoje uradnike posamezno ali pa v večjem številu. Tudi vra-čunanje vojnega rizika je dopuščeno. Za-
varovanje se izvrši po zaupniški zdravniški preiskavi osebe, ki se hoče zavarovati. Ministrstvu za notranje zadeve so se pa že predložili tarifi in pravila za zavarovanje večje uradniške skupine, pri katerem odpade zdravniška preiskava in ni vplačitev premij odvisna od družinskega stanja. De-.želni urad v Trstu, sedaj na Dunaju V. Kriehubergasse 14 daje svojim članom podrobnejša pojasnila.
— Novice Iz Hrastnika. Žena delavca Bizjaka je porodile trojčke in sicer dva sina in eno hčerko. En sin je že umrl. —
V	naši okolici se zelo množe tatvine. Pri rudarju Pistotniku je nekdo ukradel prašiča. Zaklal ga je v hlevu in odnesel. O krivcu ni sluha. Tudi poljske pridelke kradejo. V Praprotnem je bilo že veliko krompirja pokradenega, in to celo pri rudarjih, ki sami nimajo nič. So pač žalostni časi. Znamenja pomankanja! —
— Občni zbor rudarske podružnice v Hrastniku. V nedeljo, dne 22. t. m. bo občni zbor podružnice- rudarjev ob 3 v popoldne v kons. društvu. Dnevni red: Čita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora. Volitev odbora. Predavanje o pomenu strokovne organizacije za rudarje, Poroča so-drug Sitter iz Trbovelj. Rudarji! Vsakogar dolžnost ie, da se udeleži.
— Člani kons. društva v Hrastniku, Pozor! Kdor še ni oddal dividendnih znamk, naj iste takoj odda. Sprejemajo se samo Še do 24. t. m.
— Shod rudarjev v Črni je v nedeljo 22. julija.
—■ Demonstracije v Berlinu. O teh
demonstracijah, ki so bile v torek zvečer, razširjajo nekateri pretirane govorice. Korespondenčni urad trdi, da se je udeležilo demonstracij le 500 oseb.
— Sodrug dr. Oto Bauer, znan tudi slovenskemu socialističnemu delavstvu s predzadnjega našega strankinega zbora, je dODil od ruske vlade —- Bauer je že nad ave leti v ruskem vjetništvu — dovoljenje, + i SGv	stockholmske	konference kot
tolmač. Za Baura je dobila ruska vlada v zameno duhovnika Rizlova s soprogo, ki sta bila pridržana pri nas*
— Zagorje. V nedeljo, 15. julija je bil tu izredni občni zbo.i okrajne bolniške blagajne za litijski politični okraj z dnevnim redom: 1. Sklepanje o izpremembi blagajniških pravil v zmislu ces. naredbe z dne 4. jan. 1917 drž. zak. št. 6. 2. Predlogi na-celništva. Izprememba pravil se je sklenila soglasno od delojemalcev in delodajalcev. Pri drugi točki je sklenil izredni občni zbor ustanovitev izrednega podpornega sklada, h kateremu prispevajo delojemalci po 26 vin. in delodajalci po 13 vin. na mesec. Vsota vplačanih prispevkov se razdeli na tri dele: a) 50°/0 za izredne podpore potrebnim zavarovancem; b) 40°/o za bolniško oskrbo jetičnih in škrofuloznih; c) 10 /0 za boj proti ljudskim kužnim boleznim. Izprememba pravil je za delavske sloje posebno važna, ker dobivajo na podlagi te izpremembe zavarovanci veliko večjo bolniško podporo in bodo zavarovane tudi njih družine. Odobrena pravila stopijo s L septembrom 1917 v veljavo.
