■
m
so za nami
00000000000* a
%
0
0
#•
0'
Občinska konferenca Socialistične zveze
„Savinjski občan" izdaja delovnega ljudstva Žalec.
Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik)., člani: Lojze Trstenjak, Elza Golob, Franci Ježovnik, Marjan Vidmar, Zdenko Puncer, Kristjan Markovič, Franc Izlakar, Irena Terglav, Cveta Mikuž, Milan Žolnir, Nevenka Žohar.
Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710—671
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana Naklada: 10.500 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
0
■ Velika volilna udeležba na delegatskih volitvah je tudi tokrat odraz zrele presoje in visoke politične zavesti naših občanov. Po podatkih, ki so na voljo, je od skupnega števila 26.095 volilcev glasovalo 25.348 ali 97.1 odstotek vseh. Na območju dvajsetih krajevnih skupnosti naše občine smo izvolili 1043 delegatov v zbor krajevnih skupnosti in SIS, v zbor združenega dela in SIS pa je bilo izvoljenih 2640 delegatov, skupaj potemtakem 3683 delegatov.
■
Celje - skladišče D-Per
III 5/1982
III
COB ISS ®
Volilna konferenca ZKS
Obravnava poročila o delu 'občinske konference ZKS in njenih organov v preteklem enoletnem obdobju ter obravnava ocene sedanjih družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmer v občini sta bili osrednji točki programsko volilne konference. Predsednica občinske konference ZKS Vera Orešnik je pozitivno ocenila dosežene rezultate, kar potrjujejo ugodni gospodarski rezultati, vendar vseh nalog komunisti niso enako odgovorno in zavzeto uresničevali. Marsikje še niso dojeli resnost sedanjih naporov za premagovanje zapletenih gospodarskih in družbenih razmerij. V • teh sredinah je tudi manjša idejna in akcijska učinkovitost komunistov in drugih subjektivnih sil. Ob tem pa se prepočasi uveljavlja osebna in skupna odgovornost.
Kljub številnim problemom, je bila tudi v preteklem letu dosežena izredno hitra rast vseh ekonomskih kategorij“, v primerjavi z regijo in republiko pa najhitreje. Dohodek se je najhitreje povečeval v industriji,
a
kmetijstvu in trgovini. Gotovo bi rezultati lahko bili še boljši ob intenzivnejšem združevanju dela in sredstev, hitrejšem izvajanju prednostnih investicij, višjem celotnem prihodku iz naslova skupnega prihodka in dohodka in enotnem konceptu razvoja. Izvozni rezultati so bili manjši od načrtovanih, stopnja pokrivanja uvoza z izvozom pa kljub temu precej visoka. Pora-, ba je zaostajala bolj, kot je bilo načrtovano, kar kaže na prizadevanja vseh dejavnikov za uresničevanje gospodarske stabilizacije.
Utrjevanju političnega sistema so namenjali precejšnjo pozornost, ob konkretnih ocenah pa sprejemali idejne in akcijske usmeritve komunistov za delo v samoupravnih in delegatskih telesih.
Komiteji za splošni ljudski odpor so v tem obdobju uspešno izvajali obrambne aktivnosti, kar potrjujejo mnoga priznanja, ki so jih prejeli. Ob zaključku podajanje ocene je predsednica občinske konfe-
(Nadaljevanje na 2. str.)
KONGRES à
Dodi kongrv«. /vere komunistov Nlov eni je priložnost /n to, d» temeljito ocenim«, kuj snio v /arinjcn» obdobju dosegli, pa tudi. -česa nismo uresničili, ter /a t«, d» sc i»a oje n« dogovorimo /» naše nadaljnje »»»loge.
■mniMuiiiiHunnninnNiHiiniimniMin ■ ,
■
j Naposled I nova mlekarna
Po večletnih razpravah in I ovirah, ki jih je bilo treba S premagati, smo slednjič pri-I žgali zeleno luč izgradnji noli ve regijske mlekarne v Arji k vasi. Delavci Gradisa so kot I izvajalci, gradbenih del že s krepko poprijeli in če bo £ delo steklo brez zastojev, bo I nova mlekarna v dveh letih nared za proizvodnjo.
Investitor zagotavlja, da za to naložbo regijskega in republiškega pomena ni več zadržkov, saj so sredstva zagotovljena in ima izvajalec »v rokah vso potrebno dokumentacijo (garancije) z gradbenim dovoljenjem vred, skratka, začeli smo.
Zapišimo, da bo nova mlekarna stala investitorje 523 milijonov dinaijev, od tega bodo stali zgolj gradbeni objekti 283 milijonov dinarjev. Oprema domače izdelave bo stala 126 milijonov dinaijev, za uvoženo pa bo treba odšteti 92 milijonov dinaijev.
Kot je znano sodelujejo pri izgradnji nove mlekarne združeni investitorji in sicer gre za 78 sovlagateljev iz celjske in koroške regije. Naložbo financirajo LB, Splošna banka Celje in LB Temeljna banka Velenje. Sovlagateljev je preveč, da bi
JU .
B96SBBBBBBBBHBBBH®SS®W®8BB®B&:
B
i n ■ B ■ £ II B H B B B B » . is
m m m
Delegati in gostje spremljajo delo konference
jih vse našteli, omenimo naj le, da sodeluje združeno delo žalske občine v celoti SOZD Hmezad, SOZD Merx in drugi-
S tem, da so zagotovili izgradnjo kolektorja z vsemi čistilnimi napravami, so odpadli še zadnji zadržki za pričetek gradnje. Gre za naložbo 136 milijonov dinarjev, ki jo je prevzel NIVO Celje ob sodelovanju SKIS občine Žalec, Temeljne vodne skupnosti Žalec, SOZD Hmezad in drugih.
Gradis naj bi končal gradbena dela v naslednjih 18 mesecih, 10 mesecev pa bodo trajala montažna dela, vendar bodo stekla že med gradnjo, tako da se jrok ne bo podaljšal. Nova mlekarna v Aiji vasi bo zgrajena z začetno kapaciteto 150 tisoč litrov mleka (predelave) dnevno, vendar bo možno njene zmogljivosti povečati oziroma prilagoditi potrebam do leta 1985 na 193 tisoč litrov dnevne pre-delavé. Proizvodnja in odkup se bosta po predvidevanjih povečala v naslednjem srednjeročnem obdobju na 60 milijonov litrov letno. Napovedi so realne le ob smotrnih in izdatnih novih naložbah v živinorejo.
Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da stara celjska mlekarna s svojimi kapacitetami že sedaj ne zmore odkupiti in predelati vseh viškov mleka, skratka, nobene bojazni ni da nova mlekarna ne bi imela potrebnih količin mleka za polno oziroma nemoteno proizvodnjo.
Na rob zapišimo še to, da . bo nova mlekarna poleg kon- £ zumnega mleka proizvajala sire, jogurte, napitke in po- g t dobne izdelke, s katerimi bo | izboljšala sedanjo ponudbo * teh živil na slovenskem trgu. •
Razumljivo je, da v okvir g 1 prizadevanj investitorjev spa- g I da tudi obnova oziroma mo- g s demizacija sirarne v Šmaiju | £ pri Jelšah. Čeprav zelena luč s « za novo mlekarno ob dva- Ì £ najsti uri ne dvomimo v smo 2 ® Trno naložbo.	L. T. «
I	2
Delegatske volitve -izraz priznanja in novih obvez
Le nekaj dni po delegatskih volitvah v TOZD in KS so se sestala vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij občine in ocenila volitve z dne 11. in 14. marca 1982. Povsod je bilo izraženo zadovoljstvo nad presenetljivo visoko volilno udeležbo, hkrati pa podane tudi kritične pripombe ob ugotovljenih pomanjkljivostih.
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je bilo pred volitvami opravljeno pomembno družbenopolitično delo v organizacijah SZDL in sindikatu, pri čemer pa so sodelovale tudi druge družbenopolitične organizacije ZKS, ZSMS in ZB, krajevne skupnosti ter organi SO in SIS. Po temeljnih kandidacijskih konferencah v TOZD in KS ter prvi občinski kandidacijski konferenci je bila še vrsta sestankov in razgovorov. Občanom in delovnim ljudem je bil pojasnjen način volitev, često pa je pogovor nanesel na aktualna vpraša-, nja krajev in zaselkov ter m možnosti, kako posamezna življenjska vprašanja razrešiti. Ob raznašanju vabil so se aktivisti vaških odborov in mladinci pogovorili z občani o raznih vprašanjih.	•
V četrtek, 11. marca, je večina delavcev v TOZD -in delovnih skupnostih glasovala že v dopoldanskem času, končna udeležba pa je bila 91 %, kar je nad regijskem poprečjem. Najvišjo udeležbo so zabeležili v Zarji Petrovče, TOZD Ključavničarstvo, TOZD Pleskarstvo in DSSS, TN Polzela TOZD Pomožne dejavnosti, Cestno podjetje	TOZD Asfalt
kamnolom Velika Pirešica, VIO - OŠ Polzela, OŠ Braslovče in OŠ Vransko, SOZD Hmezad -Kmetijstvo, TOZD Petrovče. Slabše je bilo pri obrtnikih in njihovih delavcih ter v tistih OZD in TOZD, kjer so visoki bolniški izostanki in druge odsotnosti, ki niso bile vse po-Xvsem opravičene. Kmetje. zadružniki 1 so dosegli v nedeljo stoodstotno udeležbo.
Nedelja, 14. marca, nam bo ostala v spominu kot sončen, prazničen in nadvse razgiban dan. Vzdušje in vesti iz jutranjih ih dopoldanskih urah so pričale o izredno dobrem od-
zivu občanov. Med prvimi so se ponovno izkazali volilci v manjših vaseh in zaselkih• Zagreben, Orova vas, Sešče, volišče v Domu upokojencev Polzela /, dr. Najvišjo udeležbo so doseli, v KS Letuš, Liboje,. Vinska gora, Trnava in Gomilsko.
.Ob 11. uri so delo zaključili že v 13 voliščih, od tega najprej v KS Trnava in Šempeter: Ob
16.	uri smo že zabeležili 94 % volilno udeležbo, volitve pa so končali že na 37 voliščih. Iz preglednice, ki jo objavljamo, je razvidna udeležba p<j KS, končna v občini pa je 97, L %. Izkazali so se tudi vsi mladi, ki so volili * prvič ali doma ali v enotah JLA.
Za kandidatno listo družbenopolitičnega zbora SO je glasovalo 89 %, kar ocenjujemo kot ugoden izid, ker vsi občani vseh kandidatov niso poznali ali načina volitev niso razumeli.
Nekaj kritičnih pripomb je bilo■ doslej izrečenih na izgled posameznih krajev in urejenost volišč. Nekatere večjp volilne okoliše bo potrebno v prihodnje razdeliti na manjše in poiskati primernejše prostore. Odpraviti bo potrebno tudi pomanjkljivosti v volilnih imenikih, ki izhajajo predvsem iz tega, ker občani pravočasno ne prijavljajo sprememb bivališča. V primerih odprtih kandidatnih list niso bili izvoljeni zadnji po vrstnem redu.
. Na seji predsedstva OK SZDL, enako pa tudi v vodstvih vseh drugih DPO je bila ugotovljena visoka družbenopolitična zavest naših občanov in delovnih ljudi. Visoka udeležba in ugodni volilni rezultati pa obvezujejo vse izvoljene delegate za zbore SO in SIS in vse druge dejavnike, da bodo dosledno ■ izvajali delegatski sistem in učinkovito razreševali gospodarska in družbena vprašanja današnjega časa; zato geslo: ,,Bodočnost je v naših rokah. “
Predsedstvo občinske konference SZDL Žalec izreka priznanje za uspešne. priprave in izvedbo volitev vsem organizacijam SZDL in sindikata, volilnim
komisijam v občini, TOZD in KS, volilnim odborom ter drugim sodelavcem ‘v TOZD, KS in
DP0	JANEZ MEGLIC
Višja produktivnost, naš skupni cilj
Osnovna skrb za uresničitev srednjeročno zastavljenih nalog je bf$z dvoma namenjena cilju, da bi dosegli načrtovano visoko stopnjo rasti gospodarstva v naši občini.
Dobri kazalci gospodarskega razvoja v preteklem srednjeročnem obdobju 1976—80 so bili osnova ambicioznega načrta tekočega srednjeročnega obdobja 1981-85. Vendar pa so pogoji ustvarjanja celotnega prihodka, dohodka in sredstev za razširjeno reprodukcijo v tem obdobju neprimerno težji in nadvse zapleteni. Republiški organi predlagajo, naj bi tekoče družbene plane ustrezno popravili oziroma znižali stopnjo rasti družbenega proizvoda, kar bi pomenilo počasnejšo gospodarsko rast. Podobnih očitkov in pobud smo bili v naši občini deležni pri sprejemanju srednjeročnega plana za obdobje 1976-80. Takrat so nam očitali, da je naše planiranje previsoko in nerealno (načrtovali smo dvakrat hitrejši gospodarski razvoj od SRS). Izkušnje so pokazale, da se v naših programih nismo ušteli, saj smo v celoti dosegli resnično visoko planirano gospodarsko rast, hkrati z njo pa tudi vse naloge na ostalih področjih družbenega planiranja.
Ti rezultati niso bili naključni, saj smo občina, kije v izvajanju svojih načrtov prav gotovo posvetila največ pozornosti organizacijam združenega dela in njihovemu tesnemu sodelovanju z ( znanstveno raziskovalnimi 'institucijami.
Po vsem tem bi lahko rekli, daje odločitev izvršnega sveta občine Žalec, da že v mesecu aprilu pričnemo izvajati poseben akcijski program za uresničitev zastavljenih razvojnih nalog do leta 1985, dobrodošla in pravilna. Gre za projekt, ki bo zajel celotno gospodarstvo, tako na ravni .občine, kot tudi vse organizacije združenega dela v sodelovanju z Zavodom za produktivnost dela Ljubljana. Osnovno težo je "izvršni svet namenil raziskavam poslovnih in tehnoloških prilagoditev in usposobitev za večji izvozna konvertibilna tržišča.
Vemo, da je izvoz na to področje nujen, manj jasno pa nam je, kako bomo z našo (pre)nizko produktivnostjo, slabo kakovostjo, večkrat previsokimi cenami, visoko režijo, nezadostnim znanjem, visokim škartom in še s čim potreben izvoz tudi uresničili.
Drugi splet nalog je namenjen uvajanju m uporabi metod za uresničevanje selektivne investicijske politike, načrtni obdelavi energetskega kompleksa in potenciala, postopnemu (prestrukturiranju) preoblikovanju proizvodnih programov; njihov skupni imenovalec pa je uresničitev dolgoročno zastavljenih ciljev.
Izvajanje tega projekta pomeni vsekakor novo kvaliteto na področju gospodarskega načrtovanja ne le v naši občini, marveč po vsej Sloveniji. Kaže namreč na to, da se nismo odločili za najlažjo (gotovo pa ne najpametnejšo) pot popravka srednjeročnega plana navzdol, temveč za obsežno, zahtevno in več let trajajočo aktivnost najširšega obsega (vse OZD), ki mora obroditi sadove tako, da se bomo lahko z dobrimi gospodarskimi rezultati postavili tudi ob izteku tekočega srednjeročnega obdobja. Naš skupni imenovalec bo še naprej bitka za visoko produktivnost. jpžE CEROVŠEK >
Franc Kalšek
Ludvik Semprimožnik
Dani Kopušar
Novo vodstvo Zveze komunistov v občini
Na programsko volilni konferenci občinske konference ZK so za naslednje mandatno obdobje izvolili za predsednika občinske konference Franca Kalška in za sekretarja Ludvika Semprimožnika. Izvršnega sekretarja komiteja Danija Ko-pušaija so izvolili na zadnji seji občinske konference ZK.
Na prvi seji občinske konference ZK v novem mandatu so izvolili enajstčlanski komite v sestavu: Martina Bevc iz osnovne šole Ljuba Mikuš Žalec. Ivan Hostič iz Juteksa Žalec, Miha Kerepčič, Zarja Petrovče, Dani Kopušar iz SIP-a Šempeter, Rado Kores iz Garanta Polzela, Tanja Savorgani iz Minerve Za-bukovica, Ludvik Semprimožnik iz KZ Savinjska dolina, Jožica Škorjanc iz Tovarne nogavic Polzela, Borislav Tomaš iz Gradnje, Ivan Uranjek iz Petrovč in Adi Vidmajer iz Prebolda.
Delegati programsko volilne konference so izvolili člane konference, ki šteje 31 članov.
Vsem novoizvoljenim članom organov občinske konference ZK čestitamo in jim želimo mnogo delovnih uspehov.
FRANC KALŠEK je rojen
6.	4. 1942 v Trbovljah, član ZK je od leta 1968, po poklicu je strojni inženir. Zaposlen je v
Tekstilni tovarni Prebold, opravlja delo in naloge vodje vzdrževanja. V preteklem mandatnem obdobju je bil sekretar osnovne organizacije ZK, član občinske konference in njenega komiteja.
LUDVIK SEMPRIMOŽNIK je rojen 1. 3. 1942 v Ojstriški vasi pri Taboru, član ZK je od leta 1961, po poklicu je diplomirani kmetijski inžeriir. V KZ Savinjska dolina je bil direktor te delovne organizacije. V preteklem mandatnem obdobju je bil član občinske konference ZK in njenega komiteja in predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Poleg tega je v preteklih letih opravljal v občini vrsto samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij.
DANI KOPUŠAR je rojen
21.	3. 1943. član ZK je od leta I960. Po poklicu je strojni tehnik, sedaj absolvent višje šole za organizacijo dela v Kranju. Do sedaj je bil zaposlen v SIP-u Šempeter, TOZD TKS. V preteklem mandatnem obdobju je bil sekretar osnovne organizacije ZK v TOZD TKS.
Za delegata na XII. kongresu ZKJ so izvolili Franca Verstovška, diplomiranega inženirja iz SOZD-a Hmezad Žalec, ki se bo kongresa udeležil kot predstav-
nik družbene kmetijske proizvodnje.
IX. kongresa ZKS se bo iz občine Žalec udeležilo osem delegatov in sicer: Lidija Ušen, vzgojiteljica iz VVZ Šempeter, Marija Govek, prodajalka iz Name .Žalec, Vojko Kropivšek, obratovodja MIK Prebold. TOZD Kovinar, Jože Cvikl, kmet iz Vinske gore, Ivan Rehar, delavec v Strojni Žalec, Rado Kores, tehnolog v Garantu Polzela. Franc Kalšek, vodja vzdrževanja v TT Prebold in Franc Jelen, sekretar komiteja občinske konference ZKS Žalec.
Na programsko volilni konferenci so izvolili tudi člane statutarne in nadzorne komisije ter tovariškega razsodišča.
Za člane medobčinskega sveta ZKS so izvolili Ivana Vodla-na iz Kmetijstva Žalec, Vero Orešnik, Franca Jelena, po funkciji pa sta člana tudi Franc Kalšek in Ludvik Semprimožnik.
Delegati programsko volilne konference so soglašali tudi s predlogom organov CK ZKS, da je član Centralnega komiteja ZKS Srečko Kvas, tekstilni tehnik in vodja obrata v TT Prebold.
jk
Lani smo dobro gospodarili
Prvi kazalci gospodarjenja kažejo, da se je v preteklem letu nadaljevala relativno hitra rast vseh gospodarskih kategorij. Celotni prihodek je porastel za 44 odstotkov oziroma za tri odstotke več kot v letu 1980, tako da je trend rasti na tem področju enak kot v letu 1980. Vzrok tako hitre rasti je predvsem v izredno visoki rasti cen, medtem ko se je fizična produktivnost realno povečala za dva do tri odstotke.
Z enako stopnjo rasti, kot .celotni prihodek (44 %) so naraščala tudi porabljena sredstva ter dohodek. Čeprav je v letu 1980 dohodek naraščal hitreje kot porabljena sredstva, sejeta ugoden trend v letu 1981 poslabšal. Med vzroki velja omeniti, da je bil zaradi velikega povečanja izvoza precejšen izpad dohodka, saj izvoz dohodkovno ni tako učinkovit kot prodaja na domačem trgu. Sistemsko pa še tudi ni rešeno vprašanje kompenzacije izpada dohodka zaradi nujnosti izvoza. Cene repromaterialov so naraščale hitreje kot cene končnih izdelkov, veliko pa je tudi primerov, ko domači proizvajalci zahtevajo devizno participacijo.
Čisti dohodek se je povečal za 41 odstotkov in je dosegel 3.07 milijarde dinarjev. Še naprej pa.ostaja ugodna struktura delitve čistega dohodka, saj so se sredstva za OD bruto v masi povečala za 28 odstotkov oziroma ob upoštevanju korekcijskega dejavnika zaradi spremembe obračuna prispevkov iz osebnih dohodkov za 40,8 odstotka. Zelo seje povečal del čistega dohodka za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela, ki ' je bil dosežen v višini 694 mili-
jonov dinarjev, kar ponteni 81 % več kot v letu 1980. Sredstva akumulacije so se povečala za 68 odstotkov in so bila dosežena v višini preko milijarde dinarjev. Visoka rast akumulacije pa je vplivala tudi na hitrejšo rast sredstev za reprodukcijo, ki so se povečala za 56 odstotkov in so dosegla 1,38 milijarde dinarjev.
Število zaposlenih se je povečalo za dva odstotka, kar je v okviru resolucijske stopnje za leto 1981, medtem koje za en odstotek višja rast števila zaposlenih v lanskem letu delno vplivala tudi na rast družbene produktivnosti oziroma družbenega proizvoda na zaposlenega, ki je porastel za 40 odstotkov in je bil dosežen v nominalni višini 547.960 dinarjev.