— Zračni napad italijanskih letalcev ”a Idrijo, ki se je izvršil 7. t. m. okrog /* 3. ure popoldne, ne sme biti v časopisju
samo zaznamovan, ampak tudi pojasnen. Lahko bi se bila zgodila velikanska nesreča, ker se je dogodil napad kakor strela z jasnega in v večjem obsegu. Za enkrat ni človeških žrtev; gmotne škode se še prenese. Nastaja pa vprašanje: Ali je bilo opravičeno, da nas je napad tako presenetil ? O tem se govori to in ono. Varnost idrijskega prebivalstva, pomen idrijskega rudnika za državo nujno zahteva, da se vse okoliščine nepristransko in odločno preiščejo, nato pa stori vse, kar je v človeških močeh, da se kaj
takega drugič prepreči. »Jugoslovanski k!ub“ v državnem zboru naj se loti vprašanja z vso vnemo.
Aprovizacija.
Razdelitev mesa na rumene Izkaznice A. V soboto, dne 21. julija bo mestna aprovizacija ljubljanska iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa razdeljevala od 2 do 3. ure popoldne na rumene izkaznice zaznamovane s črko A goveje meso po znižani ceni. Poleg rumene izkaznice A je prinesti s seboj tudi nakaznico za meso.
Razdelitev mesa na rdeče izkaznice A. V soboto, dne 21. julija bo mestna aprovizacija ljubljanska iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa razdeljevala od 2. do 3. ure popoldne na rdeče izkaznice zaznamovane s črko A goveje meso po znižani ceni. Poleg rdeče izkaznice A je prinesti s seboj tudi nakaznico za meso.
Razdelitev mesa na rumene Izkaznice B. V soboto, dne 21. julija bo mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa razdeljevala goveje meso po znižani ceni na rumene izkaznice zaznamovane s črko B. Določa se naslednji red: od 3. do pol 4. ure št. 1 do 200, od pol 4. do
4.	ure št. 201 do 400, od 4. do pol 5. ure št. 401 do 600, od pol 5. do 5. ure št. 601 do 800, od 5. do pol 6. ure št. 801 do 1000, od pol 6. do 6. ure št. 1001 do 1200, od
6.	in pol ure št. 1201 do konca. Poleg rumene izkaznice B je prinesti s seboj tudi nakaznice za meso, katere so stranke danes prejele pri krušnih komisijah.
Mlevske Izkaznice. Vsled rajoniranja kmečkih mlinov in vsled splošne vpeljave mlevskih izkaznic, je dovoljeno oddajati žito v mletev le v gotove mline na podlagi mlevskih izkaznic, ki jih bo izdajal mestni magistat, gospodarski urad. Ker na ozemlju, spadajočem pod mesto Ljubljana, ni mlinov, se določijo za meščane mlini v okolici. Vsi producenti mesta Ljubljane se zato vabijo, da se tekom prihodnjega tedna zglase na magistratu v gospodarskem uradu in spo-roče, v kateri mlin žele oddajati žito, da se upoštevajo njih želje pri določitvi mlinov po možnosti.
Jajca je utihotapljal. Trgovec Franc Račič iz Cerkelj na Dolenjskem je imel legitimacijo za nakup jajc, ki jih je imel pošiljati na mestno aprovizacijo ljubljansko. Sedaj ga je oblast izsledila, da je pošiljal večje množine jajc skrivoma v Brežice na tamošnjega trgovca Matheisa. Okrajno glavarstvo v Krškem je vsled tega Račiča za zadnja utihotapljena jajca kaznovalo z globo 200 kron, mestna aprovizacija ljubljanska pa mu je odvzela legitimacijo za nakupovanje jajc. Račič je na sumu, da je že delj časa utihotaplal jajca in druga živila na Štajersko in Hrvaško. Bržčas se bo imel v kratkem zagovarjati tudi pred sodiščepi zaradi navijanja cen.
Nove najvišje cene za zgodnji krompir. Uradno so se določile za nakup krompirja pri producentu sledeče najvišje cene za zgodnji krompir: suh, prsti očiščen, brez kali, kifelčar po 60 kron, za druge vrste zgodnjega krompirja po 30 kron za 100 kg. Prekoračenje maksimalnih cen se najstrožje kaznuje.
C. kr. deželna vlada razglaša najvišje cene za nadrobno prodajo svežih kumar in marelc. Pri kumarah veljajo cene za množino pod 10 kg. — Velike kumare (solatne kumare), katerih tehta 5 komadov ali manj 1 kg do 19. avgusta 1917 v Ljubljani 60 vin., v drugih krajih na Kranjskem 48 vin., od 20. avgusta naprej 55 vin. ozir. 43 vin.
—	Velike kumare, katerih tehta 5 do 12 1 kg do 19. avgusta 70 vin. oz. 58 vin., od 20. avgusta naprej 65 vin. oz. 53 vin. — Majhne kumare (vložne kumare), katerih tehta 12 do 30 1 kg do 19. avgusta 1 K oz. 68 vin., od 20. avgusta naprej 95 vin. oz. 63 vin.
j — Majhne kumare, katerih tehta 30 do 60 j 1 kg do 19. avgusta 1 K 20 vin or. 80 vin, j od 20. avgusta naprej 1 K 15 vin. ozir. 75 vinarjev. — Sprednje cene se razumevajo za 1 kg zdravega, za trg sposobnega blaga. — Za kumare iz rastlinjakov ali pi-kolikumare (kumare, Katerih šele nad 60 komadov tehta 1 kg) ne veljajo te najvišje cene. — Za nadrobno prodajo marelc razglaša vlada: Pri nadrobni prodaji svežih marelc inozemskega dohoda, to je pri prodaji v množinah pod 5 kg porabnikom, se ne smejo preseči naslednje cene: Za ma-relce prve vrste (brezmadežno sadje brezhibne kakovosti) v Ljubljani K 3 40, na Kranjskem razen ljubljanskega mesta K 3 28, za marelce drnge vrste (srednjeveliko sadje) v Ljubljani K 2 80, na Kranjskem razen ljubljanskega mesta K 2 60, za majhne marelce v Ljubljani K 2—, na Kranjskem razen ljubljanskega mesta K L84 — Te cene se razumevajo za 1 kg zdravega za trg sposobnega blaga. Pri prodaji marelc prve vrste, ki niso brezhibne kakovosti, mora se cena za 20 odstotkov znižati.
Jesenice. Aprovizacijski odbor, kojemu je bil na čelu g. župnik — duša pa g. trgovec Cufer — je sedaj v drugih rokah. G. župnik je odstopil, g. Čufer je moral k vojakom. Kako — zakaj — to so uganke. Ljudje šepetajo eno in drugo Dobto bi bPo, da se pojasni javnosti: Zakaj je tako? —-Sedaj načeluje aprovizačoemu odboru gosp. Novak, zidarski mojster, ki je na splošno priljubljen in v obče spoštovan mož. Pomagal pa mu bo g. župan Čebulj. Kako pojde odslej — bomo še poročali. Temu aprovi-zacijskemu odboru so podrejeni vsi oni prebivalci občine Jesenic, ki niso v službi tovarne Kranjske industrijske družbe in c. kr. drž. železnic, kjer so lastne aprovizacije. —
V	petek je obiskal deželni predsednik grof Attems našo občino in si ogledal tovarniške naprave.