Z izgubo so lani poslovale štiri temeljne organizacije združenega dela in sicer: Montana TOZD Proizvodnja nekovinskih in kovinskih rudnin Zaloška gorica; Hmezad Gostinstvo turizem - TOZD Hotel Prebold in TOZD Hmeljar Žalec ter Komunalno podjetje Žalec TOZD Montaža Ložnica. Poleg teh organizacij, ki so poslovale z izgubo, je na meji rentabilnosti poslovalo še sedem delovnih organizacij, kar sicer ni zaskrbljujoče, saj se je kljub globalnemu povečanju te kategorije močno povečalo število organizacij, kjer je rentabilnost oziroma znesek akumulacije na 100 din poprečno uporabljenih poslovnih sredstev nižja kot v letu
1980.	Takšna gibanja so značilna predvsem za trgovino in gostinstvo, gradbeništvo, kmetijstvo ter nekatere OZD industrije, ki so imele v letu
1981	večje težave s kontinuiteto proizvodnje.
Dohodek se je najbolj povečal v kmetijstvu ter industriji. V strukturi ustvarjenega dohodka v letu 1980 se je delež industrije in kmetijstva rahlo povečal, zmanjšal pa se je delež trgovine, kar kaže. da dobro uresničujemo s srednjeročnim planom zastavljene cilje, saj je poleg povečanja izvoza najpomembnejša naloga okrepiti in povečati delež industrije in kmetijstva v strukturi gospodarstva naše občine.
Ko ocenjujemo gibanja na področju ekonomskih odnosov s tujino, lahko trdimo, da so dosegli dobre rezultate, saj smo izvoz povečali za 15.1 odstotek, medtem ko se je uvoz povečal za 6.7 odstotka. Ugodna je tudi dosežena stopnja pokrivanja uvoza z izvozom, sa znaša le-ta za leto 1981 kar 164,3 odstotke. Še vedno se pojavlja problem neustrezne strukture oziroma regionalne usmeritve izvoza. Tako ostaja razmerje med klirinškim in konvertibilnim izvozom nespremenjeno in sicer 36:64 v korist konvertibilnega izvoza. Čeprav je bilo povečanje izvoza na konvertibilno področje osnovna naloga v preteklem in tekočem letu. pa z doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni.
Kljub operativnim programom realizacije izvoza v delovnih organizacijah, le-tega nismo bistveno povečali, uspeli pa smo izpolniti letni načrt izvoza. Dejstvo pa je, daje akcija povečanja izvoza prodrla .v zavest vseh delovnih ljudi kljub določenim problemom, ki so še vedno prisotni.
F. VOUK
Iz programsko volilne konference OK ZKS
(Nadaljevanje s 1. str.)
renče ZKS opozorila na aktivnosti in naloge komunistov ob izvajanju volitev. Nato je stekla živahna razprava delegatov iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, v kateri so predvsem opozarjali na probleme, s katerimi se srečujejo, ob tem pa ugotavljali, da so sami premalo storili za izboljšanje stanja.
Matevž Babič iz Griž je ocenil, da je v ZK premalo prisotna kritika in samokritika;od načelnih razprav ni rezultatov. Tudi o odgovornosti se razpravlja preveč splošno, problemi se
prepočasi razrešujejo. V delo osnovnih organizacij je potrebno vnesti več revolucionarnega duha.
Ivan Uranjek iz Petrovč je menil, da so v večji produktivnosti in boljšem izkoriščanju delovnega časa še precejšnje rezerve. Vse preveč delavcev, ki ne delajo za tekočim trakom, se med delovnim časom potika po gostilnah in trgovinah.
Ob zaključku konference, ki sejeje udeležil tudi član predsedstva CK ZKS dr. Emil Rojc, se je sekretar MS ZKS Celje Janez Zahrastnik zahvalil Veri Orešnik in Francu Jelenu za uspešno delo.
Mandatar predložil sestav izvršnega sveta
Mandatar Ervin Janežič je predsedstvu občinske konference SZDL Žalec že podal predlog sestave 14-članskega izvršnega sveta za naslednje mandatno obdobje.
Za podpredsednika izvršnega sveta sta predlagana Andrej Šepec za področje gospodarstva in Vera Orešnik-Juhart za področje koordinacije upravnih organov in kadrovske politike. Oba bosta svojo dolžnost opravljala profesionalno.
Za plane izvršnega sveta so predlagani: Silvester Jošt -načelnik uprave za družbene prihodke, Jože Kučer -sekretar sekratariata za notranje zadeve, Marija Štorman -sekretar sekretariata za občo upravo, Maijan Žohar — sekretar sekretariata za ljudsko obrambo, po funkciji pa še sekretar sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo.
Za neprofesionalne člane so predlagani: Jože Brežnik iz Kmetijstva Žalec, Daniel Žagar, kmet iz Dobriše vasi, Drago Pušnik iz TT Prebold, Slavko Šorli iz SIP-a, Matjaž Rojnik iz Garanta, Maijeta Grobler iz Notranje trgovine in Jože Melanšek, obrtnik iz Šempetra.
Praznik občine v Vrbju'
V	krajevni skupnosti Vrbje se vestno pripravljajo na praznovanje občinskega praznika. Aktivnosti so usmerjene v izgradnjo nekaterih zelo pomembnih komunalnih objektov, ureditev Doma krajanov, trgovine in športnih igrišč, pripravljajo pa tudi pester program kulturnih in športnih prireditev. Izdali bodo tudi monografijo kraja, ki bo pomemben dokument te krajevne skupnosti.
Kljub prizadevanjem, da bi priprave na občinski praznik potekale nemoteno, pa brez problemov ne gre. Ža izvedbo zastavljenega programa jim primanjkuje sredstev, kasnijo z deli na komunalnih objektih, velike težave imajo z izgradnjo trgovine.
Ob praznovanju občinskega praznika predvidevajo otvoritev nekaterih objektov v občini, na Ponikvi pa bo srečanje borcev ob otvoritvi vodovoda Kale Studence.	j ^
Uspešno sodelovanje s TT in MIK Prebold
V	našem glasilu smo že pisali o proizvodno-tehničnem delu na celodnevni šoli v Preboldu. Tokrat želimo o tem povedati še kaj več, zlasti pa poudariti sodelovanje med šolsko skupnostjo in tekstilno tovarno, ki je dobilo verifikacijo s podpisom samoupravnega sporazuma. Večletno sodelovanje je tako dobilo nove razsežnosti in konkretnejše oblike.
Osnovno vez med šolsko skupnostjo in tekstilno tovarno predstavljajo mentorji krožkov. Predilsko tkalski krožek vodi Borut Žabkar, z oplemenitenjem tkanin seznanja učence Metka Blokar, v laboratorijsko delo jih uvaja Nevenka Petruška, kovinarski krožek vodi Franc Kalšek, z osnovami elektrotehnike jih spoznava Zoran Farčnik, z industrijskim oblikovanjem pa Amalija Hribar. Učenci radi obiskujejo krožke, o tem govore tudi številni spisi, ki jih objavljajo na straneh tovarniškega glasila Crna Mačka in šolskega glasila Veseli veter.
Usmerjeno izobraževanje je na šoli doseglo cilj. Velikega pomena je tudi samoupravni sporazum sklenjen med obema organizacijama, saj vsebuje učnovzgojne smotre in cilje ter ureja način sodelovanja in dogovarjanja. Opredeljuje sodelovanjé pri poklicnem usmerjanju učencev, kadrovski in štipendijski politiki, pri učno-vzgojnem programu šole, pri kulturnih prireditvah, manifestacijah in podobno. Poleg tega opredeljuje vključevanje učencev v obvezno delovno prakso oziroma tehnično-proizvodno delo v šoli, povezanost otrok z delovno organizacijo, kjer so zaposleni njihovi starši, izmenjavo oblik informiranja in vrsto drugih vprašanj. Na kratko lahko rečemo, da ima sporazum predvsem učno-vzgojni značaj, v smislu podruž-bljanja vzgoje pa prispeva k razvoju našega sistema vzgoje in izobraževanja. Omenjeno sodelovanje šole in združenega dela pa je lahko svetel primer drugim šolskim skupnostim. Povsod tam, kjer so možnosti za to obliko dela, he bi smeli odlašati.	D NARAGLAV
Novo vodstvo sindikatov
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Žalec je sprejelo predlog novega vodstva, ki ga bodo še obravnavale osnovne organizacije. Za predsednika so predlagali Branka Povšeta, sedanjega sekretaija; za sekretaija pa Karla Seiberta iz Ferralita. V razpravi je tudi predlog za sestavo predsedstva in sveta Zveze sindikatov
občine Žalec.	_______________.	'_________
POPRAVEK
V članku z naslovom „Ivo Robič odhaja v pokoj“-se nam je vrinila neljuba pomota. V njem navajamo, da je bil že v prvem letu okupacije odveden na prisilno delo. Pravilno bi morali napisati, da ga je okupator že v juliju 1941 odvedel v taborišče na prisilno delo. Ne drži tudi, da ga je okupator iz taborišča kot politično nezanesljivega odpustil, marveč je Ivo Robič s skupino taboriščnikov pobegnil in se priključil partizanom. Tovarišu Ivu Robiču se opravičujemo.

Delegatske volitve so za nami in kot smo pričakovali, ugotavljamo veliko udeležbo. Ni bilo malo volišč, kjer so začeli že ob šesti uri zjutraj, povsod pa je bilo ob sedmi uri že zelo živahno. Preboldčane je na lepo okrašena volišča pospremila godba, z bližnjih vrhov se je oglašala harmonika in nekdo je zavriskal, da je daleč odmevalo.
V takem prazničnem L' vzdušju kajpak ni bilo mogoče obiskati vseh volišč. S kolegico Ireno sva se oborožena s fotoaparatom najprej ' zapeljala v naj mlajšo in najmanjšo krajevno skupnost — Vrbje. „Prej bi morali priti, prej pa bi videli, kako volimo v Vrbju,“ so rekli možje v volilni komisiji. „Sedaj prihajajo le še zamudniki in kmalu bomo zaključili.“ „Pa srečno!“ sva rekla in se podvizala v Griže.
Volišče v kulturnem domu je bilo podobno čebelnjaku. Možje so nama pomolili volilne listki, midva pa sva jih ujela v fotokamero in s tem opozorila, da imava drugačne namene. V Grižah so imeli odprto listo in vse je kazalo, da so bili volilci zadovoljni. Vse kandidate so dobro poznali in že poprej so vsakega temeljito prere-se niso
odmaknjeni zaselek bile spe-, ljane asfaltirane ceste. Krajane pa še žuli veliko stvari in delegate, ki so jih krajani izvolili na nedeljskih volitvah, čakajo odgovorne naloge.
V	GOTOVLJAH je bilo nadvse svečano, daleč je pozdravljala glasba. Na mizah lepo okrašenega volišča so stali šopki cvetja^ Veliko volilcev je prišlo že ob sedmi uri. Pa se je našel nekdo, ki je hotel, da godba zaigra budnico, sicer ne bo šel volit. Ko so mu obljubili, da bo godba prišla, je opravil volilno dolžnost.
V	ŠEŠČAH in MATKAH so odprli volišča že ob šesti uri in tako omogočili, da so volilci, ki so prihajali z nočne izmene, opravili svojo volilno dolžnost. Med prvimi so pohiteli na volišče tudi okoliški kmetje. V tej krajevni skupnosti so med prvimi zaključili volitve.
Na GOMILSKEM so se nekateri jezili, ker volitev niso mogli hitreje zaključiti zaradi nekaterih posameznikov. Med tistimi, ki niso prišli volit, je bil tudi član ZK. „Pač slab član, če še na Volitve ne pride!“ so rekli krajani.
Obiskali smo volišče, kjer so glasovali kmetje. Z nekaterimi smo se pogovarjali. 95.2 Glede delegatov niso imeli
98.5	pomislekov, saj so se že poprej 97.4 dogovorili za najboljše. Več 95.9 pripomb pa smo poslušali r,a
94.1	račun neusklajenih cen med
96.6	kmetijskimi pridelki in re-2' produkcijskim materialom.
Kar zadeva spomladansko setev so si enotni, da ne bo
97.1	zastojev. Zadruga je obljubila, da bo dovolj semen in
A umetnih gnojil.
J0 V ŽALCU na dan volitev Jgl vzdušje ni bilo tako svečano, saj so bile zastave izobešene {BI le na objektih, kjer so bila volišča. Tudi volišča niso bila tako domiselno urejena in okrašena kot v ostalih H krajih občine. Mladi so obljubili, da bodo volišča okra-Hjj. sili, pa je marsikje ostalo ■2 zgolj pri obljubah. Tudi v ■I Žalcu so imeli odprto listo.
Na rob bi zapisali, da MK so naši volilci tudi to pot Hh izpričali svojo državljansko fig zavest, torej tako, kot na vseh volitvah doslej
Mlada mamica na Gomilskem je prišla volit s sinkom
Odstotek
udeležbe
Krajevna
skupnost
ANDRAŽ
BRASLOVČE
GAUCrJA
GOM1LSKO
GOTOVUE
GRIŽE
LIBOJE
LETUŠ
POLZELA
PREBOLD
PONIKVA
PETROVCE
ŠEŠCE
ŠEMPETER
TABOR
TRNAVA
VINSKA GORA
VRANSKO
ŽALEC
VRBJE
SKUPAJ
+ vojaki
Skupaj
glasovalo
šetali. Na voliščih veliko pomišljali, glasovali so najboljše.
Tudi tu so bila volišča lepo okrašena. „Ce boste kaj pisali o nas, ne pozabite omeniti zaselka Beškovnik nad Grižami, kjer so prvi v naši občini zaključili volitve. So se že poprej dogovorili, da ne bo zamudnikov. Zjutraj pa se je noč komaj umikala jutru, ko so že stopali pražnje oblečeni po bližnicah na volišče. Starejši krajani so bili med prvimi. Kandidate so dobro poznali, zato so jim zaupali svoje glasove. O,-starejši še pomnijo, kako je bilo nekoč. Pred volitvami so jih obiskovali razni politikanti ter jim obljubljali zlate gradove, potlej pa jih ni bilo na spregled do novih volitev.
Danes pa je drugače. Veliko je bilo v teh povojnih letih postorjenega za boljše življenje občanov in ni naključje, da so tudi v	prenekateri
V SlP-u je bilo izvoljenih precej mladih delegatov
Proizvodnja hrane - prednostna naloga v letu 1982
Zbori skupščine občine so na predlog izvršnega sveta na zadnjem zasedanju temeljito obravnavali problematiko kmetijske proizvodnje in predelave. Ne le, da so ocenili stanje, predvsem so obravnavali tiste naloge, ki jim je potrebno posvetiti vso pozornost v letu 1982.
Delegati so poudaijali, da je potrebno, kljub določenim ugodnim rezultatom iz preteklega leta, vložiti še več naporov in aktivnosti za hitrejši razvoj kmetijstva in predelave.
Pri novelaciji prostorskega plana občine Žalec je treba nadaljevati tako, da se kmetijske površine trajno namenijo za kmetijsko proizvodnjo. Takoj je potrebno pričeti z izdelavo agrokarte. Bili so mnenja, da je izvajanje nalog na področju te panoge ozko povezano z aktivnostjo interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Predlagali so, da se pripravi odlok, ki bi določal stopnjo iz osebnih dohodkov vseh zaposlenih, na osnovi katere bi se zbirala sred-
stva za hitrejši razvoj proizvodnje hrane.
intenzivirati moramo obdelavo kmetijskih zemljišč, zato pa moramo pripraviti pregled obdelanosti teh površin in predvideti Ukrepe za izboljšanje stanja. Organizacije združenega dela ter kmetje morajo tudi do-slednjeje uveljaviti možnost predkupne pravice pri kmetijskih zemljiščih. Vedno bolj se moramo zavedati, da je zemlja družbeno dobro in da sama lastnina še ne dovoljuje aosolutnega razpolaganja z njo, torej ne glede na sihotmo obdelavo. Zato je v letu 1982 potrebno pripraviti program pridobivanja zemljišč. Ugotavljamo tudi, da deagrarizacije pravzaprav ni, saj marsikje zemlja ostarelih lastnikov prehaja v lastništvo nekmetov. To je možno tudi zato, ker je status kmeta preširoko pogojen in ga bo potrebno ponovno preučiti.
Z vidika večje proizvodnje hrane je potrebno še pospešiti razvoj obrobnih predelov občine. Predvsem gre za večjo prire-
jo mesa in proizvodnjo mleka. Pripraviti je potrebno konkretne programe razvoja posameznih kmetij in določenih območij kot so Creta, Dobrovlje in druga.Skladno s policentričnim ^razvojem občine moramo na teh območjih tudi v prihodnje poskrbeti za razvoj komunikacij, vodovodnega omrežja in dnevne preskrbe; določenih družbenih dejavnosti in turizma. Prisoten pa mora biti tudi element splošnega ljudskega odpora. Ta razvoj morajo še v večji meri spremljati ukrepi socialne politike.
Poleg hmeljarske proizvodnje, živinoreje in proizvodnje mleka, je potrebno vso skrb posvetiti rastlinski proizvodnji in intenzivirati proizvodnjo krme ter žitaric.
Za vsako leto je potrebno pripraviti temeljite setvene plane ukrepi za njihovo dosledno izvajapje, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Povečati je potrebno tudi odkup mleka.
Velike naloge so tudi pred predelovalno industrijo. Ugotavljamo, da ni več ovir za izgradnjo mlekarne, ki pa jih je bilo v zvezi s pripravami na izgradnjo tega objekta veliko. Tovarna krmil bo morala še v večji meri s krmili oskrbovati organizirane proizvajalce v družbenem in zasebnem jsektoiju, sicer lahko pride do stagnacije v prireji mleka, mesa in delno tudi perutnine. Mesna industrija v Celju poslaje s precejšnjo izgubo, ki se pokriva s sredstvi Hmezada in s sredstvi posameznih občin. Izguba nastaja predvsem zaradi razkoraka med cenami živine in prodajno ceno.
Ko govorimo o kmetijstvu, bi lahko našteli še marsikatero nalogo. Pomembno pa je, da se enotno vključimo v hitrejši razvoj proizvodnje hrane in njeno predelavo, da na osnovi dolgoročne politike zastavimo vse ustrezne ukrepe za krepitev materialne osnove kmetijstva, saj lahko le tako dosežemo hitrejši in celovitejši razvoj.
JOŽE JAN
Polde Rajh prevzema novo službeno dolžnost
V teh dneh bo dolgoletni direktor SIP Šempeter Polde Rajh prevzel novo službeno dolžnost, mesto predsednika poslovodnega organa SOZD AGROS, v kateri deluje tudi SIP.
Nesporno je, da ima Polde Rajh (na voddnem mestu v SIP je že štirinajsto leto) pomemben delež pri razvoju in vzponu naše mlade industrije v Šempetru., Korenine naglega razvoja in vseskozi uspešnega poslovanja SIP-a so v dobro zastavljenem teamskem delu in razvejanem samoupravljanju.
Iz razgovora s Poldetom Rajhom objavljamo glavne značilnosti ravzoja SIP-a od skromnih začetkov do danes, ko ta delovna organizacija s svojim programom kmetijske mehanizacije-že dosega evropsko raven.
SIP se je razvil iz nekdanjega Agroservisa, ki je od začetne agroservisne storitvene dejavnosti postopoma prehajal na industrijski način proizvodnje kmetijske mehanizacije. V letih 1962-67 so tu izdelovali stroje za obiranje hmelja, vendar jim je že leta 1968 začelo primanjkovati naročil. V tej nezavidljivi situaciji se je vodstvo povsem pravilno odločilo za proizvodnjo nekaterih drugih izdelkov in pri tem je Polde Rajh uspešno vgrajeval tudi nekatere svoje ideje in izkušnje.
Pričeli so izdelovati na trgu iskane transportne naprave, ob tem pa so že pripravljali program proizvodnje nekaterih kmetijskih strojev. Ker pa mlada delovna organizacija v tej novi proizvodnji še ni imela dovolj izkušenj, se je proizvodno kooperacijsko povezala z znanim zunanjim proizvajalcem Pöttinger. Od tu je šla razvojna pot naglo navzgor. Najprej so v kooperaciji proizvajali določene polizdelke, nato nekatere izdelke, slednjič pa so se dokopali do lastnih izvirnih rešitev.
Program SIP-ove kmetijske mehanizacije je znan, zato ga ne bi podrobno predstavljali. Zapisali bi le te, da poleg kompletne linije za spravilo sena, tržišče ceni in povprašuje po priznanih silažnih strojih pa tudi po kombajnih za obiranje koruze, strojih za predelavo koruze in drugi kmetijski mehanizaciji. Proizvodna paleta zajema 25 različnih strojev, poleg teh pa jih je veliko novih v pripravi. Letna realizacija znaša 50 tisoč kmetijskih strojev v višini 2,5 milijarde dinarjev.
V teh številkah je veliko prizadevnega dela pa tudi lastnih izvirnih izsledkov. Nagel razvoj je narekoval izgradnjo novih prostorov, ki so jih sproti tudi opremljali. Od skromnih 2000 kv. m. se je SIP razširil na 30 tisoč kv. m. delovnih prostorov, tovarna v Sežani, ki je v sestavi (TOZD) delovne organizacije
Polde Rajh
SIP Šempeter pa ima 5000 kv.
m.	prostorov. Prostori so opremljeni s sodobno mehanizacijo, ki omogoča tehnološko visoko raven proizvodnje.
V SIP povsem pravdno od vsega začetka posvečajo veliko skrb kadrom. V svojem izobraževalnem centru med drugim letno usposabljajo po 100 mladih; na razvojni tehnologiji dela 70 inženirjev in tehnikov.
Ob vsem tem velja podčrtati, da je razvejano in dobro naravnano samoupravljanje tista gonilna sda, ki kolektiv v katerem je zaposlenih 1300 delavcev, povezuje v čvrsto celoto. V SIP ni v navadi, da bi kakršnokoli pomembno zadevo, razreševali posamezniki, marveč o vsem odločajo kolektivno in samoupravno.