O rekvlzijah vojaštva. 16. julija je bil razgovor štajerskih poslancev z ministrom za prehrano Hdferjem. Razgovora so se udeležili razen slovenskih poslancev vsi štajerski poslanci. (Zakaj ne slovenski ? Alt nima slovensko prebivalstvo s Štajerskega nobenih pritožb glede aprovizacije? To je res zelo čudno.) O tem razgovoru poročamo zato, ker so enake razmere glede rekvizicije vojaštva tudi pri nas. Poslanec sodrug Pon-gratz je dejal med drugim: V normalnih časih je Štajerska dobro preskrbljena z zelenjavo. Lansko leto je pa najela vojaška uprava kupovalce, ki so sklepali dajatvene pogodbe za cele vagone za različna taborišča. Zato ni prišlo za civilno prebivalstvo prav nič zelenjave na trg in mestni tržni organi so morali prosjačiti, da so spravili vsaj nekaj zelenjave na trg. V aprovizacij-skem odboru sem predlagal, naj se prosi vojaško upravo, da sama prideluje poljske sadeže. Ljudi in prostora ima dovolj na razpolago. Storili niso prav nič. Pritisnila je še velika suša, vojaška uprava sklepa tudi letos pogodbe in pokupi vse. Ko smo se pritožili, nam je sporočila vojaška uprava, da je to njena pravica in da to sploh nikogar nič ne briga. Tudi s fronte prihajajo in pokupijo za najvišje cene vse. Da se izognejo določbam o najvišjih cenah, plačujejo dvojne cene m račun napravijo za dvojno količino, ki je seveda ne prejmejo. Minister Hdfer je izjavil na pritožbe poslanca Pongratza, da bo govoril zaradi prodaje zelenjave z vojnim ministrom. Pri nas je prav tako. Kmetje rajše prodajajo vojaštvu, ker preplača vse, kakor domačinom. V bližini Ljubljane poznamo ženo, vdovo, ki ima šest majhnih otrok; v vsej vasi ne dobi kaplje mleka, ker ga kmetje rajše proda o vojaštvu. Dolžnost vseh faktorjev, predvsem deželne vlade Kranjske je, da ukrenejo temeljite iz-
Eremembe v aprovizaciji, drugače bo pre-ivalstvo na Kranjskem stradalo, med tem ko rodi polje obilen sad. Zadnja, vse hvale
vredna odredba mestnega magistrata glede prodaje zelenjave na trgu, nima praktičnega uspeha, ker hodi vojaštvo na vrtove krakovskih branjevk in pokupi tam. Na trg pride pa manj kakor preje. — Na razgovoru je povedal štajerski deželni namestnik, da bodo prihodnji štirje tedni glede prehrane najhujši. Z ogrsko vlado se prično pogajanja v kratkem.
Razno.
* Znamenja časa. Justično ministrstvo v Avstriji je razposlalo vsem ravnateljstvom kaznilnic odlok, da se sme prinašati kaznen-cem jedila razen onih, ki se hitro pokvarijo. Kaznenci seveda ne dobivajo med vojno takšne hrane kakor v mirnem času. Meso po enkrat na teden, zvečer namesto prežganke zelenjavo.
* Proti policaju. V predmestju Prage je zalotil stražnik delavko Marijo Pštrosovo, ki se je „aprovizionirala“ s tuje njive. Ko jo je hotel aretirati, se je zoperstavljala in klicala ljudi na pomoč. Zbrala se je hitro četa 400 oseb, ki so pomagali delavki, ozmerjali stražnika in ga pričeli kamnati. Stražnik ni razgnal prej množice, da je prišla izdatna pomoč, njegovih tovarišev, ki so potegnili sablje.
* Šoloobvezne otroke zapirajo. V Ašu na Češkem so bile 18. marca demonstracije. V mestu se je bila namreč raznesla vest, da dele peki kruh brez kart. Pred pekarijami se je zbralo seveda mnogo ljudi, ki so prav glasno zahtevali kruh. Ob enajstih dopoldne so prihajali otroci iz šole. Otroci so se tudi postavili med čakajoče. Peki so hoteli zapreti trgovine, a žene in otroci so vdrli vanje in odnesli kruh in moko. Vsled teh dogodkov je bilo obtoženih pred okrožnim sodiščem v Hebu 14 šoloobveznih otrok, šest mladoletnih oseb in pet žen, starih nad 18 let. Obsojeni so bili zločina javnega na-silstva na ječo od 14 dni do treh tednov, obtoženci, ki še niso stari 14 let, bodo zaprti na samotnem kraju po tri dni.
* Najprej stradajo, potem jih zapro.