Povezanost kolektiva se kaže tudi v tem, da delavci budno pazijo, kako se kdo trudi na delovnem mestu. Za tistega, ki se izmika dolžnostim, ni mesta v kolektivu. Na rob bi zapisali, da je bd SIP tudi pobudnik in je eden glavnih členov pri ustanovitvi SOZD AGROS, katere namen je povezati vse slovenske proizvajalce kmetijske mehanizacije v trdno reprodukcijsko celoto.
Poldetu Rajhu želimo ob njegovem odhodu veliko delovnih uspehov na novem delovnem mestu.
Tk. L.
■ 0000000000000000000000000000000000000000 m
I Poslovanje hotela ^ GOLDING RUBINU
c
!
i
!
s
l
Ker se v zadnjem času pojavljajo posamezne govorice o veliki izgubi v hotelu Golding-Rubin v Žalcu je prav, da vse občane seznanimo s tem, da znaša ta izguba ob koncu lanskega leta nekaj več kot tri milijone dinarjev. Tudi druge tovrstne organizacije v prvih letih poslovanja v večini primerov ne poslujejo pozitivno.
V zvezi s poslovanjem hotela v lanskem letu je turistično gostinsko podjetje Župa iz Kruševca pripravilo temeljito analizo, ki jo je obravnaval tudi izvršni svet. V teh dneh pa bo predložen sanacijski program z vsemi potrebnimi ukrepi, da bf vzroke slabega poslovanja in ostale vplive odpravili.
—an
Pri Jugovih na Dobrovljah
Gospodinja Marija je povlekla vodo iz cisterne
Prve dni marca je ležalo po vrheh in globačah na Dobrovljah še precej snega. Ob cesti, ki pod vrhom zavije skozi hosto proti Jugovi kmetiji, je bilo veliko posekanega lesa. Bil je lep sončen dan in zaplate zemlje, ki so se kazale med razvože-nim snegom, so dale slutiti skorajšnjo pomlad.
Na vrhu je stala domačija in gospodinja Marija je ravnokar povlekla iz cisterne škaf vode. Gospodar Jože se jel mudil po opravkih spodaj v dolini in tako sta bila na voljo za pogovor in ogled domačije gospodinja ter mlajši sin Oton. Krepak petnajstletnik je zaljubljen v zemljo, rad prime za vsako delo in
iviiaui ivuvMiuk pri čiščenju inuimega siruja
Doklej onesnaževanje nekoč čistih voda?
„Je čista voda res že pojem, ki sodi v preteklost? “ se sprašujemo športni ribiči in drugi ljubitelji naših rek in potokov v Sloveniji. Vode so postale že tako onesnažene, da poginja ribji in drugi živelj in zato upravičeno bijemo plat zvona.
Preko 6Ü ugotovljenih množičnih pomorov rib v minulem letu -grozljiva ugotovitev in hkrati opozorilo, da je treba z vsemi ukrepi omejiti nadaljnje onesnaževanje voda.
Nasproti tej ugotovitvi pa imamo pri nas sprejete zakonske predpise, ki urejajo zaščito naših voda in ribjega življenja, ki po svoji vsebini lahko služijo kot vzor drugim. A kaj to pomaga, če pa jih ne spoštujemo in jih kršimo na vsakem koraku. In tako se stanje iz leta v leto slabša.
Skrb vzbuja ugotovitev, da zlo tako pogostih in množičnih zastrupitev prihaja zaradi malomarnosti in zanemarjanja veljavnih predpisov o varstvu voda. Največkrat samo govorimo in pišemo o zaščiti naravnega okolja, obenem pa ga brez milosti uničujemo. Vse to boli slovenske športne ribiče, ki so sicer vneti pobudniki za ohranitev zdravega okolja in zlasti še za to, da bi vode ohranili čiste, zdrave za človeka in življenje v njih. Žal vsa ta njihova prizadevanja ne rodijo zaželenega.
Tak odnos nas lahko pripelje do katastrofalnih posledic. Ribiška zveza Slovenije je zaradi tega že minulo jesen sklicala razširjeno sejo skupščine RZS. V razpravi so poleg organov RZS sodelovali predsedniki območnih zvez ribiških družin in predstavniki Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Zavoda za ribištvo.
Ugotavljali so, da se je v preteklem letu zvrstilo doslej največ onesnaževanj in zastrupitev vodotokov v Sloveniji. Inšpekcijske službe niso dovolj učinkovito ukrepale, vse prepočasni in neučinkoviti pa so bili tudi sodni postopki proti krivcem (onesnaževalcem), pa tudi kazni so bile premile.
Ob takšni ugotovitvi so na omenjeni seji sprejeli resolucijo o nujnosti učinkovitejših ukrepov za varstvo okolja in voda na Slovenskem. Resolucijo so posretiovali Skupščini SR Slovenije in vsem republiškim organom in organizacijam, ki so pristojni
vse kaže, da bo ostal doma na kmetiji. Starejša hči Jožica obiskuje 3. letnik kmetijske šole.
„Nič nam ne bi manjkalo, če bi imeli dovolj vode,“ je potarnala gospodinja in povedala, kakšne tegobe imajo zaradi tega. V hlevu imajo 12 goved, od tega osem krav, vode pa ni dovolj za kuhinjo, kaj šele za živino in druge potrebe. Pozimi si pomagajo tako, da v kotlu talijo sneg in vodo izlivajo v cisterno/
S tem je veliko dela pa tudi stroškov, ker porabijo veliko kurjave. Letošnjo zimo pa še snega ni bilo dovolj in je bilo treba živino goniti napajat v globačo. Živali so si na poledici poškodovale parklje. „Najboljša molznica ima takšne poškodbe na nogah, da jo bo treba najbrž prodati mesarju,“ nam je dejala gospodinja in še pripomnila, da ji je za kravo hudo žal.
Jugova kmetija je partizansko ime po Jugovi mami, drobni, a neustrašni ženici, ki je neštetokrat gostila partizane in skrbela, da Nemci niso odkrili bunkerja nad kozolcem, v katerem so se vsa leta zadrževali partizani. Pravi priimek je Rov-šnik, vendar je kmetija prav tako znana po partizanskem imenu.
Kmetija ima 60 ha zemlje, od tega je največ hoste, travnikov in pašnikov. Travnike letno kosijo enkrat ali dvakrat, del pašnikov na strmih pobočjih že prerašča grmovje. Sicer pa imajo kljub temu dovolj sočne paše. Mrve in paše za živino je torej dovolj in sedanja gospodarja sta prepričana, da bi čredo zlahka povečala na 25 glav, če bi bila kmetija oskrbljena z vodo. Će povemo, da njihova kmetija že sedaj letno odda okoli 25- tisoč litrov mleka, imajo še veliko neizkoriščenih rezerv.
Ker pa se s podobnim problemom spoprijemajo tudi ostali kmetje na Dobrovljah, je še kako pomembno, da si napeljejo vodo. Akcija je že lani stekla in jo bo treba letos nadaljevati. Rovšniki nameravajo graditi nov hlev, ki bo sodobnejši in imajo za to naložbo že več let odobren kredit. Pa je treba poprej rešiti problem vode, sicer bi bila naložba brez haska.
In ker smo le pri vodi, bi svetovali krajanom, da kar najhitreje razrešijo medsebojne sosedske spore, ki vznemirjajo posameznike in vse sile posvetijo načrtovani izgradnji vodovoda, saj je voda njihov osnovni življenjski problem.
za razreševanje ekoloških problemov.
V	resoluciji je odločno rečeno, da je treba povzeti vse, da bi vode zaščitili pred onesnaževanjem in to naj bo naloga vseh, ki živimo v SR Sloveniji.
V	naši občini aktivno deluje RD Šempeter, ki si s svojimi 700 člani zelo prizadeva, da bi ohranili naše vode čiste in v njih ribji zarod. Žal pa tudi pri nas stanje voda ni boljše kot v ostalih predelih Slovenije. Tudi pri nas zaskrbljeni in prizadeti ribiči ugotavljamo množične pomore rib, kot na primer lani 10. junija in 1. avgusta. Ugotavljamo, da je bila vzrok zanje zopet malomarnost in neupoštevanje veljavnih predpisov.
Sprašujemo sc, doklej nam bo grozila Paka? Kje so obljubljeni zbiralniki? Žal ugotavljamo, da se združeno delo še vse preveč omejujejo v svoje ozke ekonomske interese, na dolžnosti, ki zadevajo čiste vode, pa pozablja. Pa ni nič boljše tudi z ostalimi vodami na našem območju. Na to, kako posamezniki brezobzirno odlagajo smeti in odpadke v tekoče in druge vode, smo že večkrat opozarjali, a malo zaleže. Ugotavljamo pa tudi, da nam posamezni nepridipravi ribe kradejo. Bili smo primorani okrepiti čuvajsko službo, pomagajo pa nam tudi delavci milice. Krivolovce predajo sodniku za prekrške.
V	opozorilo krivolovcem naj povemo, da po odškodninskem ceniku (uradni list SRS 17/80) znaša odškodnina za eno ulovljeno postrv 1600 dinarjev, če pa je bila ujeta v varstveni dobi ali varstvenem potoku, je treba zanjo odšteti 3200 dinarjev; torej nič kaj vabljiva, cena za tiste, ki mislijo, da je riba last vseh.
Da bi stanje izboljšali, je Ribiška zveza Slovenije obvestila vse ribiške organizacije v SR Sloveniji o načrtovani množični očiščevalni akciji, ki jo ob naših vodah pripravljamo v tem mesecii (marcu). Želimo, da bi v. akciji poleg ribičev sodelovali tudi ostali krajani pa tudi učenci osnovnih in drugih šol. Storimo vse, da bodo naše vode ostale čiste!
LOJZ1 AGRCŽ
(RD oziroma sekretarju skupščine RD Šempeter L. Agrežu se opravičujemo zaradi zamude. Uredništvo)
Največji problem je z živino, kr ji primanjkuje vode
Zorkinih trideset let
Ob nedavnem obisku Keramične industrije Liboje sem zaman trkal na vrata Zorke Godler, inženirke dela. „Odšla je, upokojila se je,“ so mi rekli.
Poiskal sem jo v stanovanju bližnjega bloka. Bila je v kuhinji, za štedilnikom je vrtela kuhalnico in pripravljala kosilo za družino. Zorko sem neštetokrat srečeval na sestankih, enkrat v tovarni, drugič v krajevni skupnosti pa Socialistični zvezi ali na sejah občinskih forumov, zato sem se nekam nelagodno počutil, ko sem jo opazoval ob štedilniku.
Zorka pa se je, kot da je uganila moje misli, nasmehnila in dejala; „Tudi sama še vedno živim v kolektivu, v katerem sem delala 30 let in nerada pomislim, da bom poslej prihàjala med delavce in delavke le še kot gostja — upokojenka. Misli mi venomer uhajajo v delovno organizacijo, vidim delavce pri strojih, premišljujem, kako bomo najboljše izpeljali to in ono in se slednjič spomnim, da to ni več moja stvar, da se je izteklo moje poslanstvo v delovni organizaciji, s katero sem preživela najlepša leta življenja . . .“
Bila je dekle, ko je začela kot tkalka za stroji v šem-petrski tkalnici ki je že dolgo ni več. Za delo je čutila veliko veselje, oh delu se je izobraževala, študirala in slednjič opravila izpite za inženirko organizacije dela. Potlej je bila nekaj časa v
službi na okraju Celje— okolica in slednjič pristala v Keramični industriji Liboje, kjer je dočakala upokojitev.
■ # ' '. •• -V
To je bila ob njenem prihodu stara tovarna. Ljudje so delali v težkih pogojih za nizke plače. Imeli so še vretena, vsako fazo dela je bilo treba opraviti z rokami, vso posodo znositi na ramah, kajti transportnega traku takrat niso imeli. Na voljo jim je bila le ena predorna peč, ostale peči pa so bile okrogle.
, Zavedali smo se, da nam nihče ne bo nič, podaril in da se bomo morali samo spoprijeti s težavami, ki so nas pestile. Postopoma smo z novimi napravami posodabljali proizvodnjo, »puščali zastarel način proizvodnje in osvajali novo tehnologijo.
Zavedali smo se, da tako delamo zato, da nam bo jutri bolje, da delavci ne bodo v nedogled opravljali z golimi rokami najtežjih del; da bodo delavci ob boljših pogojih lahko več zaslužili. Pot ni bila lahka, vendar sem vesela in ponosna, da sem v takšnem kolektivu delala 30 let; Prizadevanje je padlo na plodna tla, saj ugotavljamo, da je bilo ogromno strnjenega in da je bil vsak vloženi dinar smotrno naložen.“
Naj povem še to, da je bila Zorka za svoje delo večkrat odlikovana. Ima medaljo dela s srebrnim ver ncem, orden zaslug za narod s srebrno zvezdo, plaketo Josipa Broza—Tita. priznanje OF, Savinovo plaketo priznanje ob 30-letnici samoupravljanja in druga priznanja. Zorka je bila med drugim večletni tajnik Svobode, zelo so cenili njeno delo v socialistični zvezi, planinci in druge organizacije. Zorka bo nedvomno ostala še naprej zavzeta družbena delavka in ne bo pozabila kolektiva Keramične industrije, v katerem ima veliko iskrenih prijateljev.
Tk.L.
Turnško vi v nesreči niso ostali sami
Ko je Ivan Turnšek iz Pod-vrha 60 lani 24. avgusta ves zasopel pritekel s polja domov in zagledal že skoraj upepeljeno domačijo, se je v njem vse porušilo. Z ženo sta v obupu vila roke in obdajale so ju črne misli.
Ogenj je izbruhnil tako iznenada in v času, ko so domači obirali hmelj na njivi, da jim je zgorelo skoraj vse imetje. So-
sedje, ki so pritekli na pomoč, zaradi hude vročine niso mogli več v hlev, da bi odvezali živino. Pri življenju so jo ohranili s tem, da so jo polivali s curki hladne vode. Žal je bilo sedem živali (pet bikov in dva telička) tako hudo opečenih, da so jih morali dati v prisilni zakol.
Nesreča je bila za Turnške tem hujša zato. ker so že imeli pod streho seno pa tudi druge pridelke. Med drugim je zgorelo
220 centov sena, 1700 kg hmelja, hlevska oprema, orodje in stroji.
Ko pa smo Turnškove obiskali pred dnevi, smo imeli kaj-videti. Na pogorišču je zrasel nov hlev, v njem stoji 14 goved, od tega precej krav molznic. V hlevu je prostora za 10 krav in 18 pitancev v boksih.
Zakonca Turnšek sta rekla, da sama ne bi zmogla pozidati
hleva in v tako kratkem času obnoviti domačije. To jima je uspelo s pomočjo krajanov, ki jima stojijo ves čas ob strani, jim po svojih močeh pomagajo s stroji, mrvo, delovno silo in drugim. Pri odstranjevanju ruševin na pogorišču so sodelovali tudi učenci višjih razredov bras-lovške šole.
Prva jim je ponudila pomoč zadruga s kreditom 500 tisoč dinarjev in brezplačnimi načrti za obnovo hleva, s svojo strojno mehanizacijo pa je tudi silirala mrvo. Žovneška enota Hmezada in kmetje so zbrali seno, tako da ima ^živina kaj jesti. Sicer pa akcija še traja.
Med našim obiskom so jim hmeljarji braslovške enote pripeljali puhalnik, ki so ga nabavili z zbranimi sredstvi. Podobnih zglednih primerov solidarnostne pomoči bi lahko našteli več. Naj povemo le še to, da seje v akcijo vključila s svojim prispevkom tudi skupščina občine Žalec.
Ko smo odhajali, sta nam Turnška naročila, naj se v njunem imenu iskreno zahvalimo vsem, ki so jima nesebično pomagali in jim še pomagajo pri obnovi domačije.
Prisrčno srečanje borcev Tomšičeve brigade
Kratko o Tomšičevi brigadi
Tomšičeva brigada je edina na Slovenskem, ki je bila ustanovljena kot proletarska udarna brigada in ji je bil ta častni naziv priznan po osvoboditvi. Nastala je kot vrh v organski ravni prvih partizanskih udarnih enot na Notranjskem in Dolenjskem, pa v njeno bojno izročilo spadajo še akcije „udarne grupe” 3. partizanskega bataljona Ljuba Šercerja, Dakijeve Leteče udarne patrulje, Proletarske udarne patrulje in Proletarske udarne čete ter njenega neposrednega prednika 1. slovenskega proletarskega udarnega bataljona Toneta Tomšiča.
Bojna pot Tomšičeve brigade je trajala natanko 1034 dni in je v primerjavi z bojnimi potmi drugih slovenskih brigad najdaljša in najtežavnejša. K tej poti je prišteti še bojno pot 1. slovenskega proletarskega udarnega bataljona Toneta Tomšiča, ki je trajalo 40 dni, in bojno pot od „udarne grupe“ do Proletarske udarne čete, ki je trajala približno 130 dni. Ker je bila bojna pot Tomšičeve najdaljša, se je v njenih bojnih vrstah zvrstilo tudi največ borcev.
Po nepopolnih podatkih je bilo v njej in v začetnem proletarskem udarnem bataljonu ves čas vojne kar 5.390, v „udarni grupi“, Dakijevi Leteči udarni patrulji, Proletarski udarni patrulji in Proletarski udarni četi pa še najmanj 108 mož.
Glede na to, od kod so bili borci doma, je imela Tomšičeva brigada izrazito vseslovenski značaj. V njej so se že prvo leto obstoja bojevali partizanski borci iz vseh slovenskih pokrajin od Istre do Beneške Slovenije na zahodu do Bele krajine in Prekmurja na vzhodu ter od Kolpe na jugu do Drave in Mure na severu. Kljub takšni vseslovenski označbi pa je 1. SPUB Toneta Tomšiča vendarle nastala kot nasledek oborožene vstaje na Notranjskem in Dolenjskem oziroma v tako imenovani Ljubljanski pokrajini, od koder je izhajala tudi velika večina njenih prvih borcev. To pa se ni zgodilo slučajno.
(Iz druge, izpopolnjene izdaje Strletove knjige Tomšičeva brigada)
Že precej zbranega gradiva
O komisiji za preučevanje zgodovine KPJ - ZKJ pri občinski konferenci ZKS Žalec smo v našem glasilu že pisali. Komisija ugotavlja, da je zbranega že precej materiala o predvojnem delovanju KPJ. Medtem so že izšle nekatere publikacije, kot so knjiga Antona Kotnika KP v revolucionarnem delavskem gibanju Savinjske doline, ;zšlo je več krajevnih monografij, v katerih so tudi podatki iz zgodovine predvojnega revolucionarnega gibanja in druge. Dogovor je, da bodo vso to literaturo zbrali v okviru Centra za usmeqeno izobraževanje v Žalcu. Komisija naproša vse, ki so podobne publikacije že izdali, da vsaj en primerek posredujejo Centru ali občinski konferenci ZK Žalec.
V knjigi Franceta Filipiča Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov lahko med drugim preberemo, da so bili 4. februarja 1923 med udeleženci protestnih shodov, ki so zajeli celotno Slovenijo, tudi rudarji iz Zabukovice. V knjigi so našteti tudi drugi podatki, ki kažejo uspešno povezavo revirjev s Savinjsko dolino. Tako knjiga
omenja množičen izlet na Mrzlico leta 1937, ki so se ga udeležili rudarji in ostali Savinjčani. Podobnih dogodkov je še veliko, zato jih bo treba skrbno zbirati. Med njimi pa bodo morale najti svoje mesto tudi publikacije, ki jih še načrtujemo.
V Savinjskem zborniku, ki bo izšel ob 800-letnici Žalca, bi bilo prav, da bi osvetlili delovanje partijske organizacije in druge pomembne dogodke iz delavskega gibanja v našem področju.
Komisija naproša vse, ki imajo kakršenkoli material o predvojnem gibanju, da ga posodijo komisiji, zaželena pa so tudi pričevanja. Vsako pričevanje je dobrodošlo. Kot primer navajamo fotografiji Rezike Praprotnik iz Vranskega, ki nista dokumentirani. Vse kaže, da gre za člane in članice društva kmečkih fantov in deklet iz Tabora v obdobju NOV. Veseli bomo, če bomo dobili točne podatke o teh slikah. Uredništvo Savinjskega občana želi, da nam bralci o tem pišejo in nam hkrati pošiljajo slikovni in drugi material.	_fj
Borcem Tomšičeve je zapel mladinski pevski zbor OS Žalec
Kot smo v Savinjskem občanu že napovedali, je bilo pred nedavnim v Žalcu srečanje borcev Tomšičeve brigade, ki živijo v žalski občini. Tomšičevci so na zboru, ki je izzvenel v sproščenem kramljanju in obujanju spominov na težke, a slavne boje, izvolili pododbor Tomšičeve brigade. Takšni pododbori že delujejo v Kočevju, Mariboru in v Mozirju, v krajih, kjer se je bojevala ta brigada.
Žalskega srečanja se je udeležilo okoli 200 borcev, njihovih svojcev in gostov — slednji so prišli iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije. Koliko jim je srečanje pomenilo, bi sklepali po tem, da so se ga nekateri borci udeležili s hudo zrahljanim zdravjem. Vsi so menili, da bo treba podobna srečanja v okviru pododbora v bodoče redno oziroma vsako leto organizirati.
Sedemčlanski pododbor bo skrbel za kar najboljše stike z borci, ki so na tem srečanju brezplačno prejeli knjigo partizanskega pisatelja Strleta, ki kot udeleženec opisuje pohod Tomšičeve brigade na Štajersko.
Jože Šalej, eden od organizatorjev srečanja v Žalcu, nam je kot nekdanji četni komandir Tomšičeve brigade povedal nekatere zanimive dogodke med boji in pohodi na območju Savinjske doline in občine Žalec.
Srečanje je popestril tudi prispevek Karla Korena, ki je strnil zgodovinske dogodke v zvezi s Štirinajsto divizijo in njenim delovanjem na Štajerskem pa tudi pohode in boje Tomšičeve brigade.