V	Strigavi, v nemški Šleziji, se je zbralo
29.	junija pred uradom deželnega svetnika okolo 1000 zelo razburjenih oseb. V kraju ni bilo že več dni ne krompirja, ne kruha. Nekaj časa so ljudje verjeli obljubam, da bo kmalu boljše. Ko le ni bilo živil, so šle žene k deželnemu svetniku, da mu povedo same o teh stvareh. Prišlo je do burnih prizorov. Svetnik je poklical vojaštvo in policijo. Razburjena množica je pričela metati kamenje na hišo. Aretirali so prav mnogo oseb. Prvih osem obtožencev, sedem žen in en mož, so sodili sedaj pred vojnim sodiščem v Schweinitzu Obtoženi tovarniški delavec Stehr je bil obsojen na poldrugo leto ječe in triletno izgubo državljanskih pravic. Ena žena je dobila eno leto in devet mesecev zapora, ostale po sedem do devet mesecev. Predsednik sodišča je govoril v utemeljevanju obtožnice
o tistih, ki so našuntali te ljudi in mislil na socialne demokrate. Končno se je izrazil ta gospod, da so socialni demokratje ,.podli psi".
Vojna.
AVSTRIJSKO VOJNO POROČILO.
Dunaj, 19. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Zavezniki so odgovorili na napad Rusov danes zjutraj tako, da smo danes pod-vzeli v vzhodni Galiciji protiofenzivo in prebili ruske črte vzhodno Zborova in ob zgornjem Seretu.
* *
*
NEMŠKO VOJNO PO' OC?LO.
Berlin, 19. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan.
Izzvani po ofenzivi, ki jo je podvzela ruska armada na povelje svoje vlade kljub zagotovilom o miru, smo pričeli v Galiciji protinapad. Nemški zbori so prebili postojanke Rusov vzhodno Zborova na široki bojni črti.
ACAMAI11 ima presenetljiv uspeh pri pokončanju Žoharjev, (zakon, varovan)	Ščurkov,	mravelj	itd. Ena
škatljica stane I krono.
||!|£	(nadomestilo za
■	rdll podganjo smrt)
najboljše sredstvo za strebljanje podgan in miši. 1 pušica stane K 1.50.
JI. Valentinov redilni prašek n prešite uspešen
pri prebavi krme, zaradi tega izredno redi meso in tolščo. 1 zavojček stane 1 krono.
Dobi se vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano In okolico.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, župan* stva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-šur, muzikalij itd. .*.
Kouio Ho
za Ljubljano in okolico
r. z. z o. z.
v Ljubljani
Osrednje Mm: Kolodvorska ulica 56.
Prodajalne:
1. Ljubljana—Šiška, Kolodvorska ulica' 56.
2.	„	Sodne ulice 4.
3.	„	Krakovski nasip 10.
4.	„	Udmat, Bohoričeva	ulica 12.
5. Vič—Glince, Tržaška cesta.
6. Vič—Rožna dolina 165.
7. Tržič na Gorenjskem.
8. Sava (okr. Jesenice) na Gorenjskem.
9. Jesenice na Gorenjskem.
10. Koroška Bela—Javornik.
Prodaja se le članom. Pristopnina 1 K.
Delež 40 K.
V	letu 1916.17 (od 1. julija 1916 do
30.	junija 1917j se je oddalo blaga med zadružnike za 2,000.000 kron.
Zadružnikov (30. jun. 1917): 2500rodbin*
Dri« premoženje j. junija 1917:
Rezervni zaklad K 20.400. Dispozicijski . K 11.750. BolniSki ... K 15.000. Pogrebni . . . K 1.000. Penzijski ... K 6.000.
Deležni ... K 60.000.
F. BATJEL
m——m—m Prej v Gorici, ■»■■■im
Ljubljana, Stari trg 28
Moška in ženska dvokolesa
Se s staro pnevmatiko
šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke.
Najboljše baterije.
Posebno nizka cena za preprodajalce.
Mehanična delavnica
na Starem trgu št. 11.
Stereotipija. Litografija.
Vsa pohištvena in stavbena mizarska dela
prevzame
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
reg. zadruga * om. poroštvom
Vii-Glince pri UubUani
po izredno solidnih cenah in jamtf za dobro izvribo.	Ima	že	doslej	najboljSe	reference.
Izdajatelj: Viktor Zore. — Za uredništvo odgovorna: Štebi Alojzija. — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.