Jože Šalej nam je povedal oziroma opisal boj Tomšičevcev na območju Vinske gore v marcu 1945. leta. „Boj je trajal od popoldanskih ur vse do naslednjega dne, ko so Tomšičevci slednjič pognali v beg nemško soldatesko, ki se je umikala proti Bevčam. Živo se spominja pohodov Tomšičeve brigade na
V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v^^
območju Paškega Kozjaka,-Vinske gore, Andraža in drugih krajev. Tomšičevci so Nemcem velikokrat nagnali strah v kosti, kakor v svojih knjigah pripoveduje pisatelj Strle.
Ko so na zboru razpravljali o napovedani letošnji proslavi 40-letnice ustanovitve Tomšiče-
ve brigade, so ugotavljali, da Velenje kot prizorišče odpade, zato je treba določiti kak drug kraj. Borci, s katerimi smo se o tem pogovarjali, menijo, da bi proslavo lahko pripravili tudi v žalski občini, na primer na Ponikvi vendar o tem še ni nič dogovorjenega.
Na rob naj povemo še to, da smo po srečanju nameravali pripraviti okroglo mizo z nekaterimi udeleženci, kar pa je odpadlo. Uredništvo Savinjskega občana svoje namere ni opustilo oziroma bo srečanje pripravilo kdaj drugič.
Tk. L.
Udeležencem srečanja so poklonili knjigo o Tomšičevi brigadi
S tekme koscev in grabljic v priredbi Društva kmetskih fantov in deklet pred zadnjo vojno v Taboru
Lep poleten dan je bil. Gre-gčeva domačija je bila lepo zaokrožena kmetija. Oče je nadvse skrbno gospodaril, mati je bila prava „kmečka dobrota“. Rodila je veliko otrok, med njimi tudi Gregca. Cesto je moral s konji po premog na železniško postajo v Šempeter. Tako tudi tokrat. Vračal se je s polnim vozom lignita. Bil je že na pol poti, takrat pa .. . Vse seje zgodilo tako iznenada. Gregec je vozil tesno ob desni in ob vozu hodil. Najbrž zato, če bi se konj prestrašil, da bi odskočil. Imel je izkušnje, zato je bil previden.
Gregec, kam te je previdnost pripeljala!
Bil je ob nogo. Vsi v Preboldu so ga iméli radi. Vedno je bil nasmejan in rad se je šalil. Kraju, kjer je bil doma, so rekli Spodnji farof. Tudi vojne se je često spominjal. Še potem, ko se je mučil z ortopedsko nogo, je bil zaposlen kot telefonist v tekstilni tovarni Prebold.
— Kaj hočem, je često 'skomignil s širokimi rameni, noga ni kot mlečni zob. Druga nikoli
ne bo zrasla. Bom pa bolj po polževo lazil po cesti. No, boste videli, še oženil se bom!“
In res se je. Kadar se mu je stožilo po prijateljih, je krenil po Preboldu. Vsaka druščina ga je bila vesela, klicah so mu:
-	Hej, Gregec, tukaj prisedi!
Ko so odpeli kakšno domačo, je pogovor že nanesel na vojno. Tisto, kako je vsa družina pomagala partizanom, ni obešal na veliki zvon. Bolj je poudarjal kak dogodek, ki gaje sam doživel.
—	Ja veste, za partizana sem bil najbrž premlad. Delal sem pa zanje. Če ne drugega, sem vsaj letake trosil. Arduš, kako sem enkrat policijskega felbebla nasukal. V župnišču je bila policija, mi smo bili kakih sto metrov niže in Nemci so bili trdo prepričani, da nam je strah tako globoko v kosteh, da si proti hosti še pogledati ne upamo. Mene so imeli tisti zelenci kar radi. Vsak dan sem vsaj desetkrat šel mimo župnišča, no ja mimo farofa, in zmeraj je stal kak policistna pragu.Nekoč
me je vprašal: „Si že videl bandita? “
Menda je bilo konec štirinšti-ridesetega. Naši so mi povedali, da bo z Nemci slej ko prej fuč in zato sem bil še bolj korajžen Odgovoril sem mu: „Seveda sem videl. Pa ne bandite. Partizane! Sto, dvesto, tisoč jih je bilo. Sinoči so šli mimo naše hiše. S konji ih težkimi topovi. Slišal sem, ko je njihov oficir dejal: „Napadli bomo policijo!“ Najbrž mini verjel. Mogoče pa. Rekel mi je: Puben, tebe je v hlačah ena sama laž. Če bi bilo to res, bi ti imel polne hlače. Zdaj pa kar naprej!
Napravil sem nekaj korakov, rahlo obrnil glavo, se prepričal, da ga ni več, jaz pa šrk po bregu šop letakov. Arduš, pa je res še tisti večer zaropotalo.
To menda veste, da je Žvajga najpomembnejši hrib nàd Preboldom. Včasih smo rekli: Sveti Pavel.pri Preboldu. Prav na vrhu so že nekdaj kurili kres. Pa tudi med vojno. Tudi tega se je Gregec spominjal:
„Fantje, kdo ni poznal borcev Tomšičeve, Šercerjeve, Bra-
čičeve in naše Šlandrove brigade? Ja, ko so rekli, da smo za puške premladi, smo si pak drugega omislili. Vrh Žvajge smo zakurili kres. Pa saj ni bilo treba ravno za prvega maja. Kje pa! Ko je v deželo prišla pomlad, smo mi najmlajši borci kurili kresove. In to sredi noči. Pa še res je bilo. Dandanes si kdo omišlja, da je to pribita laž. Sram ga bodi! Na najvidnejši točki smo naložili suhljad in jo polih z bencinom. To je gorelo! Mi pa brž na vrh. Kajti kmalu so zaregljali težki mitraljezi.
Včasih je povedal, kako je sredi belega dne prenašal pošto, kako so trosili zastavice, ki so jih sami naredili, potem pa je zamahnil z roko: „Eh, kaj bi govoril, saj nisem bil partizan, bil sem še pravi otrok!“
Tako je bilo s spodnjefarov-škim Gregcem. On in vsi njegovi so delah s partizani. Često meje vodila tam mimo pot, skrušena, pa vendar srčno dobra mati me je v tistih težkih predvojnih časih poklicala: Pridi fantek, dala ti bom kos kruha! . .
DRAGO KUMER
Kako živijo delavci
ZAPIS O SPREMLJANJU AKCIJE DELOVNEGA INŠPEKJORJA IN DELAVCEV POSTAJE MILICE ŽALEC
Ob prihodu na Postajo milice sem bil najprej seznanjen z namenom akcije, ki sta jo vodila delovni inšpektor Franci Naraks in komandir Peter Solar. Takrat si niti predstavljal nisem, da bo ta akcija tako zahtevna, sicer pa tudi zanimiva. Ker se je pričela gradbena sezona, so želeli ugotoviti, v kašnih pogojih delajo in živijo gradbeni delavci Ingrada Gradbene operative Žalec, SGP Hrastnika, predvsem pa delavci • zasebnih kooperantov, ki izvajajo dela za omenjene organizacije; kako so urejeni medsebojni odnosi, kasneje pa so ugotovili še nekatere druge zanimivosti.
Najprej smo se skupaj z direktorjem Ingrada — GO Žalec Maksom Gajškom namenili v samska stanovanja v Ulici Bačke Palanke in na Šlandrovem trgu.
Delavci so sicer že počivali, vendar je pregled dokumentov stekel nemoteno, kakšnih posebnih nepravilnosti ni bilo, le prijave s strani Ingrada niso bile ažurne. V barakah niso najboljši bivalni pogoji, medtem ko so v samskem domu na Šlandrovan trgu primerni in predvsem bolj čisti. Po mnenju delovnega inšpektorja so v Ingradu precej izboljšali bivalne pogoje za svoje delavce V na--Črtu pa imajo izgradnjo novega samskega doma, ki bo stano-. vanjske razmere še izboljšal.
Akcija se je nadaljevala v prostorih stare osnovne šole na Polzeli, kjer je nastanjenih 15 delavcev treh kooperantov Ingrada. V zapuščenih in razpadajočih prostorih nekdanjih raz-
Slobodan Ilijeski zanika trditve delovnega inšpektorja.
redov so bile razmeščene postelje, prostori so brez ustreznih sanitarij, torej pogoji za bivanje niso primerni. „Zal ni mogoče dobiti boljših stanovanj,“ so zatrjevali delavci, „zato moramo biti tudi s tem zadovoljni”. S
takšnim mnenjem se delovni inšpektor ni strinjal, saj je delodajalec dolžan poskrbeti za ustrezne bivalne pogoje.
Ker je ura hitro tekla, smo pohiteli na gradbišče Doma oskrbovancev na Polzeli: „Bojim se, da bomo tu imeli precej dela,“ je dejal pomočnik komandirja Drago Vornšek. Stopili smo v opuščen in dotrajan objekt, ki je last Doma oskrbovancev. Že na stopnišču je zaudarjalo po potu in plesnobi.
Ko smo stopili v sobo, sem obstal in nisem mogel verjeti svojim očem. Na hitro sem pre-' štel, da je v prostoru, ki meri približno 3x3 metre, postavljenih osem postelj, v njih pa je ležalo 5 delavcev. Na sredini sobe je stala miza, polna raznih ostankov hrane in pijače, v kotu pa omara, na kateri so bili čevlji, nogavice, poleg pa kruh, slanina in čebula. Na poziv miličnikov, naj pripravijo osebne dokumente in pogodbe o delu, so bili fantje nekoliko zmedeni, ne samo za to, ker so že spali, ampak, ker nekateri niso bili prijavljeni in niso imeli urejenih delovnih pogodb.“ Pazi, sedaj se bo klopčič začel odvijati, zvedeli in odkrili bomo še mnogo zanimivega,“ me je opozoril Franci Naraks. Tako se je tudi zgodilo. Tu žive delavci zasebnega kooperanta Slobodana Ili-jeskega iz občine Struga v Makedoniji (iz dokumentov je si-, cer bilo razvidno da sta kooperanta še dva njegova sorodnika), je pa omenjeni dejansko sam izvajalec vseh poslov, kajti ostalih dveh delavci sploh ne po-
Neurejenost in utesnjenost bivalnega prostora delavcev
znajo. Ugotovljena je bila praksa, ko zasebniki zaposlujejo več delavcev, kot to dopušča zakon. Medtem ko so fantje zapisovali podatke in izjave, sem delavce povprašal, kako so zadovoljni z zaslužkom in z odnosi z delodajalcem. Sprva so bili nezaupljivi, naTo pa mi je Dimitarx Nanev zaupal, da je za opravljenih 256 ur dela dobil okrog milijon starih din, od tega pa mu „šef“ odbije za hrano še okrog 4000 din, torej mu ostane le bore malo. Na hitro sem ugotovil, da ima na uro približno 45 din, medtem ko dobi njegov „šef* po delavcu na uro od 120 do 150 din in
kaj hitro lahko ugotovite, koliko pade v njegov žep.
Ko so miličniki opravili svoje delo, smo akcijo prekinili in jo nadaljevali v naslednjih dneh. Na osnovi ugotovitev in suma, da gre za kršitev temeljnih pravic delavcev in kršitev iz socialnih pravic, bo proti kršilcem uveden postopek; do nadaljnjega pa ne morejo opravljati svoje dejavnosti.
Verjetno ta primer ni osamljen, v vseh občinah pa niso enako dosledni v preprečevanju izkoriščanja delavcev pri zasebnih delodajalcih.
SR
■ mèmÈ
v
Sanitarni inšpektor bi v tem primeru imel obilico pripomb, saj čevlji in hrana ne sodijo skupaj.
V	rubriki Iz tovarniških glasil vam darics najprej predstavljarho mnenjski zapis o tem, katera zaščitna sredstva moramo uporabljati, ki je bil. objavljen v februarski številki glasila Ferrali! danes. S podobnim problemom’kot v Ferralitu, se verjetno srečujejo še v kateri delovni organizaciji:
„Po vsem svetu je znano, da vsako zaščitno sredstvo predstavlja oviro, zato se jih radi otepajo in jih uporabljajo le tedaj, ko je res nujno.
Pri nas je zadeva odšla čisto v drugo smer. Posamezniki zahtevajo namesto zaščitnih čevljev navadne čevlje. Mnogi nočejo in ne znajo ločiti, kakšni so zaščitni čevlji za elektrikarje, kakšni pa pripadajo delavcem, ki delajo s težkimi odlitki. \šak padec na nogo ima lahko težke posledice in poškoduje nogo. Pred dnevi smo bili priča takšnemu primeru. Kljub temu, da morajo transportni delavci nositi zaščitne čevlje z jekleno kapico, so bili nabavljeni file škornji brez jeklene kapice. Posledica takega početja je bila poškodba noge, ki je povezana z daljšim bolniškim dopustom.
V	naših normativnih aktih iz varstva pri delu je jasno zapisano, da. zaščitna sredstva potrebujemo zaradi zaščite posameznikov. Takšna določila so predpisana in uzakonjena tudi z zakonom o združenem delu.“
V	februarski številki Sipovih Obvestil smo našli podatke o zaključnem računu v tej šempetrski delovni organizaciji. Takole pišejo o svojem Zaključnem računu:
„Kljub številnim težavam, ki smo jih imeli med letom 7. nabavo materiala, lahko ugotovimo, da doseženi rezultati, izraženi v številkah, kažejo določeno kvaliteto dosežkov. V TKS je celotni prihodek znašal 1.321 milijard din, kar je za 52 % več kot lani. Večina tega denarja je ustvarjenega s prodajo na domačem trgu. Izvoz je kljub večjim naporom, a zaradi težav pri izvozu na Poljsko skromen in celo nekoliko nižji kot v letu 1980. V celotnem prihodku je udeležen le s 6,3 % (v letu 1980 z 8,7 %).
V	TKM pa se je celotni prihodek v primerjavi s prejšnjim letom podvojil, kar je rezultat normaliziranja poslovanja in utečenosti proizvodnje, ki je končno spet, prišla v svoj stari tir. To dokazuje doseganje in celo sedem pro cent no preseganje letnega plana.
KOTEKS TOBUS TOZD INDE VRANSKO
Nerealizirani plani za preteklo leto
Inde Vransko je TOZD Koteks Tobusa od leta 1975 daije. Njihov proizvodni program zajema usnjeno in krzneno konfekcijo, izdelavo goveje tapetniške nape, namenske vrste usnja, strojne kože ter kovinsko servisne dejavnosti, s proizvodnjo brzoparilnikov za pripravo živinske krme in sode za odvažanje fekalij.
V vseh treh dejavnostih je zaposlenih 141 delavcev, ki v večini živijo v krajevni skupnosti Vransko. V pretežni meri prevladujejo ženske, še zlasti v konfekcijski dejavnosti.
Njihovi izdelki so znani in iskani tako na domačih kot
tudi na tujih tržiščih. Uspešno se prilagajajo zahtevam trga, čeprav se ob tem srečujejo z mnogimi težavami. O tem, kako so gospodarili v preteklem letu, smo se jpo: govarjali Z direktorjem Dragom Žlendrom, s predsednico delavskega sveta Bredo Rančigaj in predsednico osnovne organizacije Marjano Pečovnik.
S podatki o doseženih rezultatih v preteklem letu je postregel direktor, zapišimo le nekate.re najpomembnejše: celotni prihodek je bil dosežen v višini 152.848.146 din, kar je 153% več v primerjavi z letom 1980, v
primerjavi s pianom pa le 99 %; dohodek je znašal 40.991.409, kar je 139% več kot leta 1980- in le
98,5	% plana; v primerjavi z letom 1980 se je čisti dohodek povečal za 135%, sredstva za razširjeno reprodukcijo 183%, v odnosu na plan pa je dosežen minimalni porast.
,,Z doseženim ne moremo biti zadovoljni," je dejal Drago Žlender,„saj je bil zmainj-šan fizični obseg proizvodnje, manj je bilo efektivnih proizvodnih ur, produktivnost je padla. Skozi vse leto smo se srečevali s pomanjkanjem posameznih materialov, cene teh pa so rastle hitreje, kakor smo uspeli uskladiti cene končnih izdelkov. Gre za cenovni sistem, ki je glede na sezonski značaj proizvodnje zaradi nepravočasnih potrditev cen povzročil izpad dohodka. Prisotne so tudi naše notranje slabosti, ki se kažejo v slabi organizaciji dela, vse preveč je tudi bolniških izostankov."
IZVOZNIH CILJEV NISO DOSEGLI
V preteklem letu so v Inde izvozili za 18 milijonov din izdelkov na konvertibilni
trg in za 6 milijonov din na klirinški trg. S tem so dosegli le 45 % planiranega izvoza. Zaradi težav v oskrbi z osnovnimi materiali in njihove slabe kvalitete, s končnimi izdelki niso konkurenčni na zunanjih tržiščih. Dosegajo le 60 % cene na domačem trgu, s stimulacijami ne pokrivajo proizvodnih stroškov. Zaradi znanih izvoznih prizadevanj se vse bolj pojavlja izsiljevanje zunanjih partnerjev za znižanje ceri.
IN KAKO V LETU 1982?
ä
Zavedajoč se, da bodo pogoji gospodarjenja v tem letu še bolj zaostreni, postavljajo v ospredje razreševanje predvsem notranjih težav. Le z boljšo organizacijo dela, povečanjem fizičnega obsega proizvodnje, z intenzivnejšo izrabo delovnega časa bodo uspeli uresničiti zastavljene cilje. Ob vsem tem potrebujejo okrog 20 milijonov din za zamenjavo strojne opreme v usnjarni in v kgvinskem servisu, kèr je ta izrabljena in zastarela. Lastna sredstva ne bodo zadoščala; zato nameravajo večjo pozornost nameniti poslovno tehničnemu sodelovanju in dohodkovnemu povezovanju z dobavitelji in kupci. Že doslej so uspešno sodelovali z Notra-
Iz razgovora s predstavniki INDE Vransko
, njo trgovino, Agrotehniko, Merkurjem, Liporri iz Ajdovščine, v zadnjem času " pa tudi s TT Prebold.
DELAVCI SE PREMALO ZAVEDAJO SVOJIH DOLŽNOSTI
,,Z razvojem samoupravnih odnosov ne more-mc biti zadovoljni, deiavci se premalo zavedajo svojih dolžnosti, bolj bi se morali zavzemati za izboljšanje svojega položaja. Ko smo obravnavali rezultate gospodarjenja za preteklo leto (z njimi gotovo ne moremo biti zadovoljni), ni bilo nobene razprave, kar kaže na precejšnjo nezainteresiranost. Pripombe se pojavljajo le na osebne dohodke, ki so resnično nizki, (poprečje lanskega leta je bilo 8.623 din), odvisni pa so pd ustvarjenega dohodka. Člani delavskega sveta bodo
torej morali aktivneje poseči v spreminjapje razmer " ie dejala predsednica Breda Rančigaj.
KAJ MENIJO DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
„Z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij ne moremo biti zadovoljni," je dejala predsednica osnovne organizacije sindikata Marjana Pečovnik, ter dodala, da si prizadevajo uresničevati zastavljene cilje in pri tem čimbolj aktivno vključevati vse zaposlene. V letošnjem letu bomo delali tudi solidarnostne sobote, med •'tirugim tudi za izgradnjo cest v'hribovite predele občine."
, Delavcem INDE Vransko želimo, da bi v tem letu uresničili vse zastavljene cilje.
- jk
Družbeni pravobranilec svetuje
Delovni čas in nadomestilo osebnega dohodka
V	praksi so še vedno primeri, da se pri izračunu nadomestila osebnega dohodka za praznične dni, ko se ne dela, za čas letnega dopusta, bolniškega dopusta in v podobnih primerih ne upošteva s samoupravnimi splošnimi akti ali s pogodbami o delovnih razmerjih (za delavce pri samostojnih obrtnikih) vpeljan petdnevni delovni tè-den. Z njim se običajno poveča dnevni delovni čas od sedem na osem ur in določi ustrezno število delovnih sobot v posameznem koledarskem letu. Temu primerno se mora ta čas upoštevati pri izračunu nadomestila osebnega dohodka. Nedopustno je, da se, na primer, državni prazniki, redni letni dopusti, bolezenski izostanki ob upoštevanju osemurnega dnevnega delovnega časa obračunavajo le po sedem ur. Ker pa mora delavec v posameznem koledarskem letu opraviti najmanj 2184 delovnih ur, je prisiljen zaradi takega obračuna nadomestila manjkajoče ure nadoknaditi, bodisi z delom na prosto soboto ali s podaljšanjem delovnega časa.
Dosežena delovna doba v tujini in letni dopust
V	nekaterih organizacijah združenega dela še vedno obstoja dvom o tem, ali se delovna doba, dosežena v tujini, upošteva pri dolžini letnega dopusta ali ne? Tisti, ki menijo, da se delavcu taka delovna doba ne upošteva, to preprosto utemeljujejo s tem, da pač tega
nimajo izrecno opredeljenega v samoupravnem splošnem aktu. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list SRS, št. 24/77 in 30/78) v 92. členu določa, da je dolžina letnega dopusta odvisna predvsem od naslednjih osnov in meril:
—	od delovnih pogojev, kot so teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu, oziroma drugih posebnih delovnih pogojev delaf-'
—	od delovnih uspehov, ki jih delavec doseže pri delu;
—	od delavčeve delovne dobe in drugih obdobij, ki se vštevajo v delovno dobo;
—	od posebnih socialnih in zdravstvenih razmer, v katerih delavec živi.
Iz tega je razvidno, da se s samoupravnim splošnim aktom obvezno določa kot kriterij za določanje dolžine letnega dopusta tudi delovna doba. Pri tem pa zakon ne dela razlike med delovno dobo, doseženo v tujini in delovno dobo, doseženo v naši državi.
Glede na to, da je naša država sklenila z nekaterimi državami mednarodne sporazume oziroma mednarodne konvencije o socialnem zavarovanju, se čas, prebit na delu v tujini, upošteva pri dolžini letnega dopusta. VENCESLAV SATLER
KAJ SE DOGAJA V MONTANI
Preteklo leto je prišlo do prekinitve dela v Montani, TOZD Zaloška Gorica. Tedaj je bilo sprejetih veliko sklepov in stališč družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, vendar se stanje ni izboljšalo. Delavci so še naprej nezadovoljni zaradi nizkih osebnih dohodkov, za vse pa v največji meri krivijo naj-odgovornješe delavce v Montani. Zvedeli smo tudi, da se centralni delavski svet ni sestal že od lanskega marca dalje.
Tovariš družbeni pravobranilec, zànima nas, kaj se v Montani resnično dogaja? Odgovor bomo posredovali v ^naslednji številki._______^
Kulturni utrip Polzele
Čeprav smo že na začetku leta, se polzelski kulturniki v dramski skupini že pripravljajo na drugo premiero, tokrat lutkovno predstavo PEKARNA MIŠ MAŠ. Predsednik DPD Svobode Stanko Novak nam je zaupal, da ima dramska skupina v letošnjem letu v načrtu ponovitev in tudi gostovanja mladinskega dela MALI STRAH BAV BAV, ki je bil letošnja noviteta. Režiser Jaka Jeršič pa namerava letos pripraviti tudi sodobnejše delo za odrasle.
Pevski zbori (moški, mladinski in mešani) bodo pripravili skupen koncert, poleg tega pa
ŽIVAHNA KULTURNA DEJAVNOST V GRIŽAH
Potrdil jo je nedavni občni zbor Svobode Griže. Že uvodni kulturni program godbe na pihala, recitatorjev, pevcev, tamburašev in folklorne skupine je potrdil, da je v kraju razgibano kulturno življenje, ki je doživelo svoj vrh lani ob praznovanju 60-letnice Svobode. Izdali so tudi monografijo kraja ter obnovili kulturni dom in letno gledališče. Društvo je s svojim delom vraščeno v kraj, kjer deluje, kar dokazujejo številne sekcije, v katere se vse bolj vključujejo tudi mladi. Tako mladi sodelujejo v godbi na pihala, aktivni so v šolskem kulturnem društvu, v dramski sekciji in drugod, pritegniti pa jih bo potrebno še k pevskemu zboru.
Ob zaključku so podelili priznanja in pohvale za prispevek pri razvoju društva, prejel ga je tudi Marjan Žuža, ki je vodstvo društva prepustil Valeriji Verdnik.	-fj
SEMINAR
PEVOVODIJ
Zveza kulturnih organizacij občine Žalec je organizirala seminar za pevovodje zborov celjske regije, ki ga je vodil prof. "'Branko Rajšter. Udeleženci seminarja so se poleg teorije seznanili tudi s praktičnim delom z zborom'ob asistenci moškega pevskega zbora iz Žalca.
Jure Cekuta in Jože Tisnikar po otvoritvi razstave
Jure Cekuta v Savinovem salonu
Številno občinstvo je bilo ob otvoritvi razstave mladega umetnika Jureta Cekute presenečeno nad izrednim razvojem in uspešnostjo, ki jo je dosegel umetnik, od kar se je leta 1977 prvič predstavil v Žalcu. Pozornost so vzbudile ugodne ocene kritikov doma in v tujini, številne razstave v preteklem letu v ZDA, prikazana dela pa so navdušila.
„Če se mlad umetnik,ki je po poklicu sicer gradbenik, odloči, da se bo s svojo svežo ustvarjalno močjo in z vsem svojim Srcem posvetil likovni umetnosti, je bila to posledica globlje notranje nuje, želje po lepoti, sporočanju in izpovedovanju tistega, kar sleherni dan vidi in občuti.
Tak ustvarjalec — entuziast je gotovo Jure Cekuta, ki se ni
zadovoljil samo s svojo prirojeno likovno nadarjenostjo, marveč se • nenehno uči in z neprestanim delom razvija svojo splošno in likovno kulturo. V svetu našega oblikovanja predstavlja Jure Cekuta izredno bogatega in domiselnega ustvarjalca, ki kaže visoko raven profesionalnosti. Čeprav je umetnik še mlad, ima vse možnosti, da si v teku svojega ustvarjalnega razvoja pribori dostojno mesto v prostoru slovenske sodobne umetnosti.“ To so le nekatere misli umetnostnega kritika Franca Zalarja, ki nas opozarjajo na izjemen kulturni dogodek, ki smo ga ob uspešni razstavi, obogateni z lepim koncertom doživeli v Savinovem salonu.
Detajl z razstave iil Beba Krašovic
Bogastvo tapiserij
bo mešani zbor v mesecu maju pripravil' samostojen koncert.
Baletno ritmična skupina, ki . združuje predvsem mlade in je prijetno poživilo v kulturni ponudbi na Polzeli, bo v letošnjem letu sodelovala na Naši besedi.
Uspešno deluje tudi knjižnica, ki ima več kot 6500 knjig, širi pa se tudi krog bralcev.
V okviru polzelske Svobode deluje tudi ansambel Slovenija, ki snema plošče in kasete.. Prav sedaj sta pred izidom nova velika plošča in kaseta, pripravljajo pa se tudi že na novo ploščo.
Med načrti ne gre prezreti Tedna mladinskega filma, ki ga bodo letos pripravili že šestič po vrsti, pripravljajo se na poletne kulturne prireditve, nadaljevali pa bodo tudi z razstavami v razstavišču Komenda. Vsekakor letos nà Polzeli ne bo kulturnega mrtvila.
M. PALIR
Nedavna samostojna razstava tapiserij naše občanke Bebe Krašovic iz Polzele, ki je bila v prostorih galerije v Mozirju, je privabila lepo število obiskovalcev. Pridružili bi se Ivu Marincu, ki je na otvoritvi razstave med drugim dejal, da delo in ustvarjanje dekorativnih eksponatov Bebe Krašovic lahko uvrstimo med visoko cenjene' izdelke.
Prijateljstvo in sodelovanje med koroškim Šmihelom in Braslovčami je vzniknilo pred štirimi leti, ko je . braslovška dramska skupina prvič gostovala v tem kraju. Takrat, so povabili Šmihelčane in ti so radi prišli. Od tedaj dalje se ta medsebojna vez obojestransko krepi. Vsako leto izmenjajo kakšno predstavo, gostujejo pa tudi pevci.
Letos so Braslovčam predstavili zamejskim Slovencem komedijo Enajsta zapoved ali Ne zataji,svoje žene, pred kratkim pa so Šmihelčani
Prav tako visoko oceno jc dosegla pri izvedbi del po predlogah slikarja Jakija in drugih-
Zapišimo še to, da je razstavo (ob številni udeležbi vabljenih) odprl predstavnik kulturne skupnosti občine Mozirje profesor Anton Venek in da je bil pokrovitelj razstave ELKROJ Mozirje.
Tk. L.
gostovanje vrnili in gostitelje razveseliti s komedijo Florentinski slamnik. Ene in druge predstave so vedno dobro o.biskane, kar daje tem gostovanjem še večji pomen. Seveda ni nastop edini namen teh srečanj. Morda je še bolj pomembno navezovanje prijateljstva, pomoč pri ohranjanju domače besede, tiho zavezništvo in spodbuda, ki so jo naši sonarodnjaki v svojem boju za ohranitev identitete in materinega jezika še kako potrebni.
T. TAVČAR
Dramska skupina iz Šmihela v kostumih za Florentinski slamnik.
78 nageljnov za našo pesnico
MOJ OPTIMIZEM
Če svet se kdaj mi le preveč zameri, predam naročju se melanholije,' ki iz samote svojo hrano pije, zaprem za sabo škripajoče dveri.
Srce mi poka in oko se cmeri, dokler ni poln lonec za pomije,-in glej! Iz njega bujna troia vzklije: kopriva! Speče me, pri moji veri!
In solzna ihta me pri priči mine, z dlanjo oči in lica si otarem, grem, duri na široko spet odpahnem!
Prijazno sonce v kamro mi posine in vse je spet, kot je bilo po starem.
Navzgor po cesti jo veselo mahnem.
META RAINER je rojen?
23.	2. 1904 na Ptjuski gori, zdaj živi v Ža(cu. Upokojena predmetna učiteljica. Piše lirske, otroške in priložnostne pesmi, satira, parodije pa tudi scenarije za otroške prireditve. Prevaja inje pre-: vajala iz ruske literature: Puškina, Lermontova, Čehova. V zadnjih časih prevede tudi kaj iz francoščine. Sodeluje tudi pri Savinjskem zborniku.
Kljub svoji starosti je edinstvena sogovornica, temperamentna in nadvse pristopna, toplo človeška, morda malo preveč samokritična. Pripovedovala mi je o svojem otroštvu, šolskih letih in svoji poti učiteljice v Braslovčah, na Polzeli in v Žalcu. Povsod je pustila nekaj sebe, rada se spominja teh časov, pa tudi ljudje je niso pozabili.
Ž,e v mladosti je rada pisala pesmice, v povojnih letih pa je pričela pisati scenarije za otroške in šolske prireditve. To so bili teksti v stihih za priložnostne prireditve. Njene pesmi za otroke so bile všeč otrokom ir. odraslim. Opogumljena s pozitivnimi ocenami je objavila svojo prvo pesniško zbirko FIČFIRIČ, ki jo je uredila pesnica Neža Maurer. Pa tudi sicer sodeluje v raznih glasilih za mlade. Ta čas
pripravlja novo zbirko otroških pesmi, pred kratkim pa je ljubljanska TV pripravila oddajo, v kateri je Andrej Šifrer pel njene pesmi.
Meta Rainer
Kaj najraje piše? Sonete in otroške pesmi. Pomagala je tudi marsikomu, ki je začel ljubiteljsko pisati, posebno tekste pesmi narodne zabavnih ansamblov. Sama pravi, da je satirik. Dvajset let je namreč sodelovala pri Pavlihu s svojimi satirami humoreskami in travestija mi.
Kakšna je torej naša Meta Rainer, pove tudi naslednja njena pesem, ki nam jo je na našo željo dovolila objaviti. Pa še na mnoga leta in hvala za prijeten klepet!
MARJAN PALIR
Ivan Minatti na obisku v Žalcu
Kulturni dan centra za usmerjeno izobraževanje
Profesorji in učenci Centra za usmerjeno izobraževanje Žalec so- pred kratkim praznovali Kulturni dan. Učenke so pripravile zanimivo razstavo ročnih del, pritegnil pa je t:udi kulturni program, v katerem so poleg skupine učencev in učenk sodelovali pesnik Ivan Minatti in gledališka igralca Slovenskega ljudskega gledališča iz Cxelja Zvone Agrež in Matjaž Arsen-iuk.
Po skrbno pripravljenem recitalu Minattijevih pesnitev je pesnik Ivan Minatti mladim odgovarjal na zastavljena vprašanja.
Na rob naj zapišemo' še to, da so učenci v tem času izdali novo številko svojega glasila. Povejmo še to, da je skupina učencev kovinarske smeri te dn: bila na praksi v delovnih organizacijah SIP Šempeter, peralit in Strojni v Žalcu.
Obiskali smo varstveno družino v Titovem Velenju
V naši občini želimo preiti na obliko varstva v varstvenih družinah ter s tem reševati problem prezasednosti vrtcev. Ker prakse s to obliko varstva še nimamo in se starši le težko odločijo zanjo, smo obiskali takšno družino v Titovem Velenju. Tukaj jih imajo že trinajst, vsaka od njih pa ima po šest varovancev in če bi bili normativi večji, bi bili tudi ti izpolnjeni.
Z vodjo vzgojnovarstvene enote MOJCA s tov. Slavko Šmajs smo se napotili v varstveno družino Jožice Grabner v novem delu mesta. V dvosobnem stanovanju je vzgojnovar-stvena organizacija opremila eno izmed sob z igračami in opremo. Varuhinja je pri njih v rednem delovnem razmerju, se pravi, da prejema redni osebni dohodek in je socialno zavarovana. Starši plačujejo stroške varstva delovni organizaciji po lestvici, ki velja za ostale vrtce. Hrano nabavlja in pripravlja varuhinja, stroške zanjo pa dol« subvencionirane. .
Povedali so nam, da so pričeli s to obliko varstva pred šestimi leti. Starši so jo sprejeli z-dokajšnjim nezaupanjem, tako da so imeli sprva v varstvu tudi samo po enega malčka. Danes pa je zaupanje takšno, da so zahteve večje, kot so dejanske možnosti. V tej obliki varstva so malčki od poldrugega leta do treh let in dogaja se, da starši želijo nadaljevati z njo tudi, ko malčki dopolnijo starost treh let. Sicer pa imajo zagotovljeno mesto v vrtcu. Vzgojnovar-
stvena organizacija izvaja v varstveni družini nadzor nad pedagoškim delom in prehrano, saj so tudi jedilniki določeni, nudi pa tudi strokovno pomoč.
Pri Grabnerjevih so bili tisti dan zbrani vsi varovanci. Zmotili smo jih med igro. Zvedavo so nas pogledovali, nakar so se zopet posvetili igračam. V malem vrtcu je teklo življenje naprej, kot vsak drugi dan. Zanimalo nas je, zakaj se je Jožica Grabner pravzaprav odločila za poklic varuhinje. Povedala nam je, da se je z delom seznanila’ze, ko je bil v Varstveno družino vključen njen mlajši sin. Bilo ji je všeč in ko bi moral sin v vrtec, je začela z delom sama. Pa tudi sicer jo delo z otroki veseli.
—	Kako pa poteka vaš delovni dan?
—	Ta se začne ob pol šestih zjutraj, ko pridejo prvi varovanci. Ti lahko po želji nadaljujejo s spanjem do osme ure, ko se zbero vsi, nato je zajtrk. Po njem sledijo zaposlitve, skupinske igre in sprehod. Ob našem obisku so ga sicer izpustili, vsekakor pa bi bil zanimiv pogled nanje, ko se kot grozd drže vozička, v katerem sta najmlajša. Po sprehodu sledi obvezno spanje do kosila, nakar se otroci samostojno igrajo, dokler ne pridejo ponje starši. Otroci šo zelo radi v varstvu, zgodi se tudi, da jočejo, ko morajo zapustiti svoj kolektiv, ki je zelo homogen. Sicer pa se kdaj pa kdaj pojavijo tudi solzice kot povsod, kjer je več otrok in je
Prijetno vzdušje v varstveni družini
Proizvodno delo učencev v SIP Šempeter
Učenci sedmih razredov na osnovni šoli Bratov Juhai t Šempeter že tretje leto opravljajo proizvodno delo v delovni organizaciji SIP Šempeter pod vodstvom prizadevnih mentorjev, ki so pripravili program dela. Tako učenci najprej spoznajo delovna mesta za ročno obdelavo kovin, vse vrste orodja in meril, nato pa še naprave za strojno obdelavo kovin. Sledi
praktično delo: rezanje navojev, kovičenje ter izdelava risalne igle, točkala in kladiva.
Poleg dobre organizacije proizvodnega dela .v omenjeni delovni organizaciji velja pohvaliti njihovo stalno pripravljenost za sodelovanje s šolo. V kratkem pa bodo podpisali tudi samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju.
G.	KHAN
Jožica Grabner s svojimi varovanci
zanimanje za eno igračo preveliko.
Risbe malčkov na steni so dokazovale organizirano delo, bile so prav takšne kot V1 vrtcu, izražale so pedagoško usmerjenost. Osnova temu pa je strokovno izpopolnjevanje varuhinje in mentorstvo vzgojnovarstvene organizacije.
—	Kako je z izostanki varuhov?
—	Ti so vsekakor manjši kot v vrtcih, ker je zaradi manjše skupine tudi možnost okužbe manjša. Čl otrok ni resno bolan in če zdravnik dovoli, pride kar v varstvo, s seboj pa prinese zdravila, nakar sama skrbim za bolnika. Sicer pa do sedaj resnejših obolenj še nismo imeli.
In priprava hrane?
—	Jedilniki so določeni, kuham pa takrat, ko otroci spijo.
V tem času tudi večkrat pogledam k njim in ti trenutki so zame najlepši.
—	Ali ste z izbiro poklica varuhinje zadovoljni?
—	Vsekakor. Delo je naporno, toda zmorem ga. Če bi še enkrat izbirala, bi se ponovno odločila zanj.
Otroci so postajali nemirni. Seveda, njihov ustaljeni urnik je zahteval malico in obvezno spanje. Preden smo se poslovili, so z varuhinjo zaplesali še ringa-raja.
Vtisi tega kratkega obiska zbujajo spoštljivost do vseh, ki se odločijo za to odgovorno delo. Pogoj za njegovo uspešno izvajanje pa je vsekakor tudi tesno sodelovanje z vzgojno-varstveno organizacijo in njenim mentorstvom. To pa je brez dvoma nova kvaliteta v vključevanju večjega števila malčkov v organizirano varstvo in upamo, da bomo kaj kmalu tudi iz naše občine pripravili podoben zapis.
VLADKA CEROVŠEK
Gostili bomo pionirje gasilce
Pred dnevi so se v Žalcu mudili predstavniki Gasilske zveze Jugoslavije, Hrvatske in Slovenije. Gostitelj je bila Občinska gasilska zveza Žalec, nato pa še Celje. V Žalcu so se pogovarjali o financiranju požarne varnosti v Sloveniji in v naši občini. Zanimivo je, da
Gasilska zveza Jugoslavije še nima rešenega vprašanja financiranja, v naši občini pa je interesna skupnost za požarno varnost to vprašanje rešila že leta 1976. Dogovorili so se tudi, da bo srečanje hrvatskih in slovenskih pionirjev gasilcev 30. maja v Žalcu.	T. TAVČAR
Gostje med ogledom gasilskega doma v Žalcu.
Pogovori o vzgoji
Vzgoji mladine posvečamo 'eliko skrb, gotovo pa ne toliko, da bi z doseženim lahko bili zadovoljni. S problemi in odprtimi vprašanji se srečujejo starši in šole, zato smo se odločili, da o tem spregovorimo tudi v našem glasilu. Za sodelovanje smo zaprosili prof. Vero tužej pedagoško svetovalko.
Dragi bralci, vabimo vas, da z prašanji sodelujete tudi vi Zagotavljamo pa vam, da je ano-limnost zajamčena. Odgovore ihko pošljete kar na uredništvo tašega glasila. Tokrat bomo pregovorili o temi:
’omen predšolskega obdobja in loga družine pri oblikovanju sebnosti
Vse večkrat slišimo pripombe vzgojiteljic, učiteljic, da so otroci iz leta v leto težje vzgojljivi, napadalni, surovi. Nekaj je narobe z nekaterimi mladimi - tarnajo učiteljice v višjih razredih. Kadar gledamo film, se ob najbolj tragičnih dogodkih celo smejejo. Kje so vzroki?
V letih po vojni, posebno pa v zadnjih časih, se življenje hitro spreminja. Hlastanje za tem, da si ustvarimo boljši standard, nas iz dneva v dan bolj zaposluje. Novejše psihološke študije kažejo, da ima človek vse manj časa zase in za svojo družino. Da nam primanjkuje časa zase, še ni tako hudo. Nesprejemljivo pa je, če jemljemo čas in do-
datne zaposlitve na račun tega, da se odtrgujemo družini, da namenjamo vse manj časa predvsem najmlajšim.
Kako pomembno jè predšolsko obdobje, so odkrili strokovnjaki šele v zadnjem času
Novejše raziskave v predšolski psihologiji se od dosedanjega dela zelo razlikujejo. Tega, kar zamudimo pri otroku v obdobju pred vstopom v šolo, ne moremo pozneje nikdar več nadoknaditi. Bloom je ugotovil, da si razvije otrok do četrtega leta starosti 50 % svoje inteligence, do osmega leta še nadaljnjih 30 %, le 20 % pa si še lahko razvije v vsem šolskem obdobju. Ta odkritja so sprožila nova gledanja na otroka v zgodnjem otroštvu - do četrtega leta starosti. Ni dovolj otroku zagotoviti le telesno nego, z njim se je potrebno v tem obdobju kar največ ukvarjati.
Anna Chokrieh v Žalcu
Anna Chokrieh, svetovalka za raziskovalno delo pri Svetovni zdravstveni organizaciji WHO, je med obiskom v Jugoslaviji obiskala tudi Žalec. Svetovna organizacija namreč pripravlja raziskavo o procesu zdravstvenega varstva, vzgoje in planiranja, v katero je vključenih 13 držav, med njimi tudi Jugoslavija.
Najprej so predstavniki skupščine, zdravstva ih obeh šol cenjeno gostjo seznanili z občino, predvsem pa z razvojem zdravstva v občini. Nato je stekel živahen razgovor ob pomoči njene spremljevalke in hkrati tydi prevajalke Viktorije Rehar iz Zdravstvenega centra Celje.
Prisrčen sprejem so Anni Chokrieh pripravili v šolski zobni ambulanti, sestra Irena Roš pa ji je izročila priložnostno darilo.
Ob zaključku obiska smo jo povprašali po vtisih; dejala je: „Navdušena sem nad tem, kar sem videla, resnično posvečate zdravstvu veliko skrb. Pomembno je, da dajete poudarek zdravstveni vzgoji v vrtcih in šolah in s tem gradite temelj človekovega zdravja. Žal mi je,., da sem imela na razpolago tako malo časa in da mi ni bilo mogoče videti vaše lepe doline in mesta. Hvala vam za prisrčen sprejem, če bo mogoče, bom še prišla.“
■I -
""«o»*.
Gostja med ogledom šolske zobne ambulante
Srečanje staršev prizadetih otrok
Minulo soboto, 20. 3. 82, ie bilo v okviru Društva za pomoč duševno prizadetim v občini Žalec srečanje staršev zmerno prizadetih otrok iz celjske regije, ki imajo otroke v zavodu v Crni na Koroškem. Omeniti moram, da to ni bilo prvo srečanje v Žalcu.Vabljeniso bili tudi starši - člani Društva, ki imajo laže prizadete otroke, vključene v OŠ Ljuba Mikuš s prilagojenim programom, strokovni sodelavci 10 Društva in starši otrok, kj niso še nikamor vključeni.
V programu srečanja je bil ogled COS Ljuba Mikuš, filmi s predavanjem ter razgovor.
Starši zmerno prizadetih otrok, ki so bili prvič v prostorih osnovnošolskega centra, so bili navdušeni nad prostori in možnostmi za vsestranski razvoj laže prizadetih otrok v občini Žalec. Predavanje in predvajanje filmov je vodil avtor tovariš Jan Ulaga, predstavnik Republiške zveze društev za pomoč duševno prizadetim SF Slovenije.
Prvi filmski prispevek je govoril o delavnicah pod posebnimi pogoji v raznih slovenskih
krajih. Prikazal je delo in prizadevanje zmerno prizadetih, ki hočejo biti in so koristni naši družbi. Seveda se delo odvija pod strokovnim vodstvom mentorjev. Med delovnim procesom, ki ni normiran, so sprostitveni odmori, ki jih gojenci preživijo v telovadnicah ali v naravi.
Drugi film je prikazal delo enotedenskega seminarja v Crni na Koroškem, ki je organiziran za starše tistih zmerno prizadetih otrok, ki niso vključeni ‘v noben zavod ali ustanovo.
Pod strokovnim vodstvom defektologov, logopeda in raznih drugih strokovnjakov je prikazana obravnava in delo s takšnimi otroki. Starši so takšnih seminarjev posebno veseli, saj se pogosto čutijo strokovno nemočne in neuspešne.
Na koncu so starši v prijateljskem razgovoru izmenjali mnenja in izkušnje o svojih posebno ljubljenih otrocih ter se razšli ? željo po skorajšnjem ponovnem srečanju.
Posebno se me je dotaknila misel starejšega očeta: , Srečen sem, da v svoji nesreči nišem sam!“ DANICA PUNCER
Za otrokov razvoj je torej naj- * bolje, da ga damo čimprej v jasli!
Za to mnenje lahko rečemo, da je zgrešeno. Še najbolj trdovratni zagovorniki te trditve ne vztrajajo več pri teh opredelitvah. Ugotovili so namreč, da se otroci, ki odraščajo pri materah, babicah, ali v privatnem varstvu tja do tretjega leta bolje telesno in duševno razvijajo. Prebolijo tudi do trikrat manj bolezni kot otroci v jaslih. Oseba, ki se ukvarja z otrokom, lahko malemu bitju nudi tisto toplino, neposredni čustveni stik, ki v jaslih pri tako velikem številu otrok ni mogoč.
Zakaj- poudaijamo ta čustveni stik?
Pri majhnem otroku je najpomembnejši dejavnik celotne vzgoje v otroštvu čustvena toplina. Za celotno učenje, da se iz n ebogljenega bitja razvije v te-
lesno in duševno zdravo osebnost, potrebuje veliko čustvenih impulzov. Ljubezen, ki jo otrok čuti, je pogoj, da se bo naučil vseh tipično človeških lastnosti. Otrok mora neprestano čutiti, da ga imajo radi. Le tako bo kot odrasel sposoben sočustvovanje in ljubezen tudi vračati.
Posledice pomanjkanja ljubezni, v zgodnjem otroštvu
Številne nevrotične motnje otrok in pozneje odraslih imajo najrazličnejše vzroke. Toda eden je prav gotovo pomanjkanje občutka gotovosti. Ta pa nastane zaradi oropane ljubezni v otroštvi! Otrok postane napadalen. Reagira surovo, brutalno ali pa je zaprt vase.
V vsakdanjem življenju največkrat nimamo časa, da bi se zamislili nad posledicami življenja v sodobnih družinah
Poglejmo sodobne družine. Matere so v večini zaposlene. Otroci so ločeni od staršev tudi po deset ur m daru Ko se starši vrnejo z dela, pa se vse premalo posvečajo otrokom, zlasti ob prostih dnevih.
Vzgojiteljice povedo, da so vedenjsko najbolj problematični tisti otroci, ki jih starši najčešće puščajo v vrtcu - tudi ob prostih sobotah. Vrtec po njihovem mnenju dovolj vzgaja njihovega otroka in se potemtakem ni potrebno z otroki še doma kaj ukvarjati. Vloga vrtca je v vzgojnem pogledu izredno pomembna, vendar je družina v predšolskem obdobju najpomembnejši dejavnik, ki oblikuje otrokovo osebnost. Vrtec in šola lahko samo dograjujeta, kar je zgradila družim.
O pomembnosti posvečanja prostega časa staršev svojim otrokom pa bomo spregovorili v naslednji številki.
PIONIRSKI KOTIČEK . . .
Vsako jutro hitim
„Hej, zaspanka, zbudi se!“ začenja mama vsako jutro. S težavo se premaknem iz sanjskega sveta v sivo neprijazno jutro. „Oh, mami, samo še malo,“ zastokam izpod odeje. „Meni je vseeno, saj boš ti zamudila šolo, ne jaz,“ odvrne mama. Nenadoma skoči nekaj sivega na posteljo in se začne drgniti ob mene. Potipam in začutim nekaj kosmatega. Ugotovim, da je moj muc izvolil.na mojo posteljo. Ta dogodek me do konca predrami. Muc se je razkomotil na postelji in zapredel. „.Ta, ja muc! Tebi je lahko, ti ne veš, kakšno je človeško življenje.* Muc mi samo pomežikne, pritajeno zamijavka in že spi naprej. Vdam se v usodo in grem v kuhinjo, kjer mama kuha čaj. „No, malo bolj živo,“ mi reče, ko se vlečem proti kopalnici kot megla. Odprem vrata in skoraj podrem očeta, ki stoji pred ogledalom in se brije. Jezno me pogleda in reče: , Saj-nisi samo ti na svetu!“
Pogledam na uro in ugotovim, da je že skrajni čas, da se oblečem. Med tem pride mimo mama in zahteva, da si oblečem druge hlače, ker meni, da so trprimerne za v džunglo. Preslišim njeno pripombo, odidem, da si pripravim torbo. Pogledam na urnik in vidim, da imamo zgodovino. „Le kje bi bila knjiga? “ Začnem jo iskati po predalih. Spomnim se, da sem jo pustilaN dnevni sobi. Tečem po stopnicah in med tem razbijem vazo z rožami. Ne meneč se za to grem v sobo, kjer najdem knjigo. Toda ta hrup je slišala mama. Zagledala je razbito vazo na tleh. Še preden je mogla kaj reči, sem jo prekinila: , Oprosti, res nisem hotela. Ko bom prišla iz šole, me lahko nabunkaš, samo zdajle me pusti pri miru, ker se mi grozno mudi.’ „Ti bom že dala!” je začela, vendar me ni bilo več tam. Šla sem v kopalnico. Vrata sem odprla bolj obzirno, da ne bi bilo kaj narobe. Po umivanju se začne bitka z mojimi lasmi. Vsak las stoji zase. Krotim jih z glavnikom in krtačo, vendar vse zaman. Naredim si čop. Pogledam na uro. „.To j, saj je zadnji čas, da grem v šolo.“ Hočem oditi, ko me ustavi oče. „Vsako jutro je treba zajtrkovati! Popij čaj!” Hitro grem v kuhinjo in ga popijem ter oddrvim v šolo, ker sem že res pozna.
MARJETA CEDE 8.b Šempeter
Nekega dne sem se vračala iz šole domov. Na poti sem zagledala starko, ki je težko nosila vrečko z zdravili. Nasmehnila se mi je. Priskočila sem ji na pomoč. Iz rok sem ji vzela vrečko z zdravili. Bila je vesela, ker sem ji pomagala. Kmalu sva se veselo pogovarjali. Nenadoma je izza ovinka prišla moja mamica. Čudila se je, kaj tako težko nosim, toda ko je videla ob meni starko, se je razveselila, ker sem ji pomagala. Starko sem pospremila do doma, nato sva se z mamico poslovili od nje in odšli domov. Kadar je kdo v stiski, mu rada pomagam. Ženica je dvakrat uboga: ker je morala tako težko
nositi, potem pa še pojesti-toliko zdravil!
LUCIJA FLORJANC 4.c Polzela
RADA BI BILA ZDRAVA
Ko mi je bilo štiri leta, sem zbolela za hudim bronhitisom, tako da sem morala v bolnico. Tedaj so to zdravili v Mariboru in sem tudi jaz morala tja. Tam sem ostala mesec dni in še danes se spominjam, kako sem se bala zdravnikov. Bilo mi je dolgčas. Kmalu sem morala še v celjsko bolnišnico, da so mi operirali mandeljne. Poslali so me na zdravljenje na Veli Lošinj, kjer je bolnica za astmatike. Danes sem že bolj zdrava, le redno moram hoditi na kontrole v Maribor
in to vsake tri mesece. Pa tudi na morje bi morala hoditi vsako leto vsaj enkrat. MATEJA ŽOHAR 4.b Prebold
MOJ BRATEC
Mojemu bratcu je ime Sandi. Star je dve leti in pol. Ko grem v šolo, še vedno spi. Ko pa pridem iz šole, me čaka zunaj in me vpraša: „Taja, kje si bila? “ Ko pišem nalogo, gre spat. Ko vstane, pa se igrava vrtec. Kadar se igra sam, ima najraje kladivo in žeblje. Zabija jih v zemljo, da se nič ne vidijo. Potem jih pa išč e in se jezi, kje so. Imam ga rada, čeprav mi večkrat nagaja.
NATAŠA REBERŠEK 2. razred, Tabor
POMAGALA SEM V STISKI
Klub brigadirjev
S tem člankom bi rada vse, ki nas veseli mladinsko prostovoljno delo, opozorila na klube brigadirjev.
Najprej nekaj o tem, kaj smo in kaj bi naj opravili. Mladi se večkrat vključujejo v mladinske delovne brigade, de da bi vedeli, kaj jih tam pravzaprav čaka. Nepripravljeni so in marsikdaj se njihova predstava o mladinskih delovnih akcijah razlikuje od resnice. Brigadirje pripravljajo za brigado na raznih brigadnih konferencah, predavanjih in sestankih, vendar vsa ta aktivnost navadno ne uresniči vsega, kar pričakujemo. Kljub temu pa mladi odhajajo na akcije z željo, da bi čim več prispevali k razvoju domovine.
21 oziroma 28 dni v brigadi v popolnoma drugačnem vzdušju, kot smo ga navajeni vsak dan, hitro mine. Brigadirji si sežejo v roke in za leto dni odložijo krampe in lopate. Domov se vračajo z najrazličnejšimi vtisi
in večina si želi, da bi se njihova izmena na akciji podaljšala vsaj za kakšen teden. Marsikdo se vprašuje: „Zakaj moramo domov ravno sedaj, ko smo se najbolje spoznali? Takšne in podobne besede sem velikokrat slišala. Vendar z brigado še ni vsega konec, vsa dejavnost se lahko še nadaljuje v klubih brigadirjev, če je le interes za to. Ko pridejo z akcije, se brigadirji še nekaj časa navdušujejo za razne eno ali dvodnevne lokalne delovne akcije. Nekateri se srečujejo še na kakšni brigadni könfetenci, čez čas pa tudi to zamre. Posamezniki se sicer včasih še videvajo ali si dopisujejo, vendar' se celotna brigada ne sestane več.
V aprilu in maju množično evidentiramo brigadirje, avgusta, oz. septembra pa jih razpuščamo. In tako zopet pride in mine novo leto, pa je tu zopet april, maj in zopet začnemo znova. Tako se nam pogostokrat doga-
ja, da odide brigada na akcijo nepopolna in nepripravljena.
Ena najboljših oblik, da do razformiranja brigad jeseni oz. po zaključku akcije ne bi prihajalo, je KLUB BRIGADIRJEV.
Prav s tem namenom je Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Žalec pričel postopek za ustanovitev Kluba brigadirjev. V Klubu brigadirjev občine Žalec bodo lahko sodelovali vsi brigadirji, ki so se udeležili MDA od leta 1977 dalje. Ustanovni zbor Kluba brigadirjev naj bi bil v mesecu aprilu.
Bomo z ustanovitvijo Kluba brigadirjev premagali težave evidentiranja? ? ?
IRENA TERGLAV
RUBRIKA MLADIH — RUBRIKA MLADIH
tl. KONGRIi ZSMS	=5
NOVO MIES OKTOBER 1'	TO mi
Odbor za pripravo XI. kongresa ZSMS je na svoji drugi seji 12. 2. uradno odprl javno razpravo o osnutkih dokumentov za XI. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije.
Seveda ne brez pripomb in dopolnilnih predlogov na pripravljene osnutke, ki so se izoblikovali na komisiji odbora in na posvetu predsednikov in sekretarjev iz občinskih konferenc ZSMS. V osnutkih dokumentov je potrebno še marsikaj dopolniti in popraviti, preden jih posredujemo v široko javno razpravo v vse tiste osnovne cilje, kjer mladi delujejo. Tako se ne smemo čuditi, da bodo osnutki dokumentov posredovani v javno razpravo šele v prvi polovici meseca marca, torej mesec dni za. tem, ko so bili tudi formalno posredovani v razpravo. Skratka v teh dneh bodo vse osnovne organizacije ZSMS prejele osnutke dokumentov. Čeprav je do kongresa še skoraj
devet mesecev, pa z organiziranjem razprav med mladimi ne kaže prav nič odlaša ti. V občinski konferenci ZSMS b omo po programu javne razprave, torej do konca meseca marca pripravili svoje programe vodenja in usmerjanja javne razprave, prav tako pa naj bi do konca meseca evidentirali, lahko pa že tudi izvolili delegate za kongres.
Še nekaj velja opozoriti ob začetku javne razprave. Osnutki dokumentov za XI. kongres ZSMS prav gotovo niso edino, o čemer naj bi se pogovarjali v slehernem okolju, ko bomo pripravljali predkongresne razprave. Nesmotrno bi bilo tudi vse leto premlevati le dokument.
Programske usmeritve XI. kongresa ZSMS ter osnutek statuta imata le funkcijo preverjanja lastne aktivnosti v vsaki organizaciji mladih, dokumenta imata torej vlogo nekakšnega predkongresnega mobilizatorja dejavnosti ter kongresnega reše-
vanja problemov mladih v sleherni organizaciji. Le konkretna dejavnost in resnični problemi slehernega okolja so lahko pravo dopolnilo kongresnih dokumentov, saj bomo že z organizacijo razprav negirali eno od osnovnih vodil osnutkov dokumentov: kritičnost in samokritičnost ter frontnost pri oblikovanju mlade generacije ter vseh njenih interesov in dejavnosti, ki se izražajo organizirano ali pa tudi ne.
Ce želimo uspeti v nameri, da bo XI. kongres ZSMS resnično kongres mlade generacije, se moramo na vseh ravneh in področjih naše organiziranosti temeljito in.odgovorno vključiti v predkongresne priprave, kajti le tako bodo kongres in kongresni dokumenti odsevali avtentične interese mladih in kot taki postali resnični usmerjevalec celotrie aktivnosti ZSMS po kongresu. Priprave na kongres morajo biti povsod zastavljene tako, da bodo sestavni del vsakodnevne politične aktivnosti ZSMS.
Od šanka do šanka
ali problemi prostega časa mladine — tokrat malo drugače!
Ko sem prebrala prispevek pod tem naslovom v zadnji številki glasila OO ZSMS - Groblja - Latkova vas, si ne moreni kaj, da ne odgovorim mlademu nadebudnežu, ki se pritožuje čez „žive tosile, ostanke preteklosti“ to je gasilce iz Latko-ve vasi.
Veš ALJOŠA, midva se ne poznava in ne verjamem, da sva se kdaj kje srečala, čeprav sva oba iz iste vasi in čeprav sem jaz komaj nekaj let starejša od tebe,-pa bi se res rada kje srečala s tabo, da izmenjava nekaj besed.
Med drugim bi te vprašala ALJOŠA, ki si najbrž že cel korenjak, ali imaš res toliko problemov, da jih moraš kot tebi podobni utapljati v alkoholu za šankom v zakajeni gostilniški sobi? Če si kdaj - morda vsaj z uro prostovoljnega dela pri-
skočil na pomoč gasilcem pri urejanju njihovega doma? Nisi, kaj ne?
Ali si si vzel vsaj toliko časa, da bi bežno precenil njihov trud vložen pri urejanju njihovega doma?
A tudi to ne? - Potem se pa ne čudi, če jim ni čisto vseeno,če jim nekdo — pa čeprav od te „zlate mladine prihodnosti1 izničuje njihovo delo, svinjari dom, ki ga oni znajo ceniti, saj so ga sami prenovili.
Prepričana Sem, da ni nikjer nikogar, ki bi mladino preganjal, če so ti mladinci solidni in znajo prostore vrniti takšne, kot so jih dobili v uporabo.
Še bolj kot tu, si pa pogrešil s primerom, da mladim potem ne preostane drugega, kot da rešujejo
, KUP SVOJIH VELIKIH“ problemov v alkoholu po „oštarijah’’.
Popolnoma se strinjam s tabo, da mladi morajo imeti svoj življenjski prostor, svoje razvedrilo, ki ga tudi lahko najdejo delno v plesu in podobnih zabavah — toda to še zdaleč ni vse!
Kaj še nikoli nisi slišal, da obstajajo tudi mladi, ki hodijo po svetu z odprtimi očmi, ki najdejo prijetno sprostitev svojih moči kje v planinah, morda v kakšni delovni akciji? ?
Nisi navdušen za kaj takega? Potem se pa resnično na čudim, da ti ni ničesar sveto, ne naša preteklost, ne pridobitve ustvarjene s skupnim delom; da ti je na ustih samo kritika in posmeh odrastlim, katerim si tudi ti najbrž kaj dolžan za svojo brezskrbno mladost!
PETEK JOLANDA, Latkova vas Prebold
Delo in življenje miličnikov - kadetov
Prihodnje šo lsko leto je za večino šolarjev še tako daleč, da o njem niti ne razmišljajo. To pa ne velja za vse tiste, ki bodo letos zapustili osnovnošolske klopi in stojijo danes pred pomembno odločitvijo: Kam po osnovni šoli? Morda se je kdo med njimi odločil za poklic miličnika. Vsem tistim, ki ste izbrali to možnost, v današnji številki predstavljamo delo in življenje miličnikov kadetov v času njihovega šolanja.
Prva generacija bodočih miličnikov je prestopila prag šole v Rozmanovem gaju v Tacnu leta 1967. Takrat je bilo v kadetsko šolo sprejetih 150 učencev. Z nenehnim dograje-' vanjem novih prostorov, ureditvijo strokovnih učilnic in rekreacijskega kompleksa je bij o mogoče v izobraževanje za poklic miličnika vsako leto sprejeti večje število mladih fantov. V letošnjem letu nameravajo v prvi letnik vpisati 220 novih učencev, ki bodo poleg ozkih strokovnih predmetov poslušali tudi družboslovne, naravoslovne, jezikovno umetnostne in vojaške predmete. S tem si bodoči miličniki pridobijo dovolj splošno izobrazbo, da jim le-ta omogoča nadaljnje šolanje na višiih in visokih šolah. Vse od
prvega razreda se teoretični pouk dopolnjuje in prepleta s praktičnim delom.
Kdo se lahko prijavi za miličnika - kadeta? Poleg pogojev, ki veljajo za vse srednje šole, obstajajo tu nekatere specifičnosti: Prijavijo se lahko le moški kandidati, ki niso starejši od 17 let in niso v kazenskem postopku, obenem pa morajo imeti pisno privoljenje staršev ali skrbnikov. Vsi učenci živijo v sodobno urejenem internatu in imajo pravico do brezplačnega stanovanja, hrane, uniforme, delovnih in učnih pripomočkov, zdravstvenega vaistva, invalidskega zavarovanja in do
denarnega zneska za osebne potrebe. Zelo dobro so v Tacnu organizirali preživljanje prostega časa, saj se učenci lahko vključijo v nekaj več kot tri-d eset interesnih dejavnosti. Proste popoldneve lahko miličniki kadeti preživljajo v urejenih športnih objektih, razvijajo borilne veščine, spretnostno vožnjo z motorji, dopolnijo lahko svoje znanje iz radiotelegrafije ali pa se odločijo za obisk knjižnice, šolskega televizijskega studija ali kriminalističnega muzeja. Dovolj pestra izbira torej, daje moč zadovoljiti interese vseh tistih, ki se odločijo za šolanje miličnikov — kadetov.
-ii-
Globoko prizadeti, z bolečino v srcu smo občani občine Žalec in širšega območja sprejeli vest, da Iva Kuharja ni več med nami. Prišla je nenadoma, saj je še nekaj dni pred'tem v okviru Turističnega društva Šempeter snoval - nove naloge pri jami Pekel in pri rimskih izkopaninah. Šempeter, občina Žalec in širše območje je z njim izgubilo človeka, ki je ljubil soljudi, naravo in vse lepo. Izgubili smo vestnega in požrtvovalnega družbenopolitičnega delavca.
Tovariš Ivo Kuhar se je z vso vnemo vključil v razvoj naše socialistične- družbe. Ne le ha posameznih delovnih mestih, ampak tudi v Šempetru in v naši občini je mnogo storil za razvoj kraja in občine kot celote. V preteklih treh desetletjih je opravljal številne funkcije v krajevni skupnosti Šempeter,
saj je bil predsednik TVD Partizan, .predsednik sveta krajevne skupnosti, predsednik kulturno -prosvetnega društva Svoboda Šempter in nazadnje predsednik Turističnega društva Šempeter. V tem času sta Svoboda in Turistično društvo Šempeter prejela nagrado občine Žalec, kar je bila tudi velika zasluga Ivovega prizadevnèga dela. Tovariš Kuhar je rad zahajal med ljudi, znal jih je navdušiti za različne akcije. Slehernega dela se je loteval strokovno, organizirano in z občutkom za ohranitev naravnih lepot in umetniških vrednosti, kijih je ohranjal za sedanji in bodoči rod.
Njegovo delo pa ni bilo vezano le ria Šempeter, temveč tudi -na občino Žalec. V različnih skupščinskih organih je opravljal številne zadolžitve predvsem s področja financ, razvoja, krajevne samouprave, kulture in turističnega razvoja. Za bogato delo je prejel številna priznanja, med njimi red dela s srebrnim vencem in od predsednika Tita red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Za obsežno delo na kulturnem področju je prejel najvišje občinsko priznanje in sicer Savinovo priznanje in plaketo. Lani pa je prejel zlato zrlačko občine Žalec.
Njegova bogata zapuščina pomeni vsem nam dragoceno izročilo in obvezo, da bomo nadaljevali njegovo delo.
JOŽE JAN
OBJESTNOST MLADOLETNIKOV IZ PETROVČ
Noč pred volitvami je skupina štirih mladoletnikov iz Petrovč in Alje vasi, starih od 14 do 18 let povzročila izgred, ki je med občani naletel na ogorčenje. Pred osnovno šolo so podrli smreki, ki sta bili pripravljeni za označitev volišča, izruvali reflektor pri spomeniku, lotili pa so se tudi avtobusne postaje. Ne glede na to, da so pustošili pod vplivom alkohola, gre za nerazumljivo objestnost in obnašanje, ki presega vse meje; za mladoletnike pa so odgovorni njihovi starši. Vest o izgredu sč je hitro razširila, posamezniki so za to dejanje obdolžili delavce iz Kosova, kar kaže na nestrpen odnos do njih. Ob tem se kaže zamisliti, vsekakor pa je vsaka prehitra in neprevedena obsodba neodgovorno dejanje.
jk
Poudarek izobraževanju
Čebelarska zveza Žalec . združuje deset družin z okoli 200 čebelarji. Na zadnji skupščini so pretehtali, kar so v preteklem letu naredili in si postavili naloge za tekoče leto. Obsežni poročili predsednika skupščine čebelarske zveze Žalec Antona Rozmana in predsednika izvršnega odbora Mira Korošca izražata, da je bila zveza zelo delovna. Posebno ponosni so na nov Čebelarski dom šempeterske družine v Martjakih, ki ga bodo poimenovali po že pokojnem predsedniku Pavletu Rozmanu. Ta je imel pri. gradnji doma posebno veliko zaslug.
Čebelarji si želijo, da bi na našem področju čebelarstvo dobilo mesto, ki ga je nekoč že imelo. Zato spodbujajo ustanavljanje čebelarskih krožkov po osnovnih šolah. Lani jih je delovalo že osem. Zavedajo se tudi pomena izobraževanja, zato so organizirali več predavanj. Ugotavljajo pa, da so slabo obiskana in da nanje hodijo vedno le isti čebelarji. To jih
še posebno skrbi, saj nekatere kužne bolezni delajo med čebelami prave pomore, ki bi jih bilo mogoče z ustreznim znanjem in ukrepi preprečiti.
V lanskem letu so se čebelarji soočili še s pomanjkanjem paše. To bi lahko rešili z dogovorom s Hmezadom in Gozdnim gospodar-, stvom Celje, TOZD Žalec. Mnogo skrbi jim je povzročalo tudi pomanjkanje sladkorja za dohranjevanje čebel. Kot pravijo, se pristojni ne zavedajo, da tako pomanjkanje lahko pomeni le smrt za čebele,. za kar pa gotovo ni opravičila.
Delovni načrti za letošnje leto so usmerjeni k reševanju teh problemov. Radi bi povečali članstvo, predvsem pa pritegnili čebelarje, ki še niso člani in tudi v drugih, šolah vzbudili zanimanje za čebelarstvo in seveda tistim čebelarjem, ki menijo, da o čebelah vedo dovolj, dokazali, da so predavanja koristna.
T. TAVČAR
Pavle Rozinah pri urejanju panjev
Kdo bo presekal gordijski vozel?
Devet družin v Grižah si že več let brezuspešno prizadeva dobiti cestno povezavo.
Devet družin, ki so si že pred leti zgradile svoje domove nad idiličnim potokom v Grižah, se že več let bori za cestno> povezavo od 'svojih hiš do glavne ceste, ki je speljana vsega pol streljanja na drugem bregu potoka. O njihovem problemu se je zvrstilo nič koliko razprav in pri tem so krajani večkrat prekrižali kopja, pa nič.
Problem je v tem, ker lastniki zemljišča in to še posebej velja za posestnika G., po katerem zemljišču je speljana sicer že stara cesta, omenjenim družinam - na drugi strani potoka odreka pravico do uporabe in se pri tem sklicuje na svojo lastniško posest. Ne pomagajo ne dobronamerni predlogi ne prošnje; mož meni, da ima svoj prav, prizadeti krajani pa tudi ne. morejo s helikopterjem preletavati njegovega zemljišča in tako bi lahko govorili, o izkopani bojni sekiri.
Da bi problem nekako razrešili, je krajevna skupnost Griže že pred časom naročila pri Zavodu za načrtovanje v Žalcu projekt za izgradnjo nove ceste.
Računali so, da bo tako ostal volk sit in koza cela, a so se ušteli. Lastniki zemljišča, po katerem naj bi tekla cesta, so se
temu uprli in sedaj vsa zadeva počiva. Vse kaže, da nihče ni voljan presekati tega gordijskega vozla, pa -čeprav problem dobiva nove razsežnosti. Da bi bila mera nejevolje polna, lastnikom omenjenih hišic branijo vožnjo tudi po zgornji cesti, ki je speljana čez hrib. Posamezniki so kratkomalo čez. cestišče zabili kole.
Tako res ni moč naprej. Gordijski vozel bi bila dolžna pre-
sekati krajevna skupnost Griže( vendar vse kaže, da si prizadeva ta problem odriniti v pristojnost občinske skupščine.
Na
rob bi zapisali le še to, da v tem primeru ne moremo govoriti o razumevanju in še manj o dobrih sosedskih odnosih krajanov, ki živijo pod streho ene krajevne skupnosti. Doklej tako?
LOJZE T.
KDO NAJ SKRBI ZA ČISTOČO?
V Zabukovici so po dolgoletnem čakanju končno zgradili avtobusno postajo. Prvo navdušenje in skrb zanjo pa sta kaj kmalu splahnela. Sedaj je največje vprašanje, kdo bo postajo čistil? Ali je za to res dolžna poskrbeti predsednica vaškega sveta, ki jo je sram, da je okolje, v katerem živi, tako zanemarjeno. Ali pa je to stvar dogovora krajanov, ki bi vsi skupaj lahko bolje skrbeli za red in čistočo. Droben problem, ki veliko pove!	/
Zlata značka za lovce na Polzeli
Na redni letni skupščini so se pred dnevi zbrali člani Lovske družine Polzela, ki vključuje tudi lovce iz KS Šempeter ih Andraž. Poročilo, ki ga je podal dosedanji predsednik Filip Zvršnik, pravi, da so v preteklem letu uspešno delali. Predvsem so gojili divjad, ki je trenutno v upadanju, urejevali so krmišča za fazane in jerebice in dokončno uredili lovski dom, pri čemer so opravili lovci več kot tisoč prostovoljnih delovnih ur.
Izvolili so tudi novega predsednika. To je Jože Gosak, ki je spregovoril o nalogah, kijih čakajo v letošnjem letu. Med pomembnejše sodijo gojitev nizke divjadi, ureditev remiz na nerodovitnih tleh in priprava več predavanj.
Ob kpneu je predsednik IS občine Žalec Jože Jan LD Polzela za uspešno delo izročil zlato značko občine Žalec, (na sliki)
T. TAVČAR
Ni vse zlato, kar se sveti
Vse kar je črno, pa tudi ni premog, čeravno se nam črno dela pred očmi, ko zanj plačujemo račune. Posebno poglavje pa je, kako priti do njega. Velika sreča je imeti znanca z rudarsko izkaznico, ki jo moraš presneto preplačati. Ko je vse to urejeno in se obenem že veseliš, da boš preživel zimo in preganjal revmo na toplem, sledi prenekatero razočaranje. Sicer je pravi praznik, ko se pojavi pred domačimi vrati tovornjak, poln črnega bogastva in sosedje škodoželjno pogledujejo nanj, toda ob spravljanju v domača klet ostane zunaj kar zajeten kup laporja. Pogledi sosedov niso več tako škodoželjni, pomalem se kar nasmiha-
jo.	Še dobro, da ne vedo tudi za to, kako ti veliki- črni kosi, težki kot svinec, v peči samo malo spremene barvo, haska pa od njih ni prav nobenega. Počasi se spreminjajo v kupe pepela, ki polnijo smetnjake. Še dobro, da se nam temperatura dvigne že pri opravljanju vseh teh del, sicer bi nam pa res trda predla- Sosed Vinko pravi, daje ta naš premog okamenela smrekova smola, meni pa se zdi, da je to smola predvsem za naše žepe. Kot je smola tudi to, daje pred leti speljan plinovod skozi našo dolino šel kar mimo nas. Tako smo vsi tisti, ki smo neko-
liko v zaostanku s časom in še nismo prešli na tekoča goriva, kar lepo ostali pri našem starem trdem gorivu. Vse bi bilo lepo in 'prav, če le ne bi tako težko prišli do njega. Ali res ne gre brez poznanstev in prekupčevanja? Po svobodi so bili težki časi in težave s premogom smo reševali z udarniškim delom, tudi danes bi se jih lotili na ta način, le da bi odpravili vse nepravilnosti v zvezi z njim.
A.	ŠTORMAN
POROČILO TAKO -KAJ PA V RESNICI?
Na nedavni skupščini je podala svoje poro.čilo komisija za preventivo in varstvo v cestnem prometu. Ni kaj reči, poročilo je v redu pripravljeno. Toda, ali je vanj tudi vse zajeto? V krajevni skupnosti Griže pravijo, da so že pred letom zapro- • sili komisijo za pomoč pri ureditvi nekaterih problemov, ki ogrožajo varnost v prometu. Tako za cesto Griže - Zabukovica, ki vodi mimo Goropevška, za priključek na cesto v Kurji vasi od Matijevca in še veliko podobnih primerov. Krajevna skupnost pa do danes še ni dobila odgovora na prošnje, da o pomoči sploh ni govoriti. Nekaj pa so vendar naredili. Postavili so tablo „GRIŽE" in to v Migojnicah. Tako, da se Migojničani sprašujejo, kje v resnici živijo: v Migojnicah ali v Grižah. In kako naj to razlože prišlecu, če še sami ne vedo, pri čem so!
-fi
CENTER ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ŽALEC Ul. Ivanke Uranjek 6 ŽALEC
razpisuje prosta dela in naloge
Občni zbor društva upokojencev
v..
—	učitelja telesne vzgoje s polnim delovriim časom,
—	učitelja obrambe in zaščite s polovičnim delovnim časom,
—	dveh učiteljev strokovno teoretičnih predmetov s polnim delovnim časom za nedoločen čas
Pogoj za sprejem je visoka izobrazba ustrezne smeri v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemajo 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30-dneh po sklepu sveta Centra. '
Društvo upokojencev v Žal^u je pripravilo na svojem občnem zboru tudi krajši kulturni program, v počastitev dneva žena. V njem so sodelovali učenci osnovne šole Ljube Mikuš iz Žalca in pevski zbor upokojencev in invalidov.
Društvo ima 1014 članov, med njimi devet kmetov.’ Samo lani se je na novo včlanilo 75 članov. Izvršni odbor si prizadeva, da bi upokojencem ublažili veliko podražitev življenjskih štroškov. Menil, da bo predvsem tistim z najnižjimi dohodki potrebno zvišati pokojnine, čeprav društvo pri tem nima odločilne besede. Sredstva za delovanje pridobiva društvo s članarino. z dotacijo Zveze društev upokojence^', nekaj pa dopri-neseta tudi bifeja v 'društvenih prostorih.
Društvo deluje po sekcijah. Najbolj delavni so planinci, strelci in kolesarji. Za rekreacijo
svojih članov skrbijo tudi z organizacijo izletov, ki se jih je lani udeležilo kar 855 članov. Pomagajo tudi socialno šibkim. Lani so obdarili 122 takšnih članov, pomagali so jim pri nakupu ozimnice, 30 članov pa so poslali na rekreacijski odmor v Piran, Rogaško Slatino in Žirovnico.
Pa tudi sicer so žalski upokojenci aktivni, saj se poleg izletov in planinskih pohodov udeležujejo tudi raznih tekmovanj. Pobrateni so tudi z društvom upokojencev iz Zagorja, • vendar tovrstno sodelovanje še ni prav zaživelo. -
V bodoče želijo pritegniti čimveč članov v pevski zbor, na novo pa organizirati šahovsko in pletiljsko sekcijo ter urediti balinišče. Pomagali bodo pri ureditvi Titovega parka in pri-šaditvi. 88 dreves. Kot obljubljajo, bo njihova dejavnost, s tem pa njihovo življenje v letoš-
njem letu res razgibano; torej vse prej kot upokojensko.
10-LETNI JUBILEJ
V minulih dneh je Planinsko društvo Prebold praznovalo' 10-letnico obstoja. Zaključilo se je desetletje neutrudnega, zagnanega in bogatega društvenega življenja, ki je društvo postavilo v ospredje množične rekreativne dejavnosti v krajevni skupnosti. To je kratka karakteristika široke palete aktivnosti, dela in ustvarjalne moči tega društva.
Na domu pod Reško planino, ki so ga obnavljali in urejali vse od ieta 1972, so pripravili svečano sejo, na kateri so izrekli vso zahvalo dosedanjemu predsedniku Adiju Vidmarju. Krajani Marije Reke pa so mu v zahvalo za njegovo prizadevanje pri obnovitvi nekdanje šole, ki je kraju 'prinesla nov utrip življenja, podarili sliko s planinskim motivom. Ob tej priliki so zaslužnim posameznikom izročili jubilejna priznanja. K pristni planinski domačnosti je pridal svoje še pevski kvintet'iz Braslovč, navdušen planinski prijatelj Lejko Strnad pa je društvu ob jubileju podaril V les vgrajeno stensko uro.	i
D. NARAGLAV
Izbrali smo najboljšo krajevno skupnost
Partizan Slovenije je v letu 1981 organiziral republiško akcijo , Izbiramo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji v letu 1981“. Potekala je v vsej Sloveniji in zajela večino občin oz. krajevnih skupnosti. V naši občini je tekmovanje vodil in spremljal Svet za telesno kulturo pri predsedstvu OK SZDL v sodelovanju s TKS Ža-
lecW
Ze nasiov akcije pove, da je poudarek dan športno-rekrea-tivni dejavnosti. Glavni namen akcije je namreč spodbuditi č im več delovnih ljudi ,in krajanov, da se aktivno vključijo vanjo. Partizan Slovenije je izdelal tudi poseben točkovnik, po katerem se točkuje udeležba krajanov v teh aktivnostih. Točkuje se tudi število športno rekreacijskih objektov, število telesnokulturnih organizacij in društev v krajevni skupnosti, razpoložljiva finančna sredstva in seveda šteyilo ljudi, ki se z organiziranjem športne rekreacije ukvarjajo poklicno ali amatersko; točkuje se tudi izobraževanje vaditeljev, učiteljev in sodnikov.
V naši občini, ki po športno rekreativci dejavnosti vsekakor spada med vodilne v republiki, z odzivom krajevnih skupnosti ne moremo biti zadovoljni. Ne zato, ker je vprašalnike izpolnilo le 13 krajevnih skupnosti od
20.	Glede na ostale občine to verjetno niti ni tako malo, pa vendar smo prepričani, da bi lahko bilo bolje. Marsikatera krajevna skupnost, za katero vemo, da ima razvito špbrtno rekreativno dejavnost; vprašalnika sploh ni vrnila. Postavlja se vprašanje, kaj oz. kako delajo komisije za šporj in rekreacijo pri svetih KS? Še posebej preseneča, da vprašalnika ni vrnila KS Žalec, ki ima zelo razvito športno rekreacijsko dejavnost.
. Svet za telesno kulturo pri predsedstvu OK SZDL Žalec je v januarju organiziral posvet s predsedniki teh komisij, na katerem je predstavnik Partizana Slovenije Jože Malič pojasnil,
kako se izpolnjujejo vprašalniki. Pa vendar ugotavljamo, da kljub razviti telesnokulturni dejavnosti odpovemo takoj, koje treba kaj napisati, izpolniti vprašalnik. Ze res, da imamo administrativnega dela dovolj v službi, kot delegati, vendar pa moramo imeti neko osnovo za oceno celotne dejavnosti.
Zapisali smo že, da je vprašalnike vrnilo trinajst krajevnih skupnosti. Da bi lahko čimbolj objektivno ocenjevali dejavnost vseh, smo se odločili, da jih razdelimo v tri skupine. V prvi skupini so KS, ki imajo do 1000 prebivalcev: Andraž, Go-milsko, Vrbje, Letuš; v drugi tiste, ki imajo od 1000 do 2000 prebivalcev:	Galicija, Liboje,
Tabor, Vinska gora; v tretji pa tiste, ki imajo več kot 2000 prebivalcev: Braslovče, Petrovče, Polzela in Prebold.
Naknadno je vprašalnik poslala tudi KS Griže, vendar ga žal nismo mogli več upoštevati.
Pri ocenjevanju smo upoštevali tudi poročila o delu v letu 1981, programe dela za tekoče leto in poročila o posameznih akcijah, ki jih organizatorji pošiljajo na TKS. Upoštevajoč navedene kriterije, je komisija izbrala najboljše krajevne skupnosti v športni rekreaciji in sicer: v skupini do 1000 prebivalcev - krajevno skupnost Andraž, v skupini do 2000 prebivalcev - krajevno skupnost Vinska gora in v skupini nad 2000 prebivalcev ■— krajevno skupnost Prebold.
Omenjene tri krajevne skupnosti smo predlagali Partizanu Slovenije v širši izbor za najboljšo krajevno skupnost Slovenije v letu 1981, v ožji izbor pa smo predlagali krajevno skupnost Prebold.
Priznanja vsem prvouvršče-nim ekipam bomo podelili meseca aprila na podelitvi priznanj najbolj prizadevnim telesno-kulturnim delavcem naše občine. Svečanost pripravlja TKS Žalec.
K.	MARKOVIČ
Memorial Vlada Vebra
Smučarski klub Žalec je organiziral smučarsko tekmovanje v veleslalomu za memorial‘Vlada Vebra. Tekmovanja se je udeležilo preko 100 tekmovalcev iz društev Partizan in smučarskih klubov občine Žalec. V posamičnem in ekipnem tekmovanju so se pomerili pionirji in pionirke, mladinci in mladinke, mlajši in starejši člani in članice ter veterani.
Predsednik smučarskega kluba Žalec Rado Rotar je ob otvoritvi tekmovanja spregovoril o liku Vlada Vebra, kije vse svoje življenje posvetil razvoju telesne kulture in še posebej smučanju v občini in Žalcu. Vlado Veber je bil funkcionar
FIS, zmagovalec šarplaninskega pokala, smučarski učitelj in trener ter ustanovitelj smučarskega kluba Žalec.
Memorialni prehodni pokal je osvojil smučarki klub Prebold. Med posamezniki so zmagali: pionirji: Boštjan Verdnik (Griže), pionirke: Danica Škoflek (Vinska gora), mladinke: Špela Baudek (Žalec), mladinci: Dušan Čater (Žalec), mlajše članice: Marija Urankar (Tabor), starejše članice: Danica Turnšek (Griže), mlajši člani: Karli Satler (Prebold), starejši člani: Tomaž Vozlič (Prebold) in veterani: Andrej Briner (Prebold).
jk
		
		
. . -%* v, J		
Na sredini Vlado Veber kot delegat svetovnega pokala v Jasni.
samezniki velja omeniti Mitjo Ci-
Kegljači Tekstilne
Množica, ki obvezuje
Rekreacija žensk v Taboru
Že dve leti sc žene in dekleta zbiramo dvakrat tedensko v domu Partizan, kjer imamo rekreacijo. Prepričane smo, da ženska poleg obilice dela na kmetiji, v tovarni in doma potrebuje tudi trenutek prostega časa, ki ga lahko posveti rekreaciji. V Taboru se tako zbiramo kmečke ženske, tovarniške delavke, uslužbenke, gospodinje, dijakinje; starejše in mlajše. Približno dvajset nas je, poprečna starost pa je 35 let. Zdi se nam. da ima prav to svoj dodatni čar. Vse poskušamo narediti vaie, ki nam jih pokaže vaditeljica Marinka Urankar Dodamo tudi svoie vaje in poskrbimo za sproščen smeh. Tako po polni uri razgibavanja nismo utrujene. To je ob premagovanju
dnevnih naporov za vse nas čas sprostitve in razvedrila. ■
Zadnjo zimo smo imele probleme z ogrevanjem dvorane, vendar smo vztrajale tudi v neogrevani. V kratkem bomo pripravile pohod na enega od sosednjih hribov ter rekreacijsko kolesarjenje, sezono pa bomo zaključile z družabnim srečanjem.
Za naslednjo sezono načrtujemo še večjo množičnost, boljšo organiziranost, pripravile pa bomo tekmovalno in družabno srečanje s podobnimi rekreacijskimi skupinami sosednjih krajevnih skupnosti ter nadaljevale z letošnjimi, aktivnostmi. Zato dekleta in žene, pridružite se nam. Ne bo vam žal.
VIDA SLAKAN
Na nedavnem občnem zboru Planinskega društva Zabukovica se je zbralo več kot 160 članov društVa. Ob tej priliki so pripravili tudi razstavo transverzalnih značk in prodajno razstavo planinske literature, poudarili pa so številne aktivnosti, katerih odraz so tudi informacije v raznih glasilih. Društvo je zabeležilo 62 različnih akcij, v katerih je sodelovalo 2538 članov; lesta pa zajemajo predavanja, tekmovanja, kresovanja, številne pohode po poteh NOB, orientacijska tekmovanja in drugo. Ne gre prezreti tudi podatka, da so v lanskem letu člani osvojili 420 različnih transverzalnih značk. Delo društva se vedno bolj usmerja v organizacije združenega dela, v šole in
različne sekcije, povezanost pa se kaže tudi v skupnih akcijah, kot so: srečanje na Brnici, kjer so se srečali delavci, krajani in planinci; pohod po poteh krajevne skupnosti Griže, kjer je pionir stopal ob borcu, krajan ob članu ZRVS itd. Razveseljivo pa je tudi to, da so zlasti aktivni najmlajši člani. Tako so pionirji v preteklem letu pripravili kar 50 akcij.
Ob zakljpčku so izvolili novo vodstvo, ki ga je prevzel Matija Kajtna. Med gosti, ki so pozdravili navzoče, pa so bili tudi Lilo Škerbinek, predsednik IO Planinske zveze Slovenije, Božo Jordan, predsednik IO TKS in drugi.
ROKOMETAŠI BORCA IZ BANJA LUKE V ŽALCU - Rokometaši večkratnega državnega prvaka Borca iz Banje Luke so se gred nadaljevanjem državnega prvenstva teden dni pripravljali v Žalcu. S pogoji za trening so bili zelo zadovoljni, še posebej z gostinskimi uslugami v hotelu Golding-Rubin. Med treningom so odigrali tekmo z Minervo, ki je privabila ninogo ljubiteljev rokometa. Posebno zanimanje sta vzbudila bivši reprezentant in član zlate ekipe iz olimpijskih iger Popovič ter član srebrne reprezentance iz svetovnega prvenstva Elezović.
Športna rekreacija-približana kmečkemu prebivalstvu
Specifično delo na področju športne rekreacije in tekmovalnega športa je značilno za društvo Partizan Andraž, ki je pred dnevi pripravilo programsko konferenco.
Z načrtnim delom v preteklih letih je društvo uspelo približati rekreacijo pretežno kmečkemu prebivalstvu. Kljub začetnim pripombam češ, da je fizično delo na polju zadostna rekreacija, jim je uspelo pritegniti na trim akcije, pohode in igrišča vse večje število krajanov, tudi starejših.
Doseženi rezultati so spodbudni, hkrati pa pomenijo obvezo za nadaljnje delo, saj je potrebno poiskati oblike, ki bodo zadovoljile večino interesov krajanov.
V tekmovalnem športu gre pohvaliti rokometni klub Savinjska Andraž, ki se je iz rer kreacijskega igranja ženskega rokometa izpred osmih let uspel z igralkami in trenerskim kadrom uvrstiti v enotno republiško člansko ligo.
Pomembno je, da je ekipa homogena, čeprav jo sestavljajo dijakinje, delavke in kmečka dekleta. Za obstoj ženskega rokometa v Andražu ni bojazni, saj pričenjajo trening že s pionirkami.
Konference so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih oTganizacij, kar je tudi odraz priznanja Partizanu za opravljeno delo.
D.UMBREHT
Program prireditev za leto 1982
Komisija za šport in rekreacijo v krajevni skupnosti Prebold je kot prva dosedaj izdala program prireditev za leto 1982, v kateri strnjeno napoveduje programe dela in prireditev vseh dvanajstih društev in organizacij. To pa je dokaz več, daje delo na področju športne rekreacije v omenjeni krajevni skupnosti povezano, hkrati pa prevladuje zanimanje, da bi se čimveč krajanov udeležilo predvidenih akcij. Težišče pozornosti je namenjeno občinskim akcijam, še posebno tistim,, ki obujajo tradicijo NOV in NNNP ali Telesna kultura v obrambi domovine. Velik poudarek pa je
namenjen tudi republiški akciji Tekmovanja med krajevnimi skupnostmi.
Program zajema posamezne aktivnosti po mesecih in navaja organizatorje in ostale prireditve, šolanje kadrov v tekočem letu ter program adaptacij in d ograditev novih telesnokulturnih objektov v krajevni skupnosti, kjer bo od 60-70 odstotkov dela opravljenega prostovoljno.
V krajevni skupnosti Prebold so združili sile na področju rekreacije in prav bi bilo, da jim sledijo ostale krajevne skupnosti.
-n
Tenis ni privilegiran šport
V tem času, ko društva in organizacije na svojih letnih konferencah ocenjujejo delo v preteklem "bdobju, je tudi Teniški klub Žalec, ki deluje v okviru TVD Partizana Žalec, pripravil svojo konferenco. Izzvenela je v oceni dosedanjega dela in v načrtih za prihodnje.
Da postaja tenis vse bolj množičen šport, dokazuje tudi' število članov, saj je v Žalcu v omenjeni klub včlanjenih kar 120' članov. Tudi v'bodoče bodo dajali poudarek pridobivanju novih članov, saj želijo dokazati, da tenis ni šport posameznikov, marveč, da ga lahko igra. vsak, ki je za to pripravljen; po urniku in pravilih, ki so jih v ta namen pripravili, pa je to tudi izvedljivo. Vso skrb bodo posvečali organizaciji teniških šol, skrbeli bodo torej za strokovne kadre, kar pa naj bi bila osnova za tekmovalni del. Že v letošnjem letu se bodo vključevali v regijska tekmovanja, želijo pa sodelovati tudi v republiški ligi. Poleg tega bodo
pripravili vrsto klubskih tekmovanj.
Kritično so ocenili delo Teniške zveze Slovenije, ki se ne zanima za* njihovo delo in probleme. Pripombo, da bi tudi nekateri kraji v naši dolini radi imeli teniška igrišča, so ovrgli, češ da niso dovolj le sredstva za njihovo izgradnjo, marveč je potrebno tudi veliko dela za njihovo vzdrževanje in izkoriščenost. Da pa je to mogoče, dokazujejo prizadevni telesnokulturni delavci v Vinski gori, kjer nameravajo še v letošnjem letu dograditi teniško igrišče. Vse to dokazuje, da se ob pripravljenosti in dobri volji najdejo tudi sredstva za 'izgradnjo omenjenih objektov.
Vse priznanje teniškemu klubu za delo, napredek in popularizacijo tenisa v Žalcu pa so na konferenci izrekli tudi predstavniki iz Celja in Titovega Velenja ter predsednik krajevne konference SZDL Žalec Slavko Ga-
lof.
V. C.
KK „Tekstilna” Prebold
Kegljaški šport sodi med tiste zvrsti športg, kjer lahko, ne oziraje se na leta, vsakdo aktivno sodeluje. Prav to dejstvo združuje ljubitelje kegljanja vseh starosti in nemalokrat so med njimi tudi upokojenci. V izrednem razmahu v tovrstnem športu so kegljaški klubi, med katerimi je tudi klub , Tekstilna“ Prebold. Pred dnevi so imeli občni zbor in ob tej priložnosti smo njihovega predsednika Francija Divjaka povprašali o njihovem delu in uspehih. Povedal nam je, da njihov klub deluje šele dve leti, so pa v tem času dosegli kar precejšnje uspehe. Vzrok za to je tudi veliko zanimanje mladih za tovrstno udejstvovanje, pohvaliti pa velja Tekstilno tovarno‘Prebold, ki je prevzela pokroviteljstvo nad klubom in je s tem odprla vrata za uspešno delo kluba in njegovega Nadaljnjega razvoja.
„V letu, ki je za nami, ste dosegli lepe uspehe in s tem 'potrdili, da nekaj pomenite tudi v tekmovalnem smislu. .Kje je ključ teh uspehov? “
- V klubu delujeta članska in mladinska vrsta, obe štejeta preko 40 članov. Dobri pogoji za trening na kegljišč u Hotela Prebold so nam omogočili uspešne treninge in tako rezultati niso izostali. Zlasti velja to za mladince, ki so se uvrstili na državno prvenstvo, potem ko so zasedli na regijskem tekmovanju prvo in na republiškem tekmovanju tretje mesto. V Kolašinu, v Črni gori, so na državnem prvenstvu za-
er»/4li	nemn mnefn Mori nn.
lenška, ki je na državnem prvenstvu v Zagrebu zasedel 14. mesto in tako ekipnemu uspehu iz Črne gore dodal še svoj uspeh.
„Mladincem1 torej vse priznanje, kako pa je bilo s člansko vrsto? “
-	Člani se zaradi veliko večje konkurence seveda ne moremo pohvaliti s takšnimi uspehi, vendar smo bili tudi mi aktivni. Sodelovali smo na regionalni ligi in zasedli drugo mesto med enajstimi klubi. Posamezniki in pari so se udeleževali regijskih tekmovanj, vendar vidnejših rezultatov ni bilo. Dokaj uspešni pa smo bili na prvenstvu v borbenih igrah za pokal maršala Tita, kjer smo dosegli peto mesto.
„Skrb za strokovne kadre je ena bistvenih nalog vsakega društva, kako je s tem pri vas? “
-	V klubu imamo trenutno osem sodnikov kegljanja, enega republiškega sodnika in tri inštruktorje kegljanja. Stremimo za tem, da bi se ta številka v letošnjem letu še povečala, saj se zavedamo, da uspeh v mnogočem zavisi tudi od tega.
„In kakšen je vaš program za letošnje leto? “
-	V prvi vrsti želimo vključiti v svoje vrste kar največ članic in s tem organizirati žensko tekmovalno vrsto, povečati želimo število strokovnega kadra ter se udeleževati vseh tekmovanj na občinski, regionalni in republiški ravni. Poleg tega pa želimo organizirati tekmovanja ob posameznih priložnostih na

Da ne pozabimo!
Letos poteka 140 let, od kar je Franc Žuža leta .1842 odprl v Žalcu manjšo pivovarno. Hmelj kot osnovo pivovarstva pa omenja Anton Breznik Benificient iz Žalca v svoji „Večni pratiki od gospodarstva”, ki jo je izdal leta 1789.
Leta 1889 je Simon Kukec, $in vdove po Francu Žuži (po domače Kolenc) kupil celotno posestvo skupaj s pivovarno. Simon Kukec je bil po rodu iz Sežane. Kot železničar je veliko potoval in se Lončno ustavil v Žalcu. Na svojih potovanjih je veijetno spoznal češko pivovarstvo, zato je v letih 1891/92 pivovarno moderniziral, v Žalec pa je pripeljal tudi češke pivovarske mojstre. Bil je začetek procesa združevanja slovenskega hmeljarstva in pivovarstva, pa tudi idejni oče delniške družbe „Združeni pivovarni Žalec-Laški trg“, ki je bila ustanovljena leta 1903. Dokument iz leta 1908 dokazuje, da je bilo to edino narodno pivovarniško podjetje, to je prva slovenska akcijska družba ali prvo večje narodno industrijsko podjetje . ..
Med začetnike pivovarstva v Laškem štejejo Franca Gayeija, ki je leta 1825 uredil majhno pivovarno v „Špi-talu” (sedanji hotel Savinja). Leta 1839 je odkupil pivovarno Gustav Uhlich, leta 1866 pa češki pivovamar Larisch, ki je še istega leta zgradil modernejšo pivovarno pod šmihelskim hribom. To pivovarno je leta 1889 na javni dražbi kupil Simon Kukec, takratni lastnik pivovar-jie v Žalcu, ki je povečal proizvodnjo piva na 35.000 hi. od prejšnjih 3000 hi.
Leta 1903 je obe pivovarni prepustil delniški družbi v Ljubljani. To je bilo močno gospodarsko podjetje, ki je bilo krepko v rokah naprednjakov. Kukec je spoznal
vrednost termalne vode v Laškem in vrednost savinjskega goldinga. Začeli so variti novo „termalno pivo Laško”.
Predvsem pa velja poudariti, da sta laška termalna voda in savinjski golding ponesla sloves piva in hmelja širom po svetu. Na svetovnih razstavah v Londonu, Parizu, Barceloni, Dunaju in Budimu sta bila pivo in hmelj vedno ugodno ocenjena. Omeniti velja, da je pivo leta 1901 prejelo nagrado francoske viable.
Pivovarstvo in hmeljarstvo sta odigrala tudi veliko vlogo v odporu proti nemškemu „Drangu nach Osten” v Savinjski dolini in Laškem. Po-
vezava s Češko je krepila nacionalno zavest, zato je bila delniška družba Nemcem trn v peti.
Že pred prvo svetovno vojno se je proizvodnja vedno bolj koncentrirala v Laškem, po končani vojni pa so v Žalcu delali le še slad, dokler leta 1924 niso ukinili tudi te proizvodnje. Po» nekaterih virih naj bi stroje in poslopje prevzela pivovarna Union, ki je stroje prodala v Srbijo. Prostore so kasneje uporabljali za hmeljsko preparaci o, leta 1939 pa je v njih začel delati Juteks.
Takole je leta 1908 izgle-dal oglas za poniidbo piva iz žalske in laške pivovarne.
Suoji k suojim!
čdino narodno piuouarniško podjele!
Delniška družba
združenih piuouaren Žalec in haški trg u Ljubljani
priporoča soojo ueliko zalogo izbornega marčnega in bauarskega piua iz piuouaren Žalec in baški lrg usem p. n. krčmarjem, hotelirjem, reslauraterjem in kaoar-narjem fer slaunemu občinsluu u mnogobrojna naročila.
Ločna postrežba.'
Družba se je potrudila urediti suoji piuouarnl na najmodernejši način s tem, da sl je omislila na baškem popolnoma nouc stroje, posebno stroje za umetno hlajenje uležalnih kleli in urelnic u zuezi s strojem za izdelouanje ledu - use po najnouejšem sistemu; poslauila je u obeh piuouarnah noue steklenice z najnoueišimi snažilnimi in nap vinilnimi stroji, naprauila u Žalcu moderne uležalpe kleli z nouimi ledenicami term' u surho pouzdige narodnega podjetja in zboljšanja domačega .'.	.'. .'. piua nabauila tudi najboljše ursle surouiti '.'.	.'.
tako popolnoma moderno preustrojeni in z nouejšimi stroji opremljeni piuouami proizuajale bodeti najboljša piua, lekmouaii z usako turdko In prekašali usa druga enaka podjetja ter delali' čas*', ------------------------ domači industriji. -----------;---------------
Prua slouenska akcijska družba. — Pruo uečje narodno industrijsko podjetje. —Cdina narodna piuouarna na ptajerskem.
Vse večja razgibanost gasilskih
društev
Na letnem občnem zboru Občinske gasilske zveze Žalec so po ugodni oceni aktivnosti v preteklem obdobju sprejeli program dela za tekoče leto, opravili volitve v zvezi s spremt mbo statuta in podelili republika in občinska priznanja za delo v gasilstvu.
Dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku Francu Jelenu so se lepo zahvalili ža njegovo vseskozi uspešno delo ter hkrati za novega predsednika izvolili Jožeta Kudra.
Ko so razpravljali o stanju in delovanju Občinske gasilske zveze in gasilskih društev, so ugotavljali, da se je stanje požarnega varstva, kljub nekaterim slabostim, izboljšalo. Večina gasilskih društev posveča vso skrb izpolnjevanju društvenih obveznosti in to na področju strokovne vzgoje članstva, nabave opreme, tesnejšega sodelovanja v krajevnih skupostih in na področju civilne zaščite.
Programska strokovna tek-
movanja so med gasilci iz leta v leto bolj množična in kvalitetna. Veliko sta veselje in množičnost v vrstah mladine.
Uspešni so bili tudi v preventivni vzgoji, saj so v okviru CZ izvedli številna predavanja po KS, v šolah in delovnih organizacijah.
Ob številu in vzrokih požarov se vedno znova srečujejo s slabo požarnovarnostno kulturo občanov — odraslih in otrok. Nujna bi bila boljša informiranost s pomočjo tiska, radia in televizije.
Akcija NIČ NAS NE SME PRESENETITI, v kateri aktivno sodeluje tudi gasilstvo, teče že nekaj let. Če te ugotovitve na kratko strnemo v nekaj stavkov,. bi zapisali, daje občinska gasilska zveza s svojimi društvi v glavnem izvedla vse zastavljene naloge programa. 'Na rob bi zapisali še to, daje imelo predsedstvo šest sej; 11 rednih in eno izredno pa je imel sekretari-
at. In še nekaj številk: v okviru Občinske zveze deluje 36 prostovoljnih in šest industrijskih gasilskih društev, v njih je 1793 aktivnih članov, od tega je 279 žensk ter 784 pionirjev in mladincev.
«
ZAKAJ
PRAZEN OBJEKT?
Že nekaj let pri ribogojnici v Vrbju sameva prazen objekt ki ga že načenja zob časa. Mnogi ga imenujejo ribja restavracija, menda je v ta namen bil tudi grajen. Daleč naokoli ni tako lepega objekta, pa tudi ne primernega za to zvrst gostinske in turistične ponudbe. Prav nerazumljivo je da delovna organizacija Gostinstvo in turizem, ki je v sestavu SOZD-a Hmezad, ne aktivira tega objekta. V javnosti je veliko zanimanje in pričakovanj za to zvrst gostinske dejavnosti, saj bi pomenila pomembno popestritev. Morda bi lahko to storili prav v letošnjem letu, ko Žalec praznuje 800-letnico in ko bo v krajevni skupnosti Vrbje občinski praznik.
Občni zbor so pozdravili pionitji gasilci
NOVOSTI
SPOMLADANSKE
MODE
Smo tik pred tem, ko bomo odložili plašče, puloverje in težka oblačila in se zamislili nad spomladansko garderobo. Gotovo že vneto brskate po revijah in razmišljate o tem, kaj bi izbrale, da bi bilo hkrati, modno in udobno. Revije ponujajo za letošnjo pomlad romantične obleke in bluze z bogatimi volani in grobimi čipkami, krila pa so zelo široka, čim širša. Zanimivi so predvsem rokavi. Ti
5*	. BOUTIQUE
ik ŽALEC
so zelo nabrani, napihnjeni. Material je kompakten, da poudari kroj rokava.
Posebej bi vam rada predstavila hlače, ki jih letošnja pomlad največ ponuja. Svojo osnovno linijo so skoraj izgubile. Vse bolj so krila kot pa hlače; torej hlačna krila vseh dolžin, od najkrajših nad koleni pa vse do gležnjev. Imajo veliko gub, v glavnem nezalikane, največ pa jih je spodaj stisnjenih v pumparice. Zelo elegantni ali zelo športni pa so kostimi z bermuda hlačami. Prevladujejo tudi hlačne obleke, katerih uporabnost je skoraj neomejena. Veliko je usnjenih hlač v metalnih barvah. Prav metalna barva usnja pa je uporabna za dodatke, rute ali pasove. Ti so drugačni, kot smo jih vajeni, saj so zelo široki, tesno zapeti v pasu z zaponkami ali zavezani kot čevlji.
Barve: modra, rdeča, rumena, oranžno rumena, roza, bela, vijoličasta (samo kot dodatek). Torej močne in efektne barve, veliko je kombinacij kontrastnih barv (belo-črna). Kombinacije barv pa so predvsem tele: modra in rdeča, za dodatek zlata; modra in zelena, za dodatek turkizna; črna, siva in bela; črna, močno rumena in bela; siva in rdeča.
Tudi pri nakitu je nekaj novosti. Ta je vse prej kot ličen (v barvi starega zlata, srebra in bakra z velikimi raznobarvnimi kamni). Najbolj priljubljene so široke, zaobljene zapestnice. Nosi se jih več hkrati in na obeh rokah.
To bi bilo nekaj najzanimivejših novosti za prihajajočo pomlad. Uporabite jih zmerno; nova moda narekuje namreč veliko mero drznosti in se zato lahko kaj hitro spremeni v neokusno in smešno oblačenje.
MIRIAM
DRUGO DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV
Občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in_ predelave kovin bo v okviru občinskega sindikalnega sveta dne 29. maja 1982 v SIP-u_ Šempeter in v Ferra-litu Žalec pripravilo drugo delovno tekmovanje kovi-naijev. Občinskega tekmovanja se bodo lahko udeležili delavci naslednjih poklicev: strugarji, rezkalci, orodjarji, ključavničarji, varilci REL, varilci MAG in livarji—kalu-perji. Poleg praktičnega dela bodo tekmovalci opravili tudi teoretični del: pokazali znanje iz. samoupravljanja, varstva pri delu in strokovno poklicno znanje. ,
Organizacije Združenega dela lahko za posamezne poklice prijavijo po dva tekmovalca in sicer najkasneje do 30. aprila 1982. Tam, kjer bodo pripravili interna tekmovanja, morajo do navedenega roka sporočiti število prijavljenih za občinsko tekmovanje, poimensko pa jih morajo prijaviti najkasneje do 15. marca 1982.
Tekmovalci bodo ob zaključku prejeli priznanja sodelovanje in skromna praktična darila, najboljši pa se bodo udeležili republiškega tekmovanja.
—vc
Polzela irna tudi takšne „spomenike" kot kaže slika. Neznanci niso upoštevali opozorilne table, ki prepoveduje odlaganje smeti in odpadkov na tem mestu. Takšne slike nedvomno kazijo podobo ' sicer urejene Polzele.
Nedavni maturantski ples v dvorani Golovec je privabil poleg maturantov lepo število staršev in drugih gostov. Kar precej jih je bilo tudi iz naše občine. Na sliki: maturantska četvorka
Pri gradnji novega zaklonišča in urejanju soseske ob gasilskem domu so delavci po nerodnosti presekali vodovodni priključek in telefonski kabel in tako je ostalo tudi naše uredništvo dva dni brez vode in telefonske povezave.
V Žalcu smo že pričeli z urejanjem mestnega parka. Posnetek kaže urejanje zemljišča med tržnico in samopostrežno trgovino v starem delu Žalca.
Osnovna organizacija in Občinski komite ZK sta pripravila sprejem za komuniste z več kot tridesetletnim partijskim stažem. Ob tej priliki šo jim izročili knjižno darilo.